Takoj po uveljavitvi nove zakonske ureditve na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih smo 13. junija lani na Portalu PLUS objavili prispevek (vir), v katerem smo ljubitelje televizije in glasbenih prireditev kot tudi organizatorje tovrstnih medijskih dogodkov opozorili, da so koalicijski poslanci s spremembami Zakona o medijih praktično onemogočili Televiziji Slovenija, da bi v prihodnje – kot to pač veleva tradicija – izbor pesmi Evrovizije v živo prenašala na svojem prvem programu, v elitnem večernem terminu med 18. in 24. uro. Članek, ki smo mu dali naslov "Če verjamete ali ne, Cerarjevi poslanci so Televiziji Slovenija prepovedali prenos Evrovizije!", je junija lani sprožil precej odmevov. Nekateri so se nam smejali, češ da pretiravamo in zganjamo nepotrebno paniko, drugi – med njimi tudi snovalci programa na nacionalki – so nam sicer pritrdili, a obenem zatrdili, da to ni resen problem in da ga bodo v praksi "že nekako obvladali".

No, danes je jasno, da to ni čisto tako. Najprej je treba vedeti, da tako prismuknjenega zakona ni imela niti rajnka SFRJ (!), kar je dovolj zgovoren podatek. Drugo je vprašanje, ali bo "nora glasbena kvota", kot smo jo upravičeno poimenovali na Portalu PLUS zaradi njene očitne iracionalnosti, škodljivosti in totalitarnosti, sploh koga spravila ob živce. Medijem – z izjemo našega in še redkih izjem – je očitno vseeno, javnosti tudi. Hkrati so koalicijski poslanci, ki so to kvoto z noveliranim Zakonom o medijih spravili v življenje, in minister za kulturo Tone Peršak še vedno prepričani, da njihovo zakonsko eksperimentiranje na področju glasbene kvote ne posega prekomerno v avtonomijo uredništev, torej v radijske in televizijske programe. Privoščimo jim, da jih javnost ob prvi priliki verbalno linča. Ko pravimo ob prvi priložnosti, mislimo zelo kmalu.

Nacionalka priznava: prenos nekaterih glasbenih dogodkov pomeni kršenje zakona

Zelo kmalu namreč pomeni že čez tri mesece. Maja bodo namreč tudi največji skeptiki ugotovili, kako bo glasbena kvota vplivala na letošnji prenos Evrovizije na Televiziji Slovenija. Da so stvari resne, je zdaj jasno tudi odgovornim na Kolodvorski, ki že napovedujejo težave: "Zakonodaja postavlja omejitve, ki jih pri oblikovanju programa upoštevamo in ustrezno rešujemo. Seveda pa ne vemo, ali nam bo to vedno uspelo. Ob prenosu predizborov in finala pesmi Evrovizije kvot zagotovo ne bo mogoče doseči (prav tako ne pri predvajanju tujih koncertov in festivalov) in bo potrebno najti ustrezno rešitev."

Glasbena kvota za banana republiko

Morajo pa na RTV Slovenija najprej izpeljati slovenski izbor za pesem Evrovizije, ki velja za "del velikega mednarodnega projekta s svojimi pravili". EMA 2017 bo namreč danes, jutri in prihodnji teden potekala na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Na današnjem prvem in jutrišnjem drugem predizboru bo nastopilo po osem izvajalcev, kar pomeni, da bomo prisluhnili 16 skladbam. In katera je skupna točka obeh polfinalnih večerov? Večina izvajalcev bo svoje pesmi prepevala v angleškem jeziku (!). S čemer seveda ni nič narobe: angleško pojoči nacionalni zmagovalec ima tako več možnosti za uspeh v Kijevu, kjer bo potekala letošnja Evrovizija. Znano je, da v zadnjih letih kot po tekočem traku zmagujejo zgolj še pesmi v angleščini. Problem pesmi v angleščeni v primeru Slovenije je prav v zakonodaji oziroma, če zapišemo drugače: vprašanje je, ali bo Televizija Slovenija s takšnim izborom skladb v svojem programu sploh lahko spoštovala glasbeno kvoto oziroma njene deleže ter tako delovala v skladu z Zakonom o medijih.

