Komentar

Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev

V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelo bolje nagradili ključne kadre v podjetjih in s tem omogočiti večjo konkurenčnost gospodarstva. Zagovorniki so izpostavljati predvsem potrebo po davčni razbremenitvi razvojnih inženirjev in drugih strokovnih kadrov, ki naj bi bežali v tujino. Nobenih dilem ni, da so v Sloveniji najvišje plače precej bolj obdavčene kot na primer v Avstriji. 

21.02.2017 01:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Zdravstvena reforma   plače   prispevki   davki   dohodnina

Foto: arhiv Portala PLUS

Premožnejši bodo morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom.

Z "mini davčno reformo" so bile na koncu sprejete rešitve, po kateri so bili določenega davčnega popusta deležni najbolje plačani kadri v Sloveniji, vendar le tisti, ki zaslužijo vsaj 1.600 evrov mesečno neto. Nekaj višje razbremenitve je bilo deležnih okoli pet tisoč najbolje plačanih Slovencev, ki zaradi uvedenih sprememb letos prejemajo 200 evrov večje mesečne prejemke. Bojim se, da med njimi ni prav veliko razvojnih inženirjev, ki so bili glavni argument vse razprave, temveč predvsem najvišji menedžerskih sloji, odvetniki, tudi zdravniki itd., ki so že do sedaj mesečno zaslužili vsaj 4.000 evrov neto. Ali je bila takšna rešitev ustrezna in pravilna, bodo pač vedno različni pogledi, a prav je, da to vsaj vemo. Zagovorniki upravičeno izpostavljajo, da ta skupina ljudi plačuje bistveno višje davke kot primerljive osebe v Avstriji — in to vsekakor drži. Razumljivo pa te argumente težje sprejemajo tisti, ki jih isti ljudje prepričujejo, da bi dvig minimalne plače za dodatnih 15 evrov mesečno premočno obremenilo gospodarstvo.

 

Kakorkoli, spremembe so pričele s prvim januarjem veljati in primerjave z obremenitvami pred letom bomo hitro pozabili. Smo pa pred dnevi dobili nov predlog glede plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki namesto dosedanjega enotnega zneska za vse državljane (zavarovance) tudi v tem delu uveljavlja progresivno lestvico — premožnejši naj bi plačevali več kot tisti z nižjimi dohodki. Predlog je razumljivo dobil "široko" podporo, saj vsaj v javnosti ni nikogar, ki bi upal nasprotovati takšnemu predlogu. Čeprav nekdo z deset tisoč evri mesečne plače plačuje za isto zdravstveno oskrbo že danes 13-krat več kot zaposlena oseba z minimalno plačo, bo vseeno težko dobil podpornike, da bo dodatnih 50 evrov mesečno zanj prevelika obremenitev.

 

Novi predlog zdravstvene zakonodaje torej tudi v dopolnilnem delu nekoliko bolj obremenjuje zavarovance z višjimi prejemki, posebno glede na današnjo enotno obremenitev. Zato je zanimivo pogledati, kakšna bosta torej učinka obojih sprememb:

 

- koliko so bile bolje plačane osebe z novo davčno (dohodninsko) zakonodajo razbremenjene in
 
- koliko od tega bodo morali po novem predlogu nameniti več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje (če bo predlog seveda sprejet v predlagani obliki)

 

Ti učinki so prikazani na spodnjem grafikonu. Modra črta prikazuje koliko višje neto plače imajo zaradi letos spremenjene dohodninske lestvice davčni zavezanci glede na dosedanji neto mesečni prejemek (na spodnji osi). Vidimo, da so prvi učinki šele pri plačah višjih od 1.600 evrov mesečno, pri 2.500 evrov neto plače je tega učinka že okoli 100 evrov, največ (200 evrov mesečno) pa torej šele pri prejemkih, ki so presegali 4.000 evrov čistega izplačila. 

 

Kot povedano, pa naj bi ta skupina ljudi z novo zdravstveno zakonodajo plačevala nekaj več, to pa je na grafikonu prikazano z modrimi stolpci. Del višje plače bodo torej ti zavezanci morali nameniti višjemu prispevku za zdravstvo, tako da s seštevkom plusov in minusov dobimo neto učinek vseh davčnih sprememb in te prikazuje rdeča črta. Nekdo, ki je lani prejemal na primer 2.500 evrov mesečno neto, dobi letos zaradi nižje dohodnine 90 evrov več, a 18 evrov te dodatne davčne ugodnosti bo moral nameniti za višji zdravstveni prispevek. Najbolje plačani pa bodo ponovno izgubili kako četrtino letos uvedene davčne ugodnosti (48 evrov od 199, neto bodo torej še vedno 150 evrov v "plusu").

 

 

 

Na grafikonu pa je dodan še en podatek — in sicer, koliko je pravzaprav oseb, ki se jih te spremembe dotikajo. Rumena črta (in desna lestvica na grafu) kaže skupno število dohodninskih oz. zdravstvenih zavezancev, ki so upravičeni do teh sprememb. Največji vpliv bo čutilo okoli pet tisoč ljudi, vsaj nekaj evrov učinka pa bo imelo vpliv na dohodke 50.000 bolje plačanih ljudi oziroma tistih z najvišjimi prejemki. Torej okoli 50.000 zavezancev od skupaj 1,6 milijona. Seveda pa je ob tem pomembno omeniti še 750.000 zavarovancev z najnižjimi prejemki (predvsem upokojencev), ki bodo mesečno plačevali nekaj evrov manj kot danes namenjajo zdravstvenim zavarovalnicam. 

 

Vidimo torej, da bodo premožnejši morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom. Predvsem gospodarska združenja so lani predlagano zakonodajo močno podpirala in tudi nekaj dosegla. Novi predlogi to spet nekoliko vračajo nazaj, a zaradi občutljivosti verjetno kakih nasprotnikov takšnih rešitev ne bo. Naj bo obremenitev še tako visoka in lahko tudi neupravičena, je pač težko nasprotovati predlogu, da bo nekdo s pet tisoč mesečnih prejemkov dal dodatnih 50 evrov za zdravstvo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.763
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.827
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.554
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.423
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.464
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.369
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 989
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 881