Komentar

Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev

V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelo bolje nagradili ključne kadre v podjetjih in s tem omogočiti večjo konkurenčnost gospodarstva. Zagovorniki so izpostavljati predvsem potrebo po davčni razbremenitvi razvojnih inženirjev in drugih strokovnih kadrov, ki naj bi bežali v tujino. Nobenih dilem ni, da so v Sloveniji najvišje plače precej bolj obdavčene kot na primer v Avstriji. 

21.02.2017 01:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Zdravstvena reforma   plače   prispevki   davki   dohodnina

Foto: arhiv Portala PLUS

Premožnejši bodo morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom.

Z "mini davčno reformo" so bile na koncu sprejete rešitve, po kateri so bili določenega davčnega popusta deležni najbolje plačani kadri v Sloveniji, vendar le tisti, ki zaslužijo vsaj 1.600 evrov mesečno neto. Nekaj višje razbremenitve je bilo deležnih okoli pet tisoč najbolje plačanih Slovencev, ki zaradi uvedenih sprememb letos prejemajo 200 evrov večje mesečne prejemke. Bojim se, da med njimi ni prav veliko razvojnih inženirjev, ki so bili glavni argument vse razprave, temveč predvsem najvišji menedžerskih sloji, odvetniki, tudi zdravniki itd., ki so že do sedaj mesečno zaslužili vsaj 4.000 evrov neto. Ali je bila takšna rešitev ustrezna in pravilna, bodo pač vedno različni pogledi, a prav je, da to vsaj vemo. Zagovorniki upravičeno izpostavljajo, da ta skupina ljudi plačuje bistveno višje davke kot primerljive osebe v Avstriji — in to vsekakor drži. Razumljivo pa te argumente težje sprejemajo tisti, ki jih isti ljudje prepričujejo, da bi dvig minimalne plače za dodatnih 15 evrov mesečno premočno obremenilo gospodarstvo.

 

Kakorkoli, spremembe so pričele s prvim januarjem veljati in primerjave z obremenitvami pred letom bomo hitro pozabili. Smo pa pred dnevi dobili nov predlog glede plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki namesto dosedanjega enotnega zneska za vse državljane (zavarovance) tudi v tem delu uveljavlja progresivno lestvico — premožnejši naj bi plačevali več kot tisti z nižjimi dohodki. Predlog je razumljivo dobil "široko" podporo, saj vsaj v javnosti ni nikogar, ki bi upal nasprotovati takšnemu predlogu. Čeprav nekdo z deset tisoč evri mesečne plače plačuje za isto zdravstveno oskrbo že danes 13-krat več kot zaposlena oseba z minimalno plačo, bo vseeno težko dobil podpornike, da bo dodatnih 50 evrov mesečno zanj prevelika obremenitev.

 

Novi predlog zdravstvene zakonodaje torej tudi v dopolnilnem delu nekoliko bolj obremenjuje zavarovance z višjimi prejemki, posebno glede na današnjo enotno obremenitev. Zato je zanimivo pogledati, kakšna bosta torej učinka obojih sprememb:

 

- koliko so bile bolje plačane osebe z novo davčno (dohodninsko) zakonodajo razbremenjene in
 
- koliko od tega bodo morali po novem predlogu nameniti več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje (če bo predlog seveda sprejet v predlagani obliki)

 

Ti učinki so prikazani na spodnjem grafikonu. Modra črta prikazuje koliko višje neto plače imajo zaradi letos spremenjene dohodninske lestvice davčni zavezanci glede na dosedanji neto mesečni prejemek (na spodnji osi). Vidimo, da so prvi učinki šele pri plačah višjih od 1.600 evrov mesečno, pri 2.500 evrov neto plače je tega učinka že okoli 100 evrov, največ (200 evrov mesečno) pa torej šele pri prejemkih, ki so presegali 4.000 evrov čistega izplačila. 

 

Kot povedano, pa naj bi ta skupina ljudi z novo zdravstveno zakonodajo plačevala nekaj več, to pa je na grafikonu prikazano z modrimi stolpci. Del višje plače bodo torej ti zavezanci morali nameniti višjemu prispevku za zdravstvo, tako da s seštevkom plusov in minusov dobimo neto učinek vseh davčnih sprememb in te prikazuje rdeča črta. Nekdo, ki je lani prejemal na primer 2.500 evrov mesečno neto, dobi letos zaradi nižje dohodnine 90 evrov več, a 18 evrov te dodatne davčne ugodnosti bo moral nameniti za višji zdravstveni prispevek. Najbolje plačani pa bodo ponovno izgubili kako četrtino letos uvedene davčne ugodnosti (48 evrov od 199, neto bodo torej še vedno 150 evrov v "plusu").

 

 

 

Na grafikonu pa je dodan še en podatek — in sicer, koliko je pravzaprav oseb, ki se jih te spremembe dotikajo. Rumena črta (in desna lestvica na grafu) kaže skupno število dohodninskih oz. zdravstvenih zavezancev, ki so upravičeni do teh sprememb. Največji vpliv bo čutilo okoli pet tisoč ljudi, vsaj nekaj evrov učinka pa bo imelo vpliv na dohodke 50.000 bolje plačanih ljudi oziroma tistih z najvišjimi prejemki. Torej okoli 50.000 zavezancev od skupaj 1,6 milijona. Seveda pa je ob tem pomembno omeniti še 750.000 zavarovancev z najnižjimi prejemki (predvsem upokojencev), ki bodo mesečno plačevali nekaj evrov manj kot danes namenjajo zdravstvenim zavarovalnicam. 

 

Vidimo torej, da bodo premožnejši morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom. Predvsem gospodarska združenja so lani predlagano zakonodajo močno podpirala in tudi nekaj dosegla. Novi predlogi to spet nekoliko vračajo nazaj, a zaradi občutljivosti verjetno kakih nasprotnikov takšnih rešitev ne bo. Naj bo obremenitev še tako visoka in lahko tudi neupravičena, je pač težko nasprotovati predlogu, da bo nekdo s pet tisoč mesečnih prejemkov dal dodatnih 50 evrov za zdravstvo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
0
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,520
02/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,742
03/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,258
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,343
05/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,556
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,660
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,275
09/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,761
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 943