Novinarji, uredniki ter ostali predstavniki medijev in medijske stroke še vedno čakajo na končno različico medijske strategije do leta 2025, ki bi jo morala v teh dneh potrditi vlada Mira Cerarja. V začetku decembra so z ministrstva za kulturo sporočili, da je besedilo v fazi zaključnega usklajevanja, preden bo v prvi polovici meseca poslano v medresorsko usklajevanje, v prvi polovici januarja pa vladi. In kdaj bi ga vlada lahko sprejela? "Predvidevamo, da se bo to zgodilo že januarja 2017," so tedaj odgovorili na ministrstvu, ki ga vodi Tone Peršak. No, danes smo sredi februarja, o kontroverzni medijski strategiji pa ni ne duha ne sluha.

Zavlačevanje z dokumentom, ki je v svoji prvotni obliki luč sveta ugledal že lansko poletje in na podlagi katerega naj bi do letošnjega poletja nastala kar dva zakona (o medijih in o Radioteleviziji Slovenija), je seveda povsem razumljivo. Medtem ko minister Peršak izdaja romane (Nesmisel na kvadrat?), je direktorat za medije v kadrovskem razsulu. Ni odveč ponoviti, da ga od 8. septembra lani po vladni razrešitvi Klemna Kraigherja Mišiča s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja (mimogrede, to imenovanje je bila povsem zgrešena poteza bivše ministrice Julijane Bizjak Mlakar) začasno še vedno vodi državna sekretarka Damjana Pečnik, diplomirana umetnostna zgodovinarka z opravljenim strokovnim izpitom s področja konservatorstva.
 

"A dokler bo vladajoča koalicija medijsko politiko tiščala v ujetništvo kadrovsko povsem podhranjenega direktorata brez vodstva, kjer za nameček kujejo še filmsko politiko, bo medije reševala s figo v žepu. (…) Tako mora zdaj direktorat, ki ga skorajda ni (več), menda že do poletja pripraviti kar dva zakona – krovnega medijskega pa še RTV-novelo," je v začetku leta medijsko politiko Cerarjeve vlade v Delu pokomentiral član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Jernej Verbič.
 

Če se bo agonija na direktoratu za medije torej nadaljevala ter če se bo moralno-etični Miro Cerar raje kot s strateškimi zadevami ukvarjal z nastopi v rumenem tisku in z iskanjem namišljenih begunskih poti, bomo čez tri tedne praznovali prav poseben jubilej - polletnico nesposobnosti Cerarjeve vlade, da uredi razmere na direktoratu za medije in vendarle najde kompetentnega generalnega direktorja oziroma direktorico direktorata. Pa na mnoga leta!

P.S.

Medtem ko smo na spletni strani ministrstva za kulturo preverjali pristojnosti direktorata za medije, smo opazili še eno "malenkost" (več spodaj). Še dobro, da so bile spremembe glasbene kvote potrebne (tudi) zaradi zaščite slovenskega jezika.