Dejstvo je namreč, da mora tudi Televizija Slovenija v svojem programu, in sicer v časovnem pasu med 18. in 24. uro, ko bodo na sporedu oba polfinalna in finalni večer Eme, zagotavljati glasbeno kvoto tako, da mora najmanj 70 odstotkov deleža predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku (!). Da smo sploh lahko dobili tako predmoderen, eni bi rekli celo totalitaren zakon, je potrebno imeti le dovolj intelektualno omejenih poslancev, ki se požvižgajo na opozorila medijske stroke in brez pomislekov izglasujejo rešitev, zaradi katere smo še večja banana republika.

Če bo v finalu angleščina, bo to kršitev zakona

Kot kaže razpored skladb, bo imela javna televizija največ težav v soboto, ko bodo od osmih skladb zgolj dve zapeti v slovenskem jeziku, za kar bosta poskrbela Clemens (Tok ti sede) in Raiven (Zažarim). Na prvem predizboru bo v slovenskem jeziku zapeta samo ena pesem več, v finalu pa lahko pride celo do situacije, da ne bo niti ena skladba zapeta v slovenščini. Ob tem pa je treba še dodati, da bo Televizija Slovenija glede na objavljene sporede težko kompenzirala manko skladb v slovenskem jeziku, saj v časovnem pasu med 18. in 24. uro niso predvidene dodatne glasbene vsebine, ki bi se na primer predvajale pred oziroma po oddaji EMA. Navsezadnje gre za prvi program javne televizije, ki je rezerviran za risanke, kviz, Dnevnik, Šport, Vreme, Odmeve ter filme in nanizanke.

Zaradi zloglasne glasbene kvote bo torej morala Televizija Slovenija svoj program prilagoditi "idejam" in "rešitvam", ki jih je uzakonila politika pod vodstvom kulturnega ministrstva in predsednika parlamentarnega odbora za kulturo Dragana Matića. Ali politika na tak način prekomerno posega v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja, presodite sami. Dejstvo pa je, da bo politika letos prvič sooblikovala program Eme. "Vse tri večere Eme vsekakor nameravamo izpeljali tako, da bomo v programu zagotavljali vse deleže glasbene kvote oziroma bomo program primerno prilagodili. Glasbeni program obeh predizborov je že izoblikovan, program finalnega izbora pa bo dokončno oblikovan, ko bo znano, kdo se je v finale uvrstil in v katerem jeziku poje," opozarjajo na Televiziji Slovenija. Da, prav ste prebrali, zdaj se morajo televizijci pri pripravi programa celo spraševati, v katerem jeziku pojejo slovenski glasbeniki.

Da bodo med prenosom Eme zagotovili glasbeno (politično?) kvoto in njene deleže, bomo gledalci primorani gledati in poslušati še pesmi, ki s tekmovanjem nimajo nobene povezave. Edini njihov namen bo doseganje glasbene kvote. Tovrstni vložki seveda ne bi bili potrebni, če ministrstvo za kulturo lani ne bi začelo na pobudo glasbenega lobija spreminjati obstoječega in delujočega kvotnega sistema. "Zakonska določila o kvotah so seveda težava in pri pripravi programa je bilo potrebno temu posvetiti nekaj več pozornosti," priznavajo na Kolodvorski.

Cerarjeva koalicija iracionalnosti in arogance

Večina poslancev Cerarjeve koalicije, ki so tako goreče zagovarjali kvote, po naših podatkih v zadnjem letu ni kupila niti ene zgoščenke slovenske glasbe. Če bi bili ti ljudje res tako iskreni podporniki slovenske glasbe, bi se morale police v dnevnih sobah Cerarjevih poslancev šibiti pod težo kupljenih zgoščenk domače glasbe. Toda lažje je nabirati poceni politične točke na temo domoljubja tako, da s pritiskom na gumb drugemu naprtiš breme. Pri tem pa preslišiš vsa opozorila stroke.

Zagotovo pa smo edina država članica Evrovizije, ki ima tako zmešan medijski zakon, da že zgolj prenos tekmovanja za evrovizijsko popevko predstavlja kršitev medijske zakonodaje. Verjetno smo tudi edina država, kjer poslanci, ki so sprejeli tak zakon, trdijo, da je vse v najlepšem redu. Morda zanje tudi je, vsaj dokler se lahko tako brezskrbno delajo norca iz volivcev in državljanov ...