Z "mini davčno reformo" so bile na koncu sprejete rešitve, po kateri so bili določenega davčnega popusta deležni najbolje plačani kadri v Sloveniji, vendar le tisti, ki zaslužijo vsaj 1.600 evrov mesečno neto. Nekaj višje razbremenitve je bilo deležnih okoli pet tisoč najbolje plačanih Slovencev, ki zaradi uvedenih sprememb letos prejemajo 200 evrov večje mesečne prejemke. Bojim se, da med njimi ni prav veliko razvojnih inženirjev, ki so bili glavni argument vse razprave, temveč predvsem najvišji menedžerskih sloji, odvetniki, tudi zdravniki itd., ki so že do sedaj mesečno zaslužili vsaj 4.000 evrov neto. Ali je bila takšna rešitev ustrezna in pravilna, bodo pač vedno različni pogledi, a prav je, da to vsaj vemo. Zagovorniki upravičeno izpostavljajo, da ta skupina ljudi plačuje bistveno višje davke kot primerljive osebe v Avstriji — in to vsekakor drži. Razumljivo pa te argumente težje sprejemajo tisti, ki jih isti ljudje prepričujejo, da bi dvig minimalne plače za dodatnih 15 evrov mesečno premočno obremenilo gospodarstvo.

Kakorkoli, spremembe so pričele s prvim januarjem veljati in primerjave z obremenitvami pred letom bomo hitro pozabili. Smo pa pred dnevi dobili nov predlog glede plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki namesto dosedanjega enotnega zneska za vse državljane (zavarovance) tudi v tem delu uveljavlja progresivno lestvico — premožnejši naj bi plačevali več kot tisti z nižjimi dohodki. Predlog je razumljivo dobil "široko" podporo, saj vsaj v javnosti ni nikogar, ki bi upal nasprotovati takšnemu predlogu. Čeprav nekdo z deset tisoč evri mesečne plače plačuje za isto zdravstveno oskrbo že danes 13-krat več kot zaposlena oseba z minimalno plačo, bo vseeno težko dobil podpornike, da bo dodatnih 50 evrov mesečno zanj prevelika obremenitev.

Novi predlog zdravstvene zakonodaje torej tudi v dopolnilnem delu nekoliko bolj obremenjuje zavarovance z višjimi prejemki, posebno glede na današnjo enotno obremenitev. Zato je zanimivo pogledati, kakšna bosta torej učinka obojih sprememb:

Ti učinki so prikazani na spodnjem grafikonu. Modra črta prikazuje koliko višje neto plače imajo zaradi letos spremenjene dohodninske lestvice davčni zavezanci glede na dosedanji neto mesečni prejemek (na spodnji osi). Vidimo, da so prvi učinki šele pri plačah višjih od 1.600 evrov mesečno, pri 2.500 evrov neto plače je tega učinka že okoli 100 evrov, največ (200 evrov mesečno) pa torej šele pri prejemkih, ki so presegali 4.000 evrov čistega izplačila. 

Kot povedano, pa naj bi ta skupina ljudi z novo zdravstveno zakonodajo plačevala nekaj več, to pa je na grafikonu prikazano z modrimi stolpci. Del višje plače bodo torej ti zavezanci morali nameniti višjemu prispevku za zdravstvo, tako da s seštevkom plusov in minusov dobimo neto učinek vseh davčnih sprememb in te prikazuje rdeča črta. Nekdo, ki je lani prejemal na primer 2.500 evrov mesečno neto, dobi letos zaradi nižje dohodnine 90 evrov več, a 18 evrov te dodatne davčne ugodnosti bo moral nameniti za višji zdravstveni prispevek. Najbolje plačani pa bodo ponovno izgubili kako četrtino letos uvedene davčne ugodnosti (48 evrov od 199, neto bodo torej še vedno 150 evrov v "plusu").

Na grafikonu pa je dodan še en podatek — in sicer, koliko je pravzaprav oseb, ki se jih te spremembe dotikajo. Rumena črta (in desna lestvica na grafu) kaže skupno število dohodninskih oz. zdravstvenih zavezancev, ki so upravičeni do teh sprememb. Največji vpliv bo čutilo okoli pet tisoč ljudi, vsaj nekaj evrov učinka pa bo imelo vpliv na dohodke 50.000 bolje plačanih ljudi oziroma tistih z najvišjimi prejemki. Torej okoli 50.000 zavezancev od skupaj 1,6 milijona. Seveda pa je ob tem pomembno omeniti še 750.000 zavarovancev z najnižjimi prejemki (predvsem upokojencev), ki bodo mesečno plačevali nekaj evrov manj kot danes namenjajo zdravstvenim zavarovalnicam. 

Vidimo torej, da bodo premožnejši morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom. Predvsem gospodarska združenja so lani predlagano zakonodajo močno podpirala in tudi nekaj dosegla. Novi predlogi to spet nekoliko vračajo nazaj, a zaradi občutljivosti verjetno kakih nasprotnikov takšnih rešitev ne bo. Naj bo obremenitev še tako visoka in lahko tudi neupravičena, je pač težko nasprotovati predlogu, da bo nekdo s pet tisoč mesečnih prejemkov dal dodatnih 50 evrov za zdravstvo.