Komentar

Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev

V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelo bolje nagradili ključne kadre v podjetjih in s tem omogočiti večjo konkurenčnost gospodarstva. Zagovorniki so izpostavljati predvsem potrebo po davčni razbremenitvi razvojnih inženirjev in drugih strokovnih kadrov, ki naj bi bežali v tujino. Nobenih dilem ni, da so v Sloveniji najvišje plače precej bolj obdavčene kot na primer v Avstriji. 

21.02.2017 01:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Zdravstvena reforma   plače   prispevki   davki   dohodnina

Foto: arhiv Portala PLUS

Premožnejši bodo morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom.

Z "mini davčno reformo" so bile na koncu sprejete rešitve, po kateri so bili določenega davčnega popusta deležni najbolje plačani kadri v Sloveniji, vendar le tisti, ki zaslužijo vsaj 1.600 evrov mesečno neto. Nekaj višje razbremenitve je bilo deležnih okoli pet tisoč najbolje plačanih Slovencev, ki zaradi uvedenih sprememb letos prejemajo 200 evrov večje mesečne prejemke. Bojim se, da med njimi ni prav veliko razvojnih inženirjev, ki so bili glavni argument vse razprave, temveč predvsem najvišji menedžerskih sloji, odvetniki, tudi zdravniki itd., ki so že do sedaj mesečno zaslužili vsaj 4.000 evrov neto. Ali je bila takšna rešitev ustrezna in pravilna, bodo pač vedno različni pogledi, a prav je, da to vsaj vemo. Zagovorniki upravičeno izpostavljajo, da ta skupina ljudi plačuje bistveno višje davke kot primerljive osebe v Avstriji — in to vsekakor drži. Razumljivo pa te argumente težje sprejemajo tisti, ki jih isti ljudje prepričujejo, da bi dvig minimalne plače za dodatnih 15 evrov mesečno premočno obremenilo gospodarstvo.

 

Kakorkoli, spremembe so pričele s prvim januarjem veljati in primerjave z obremenitvami pred letom bomo hitro pozabili. Smo pa pred dnevi dobili nov predlog glede plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki namesto dosedanjega enotnega zneska za vse državljane (zavarovance) tudi v tem delu uveljavlja progresivno lestvico — premožnejši naj bi plačevali več kot tisti z nižjimi dohodki. Predlog je razumljivo dobil "široko" podporo, saj vsaj v javnosti ni nikogar, ki bi upal nasprotovati takšnemu predlogu. Čeprav nekdo z deset tisoč evri mesečne plače plačuje za isto zdravstveno oskrbo že danes 13-krat več kot zaposlena oseba z minimalno plačo, bo vseeno težko dobil podpornike, da bo dodatnih 50 evrov mesečno zanj prevelika obremenitev.

 

Novi predlog zdravstvene zakonodaje torej tudi v dopolnilnem delu nekoliko bolj obremenjuje zavarovance z višjimi prejemki, posebno glede na današnjo enotno obremenitev. Zato je zanimivo pogledati, kakšna bosta torej učinka obojih sprememb:

 

- koliko so bile bolje plačane osebe z novo davčno (dohodninsko) zakonodajo razbremenjene in
 
- koliko od tega bodo morali po novem predlogu nameniti več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje (če bo predlog seveda sprejet v predlagani obliki)

 

Ti učinki so prikazani na spodnjem grafikonu. Modra črta prikazuje koliko višje neto plače imajo zaradi letos spremenjene dohodninske lestvice davčni zavezanci glede na dosedanji neto mesečni prejemek (na spodnji osi). Vidimo, da so prvi učinki šele pri plačah višjih od 1.600 evrov mesečno, pri 2.500 evrov neto plače je tega učinka že okoli 100 evrov, največ (200 evrov mesečno) pa torej šele pri prejemkih, ki so presegali 4.000 evrov čistega izplačila. 

 

Kot povedano, pa naj bi ta skupina ljudi z novo zdravstveno zakonodajo plačevala nekaj več, to pa je na grafikonu prikazano z modrimi stolpci. Del višje plače bodo torej ti zavezanci morali nameniti višjemu prispevku za zdravstvo, tako da s seštevkom plusov in minusov dobimo neto učinek vseh davčnih sprememb in te prikazuje rdeča črta. Nekdo, ki je lani prejemal na primer 2.500 evrov mesečno neto, dobi letos zaradi nižje dohodnine 90 evrov več, a 18 evrov te dodatne davčne ugodnosti bo moral nameniti za višji zdravstveni prispevek. Najbolje plačani pa bodo ponovno izgubili kako četrtino letos uvedene davčne ugodnosti (48 evrov od 199, neto bodo torej še vedno 150 evrov v "plusu").

 

 

 

Na grafikonu pa je dodan še en podatek — in sicer, koliko je pravzaprav oseb, ki se jih te spremembe dotikajo. Rumena črta (in desna lestvica na grafu) kaže skupno število dohodninskih oz. zdravstvenih zavezancev, ki so upravičeni do teh sprememb. Največji vpliv bo čutilo okoli pet tisoč ljudi, vsaj nekaj evrov učinka pa bo imelo vpliv na dohodke 50.000 bolje plačanih ljudi oziroma tistih z najvišjimi prejemki. Torej okoli 50.000 zavezancev od skupaj 1,6 milijona. Seveda pa je ob tem pomembno omeniti še 750.000 zavarovancev z najnižjimi prejemki (predvsem upokojencev), ki bodo mesečno plačevali nekaj evrov manj kot danes namenjajo zdravstvenim zavarovalnicam. 

 

Vidimo torej, da bodo premožnejši morali kmalu "vrniti" nekaj davčne razbremenitve, ki jim jo je prinesla zanje ugodnejša davčna zakonodaja z letošnjim letom. Predvsem gospodarska združenja so lani predlagano zakonodajo močno podpirala in tudi nekaj dosegla. Novi predlogi to spet nekoliko vračajo nazaj, a zaradi občutljivosti verjetno kakih nasprotnikov takšnih rešitev ne bo. Naj bo obremenitev še tako visoka in lahko tudi neupravičena, je pač težko nasprotovati predlogu, da bo nekdo s pet tisoč mesečnih prejemkov dal dodatnih 50 evrov za zdravstvo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.621
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.080
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.821
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.325
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969