Komentar

Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem

Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. Kajti črna barva ni barva. Je odsotnost vseh barv! Bela pa je, nasprotno, seštevek vseh barv. Bela barva so vse barve istočasno. Bela vsebuje vse tisto, kar smo že videli in kar še bomo.

19.02.2017 14:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Saližan Šaripov   Moderna galerija   ISS   Srečko Kosovel

Fotografije: NASA

V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

Na dan 15.2.2017 je sonce zašlo ob 17:25, astronomski mrak je nastopil ob 19:10. Nebo nad Ljubljano je bilo prvič v letu 2017 s pridihom nastopajočega novega letnega časa. V soboto, 18.2. 2017, je bil na Ptuju že prvi uvodni karnevalski obred, ki bo napovedal prihajajočo pomlad. Poetski moment komentarja se je zgodil v zgoraj opisanem časovnem intervalu, natančneje, ob 18:10. Zgodil se je pred stopniščem Moderne galerije in stopniščem, ki se spušča v park Tivoli. Medtem ko smo s Sergejem Prokopovičem in Vladimirjem Khripunovom komentirali in seštevali ravnokar iztekajoči se dan, je poleg nas Andrej Kondrat drsel s kazalcem po ekranu svojega prenosnika. Saližan Šaripov je stal rahlo odmaknjen in gledal v smeri tivolskega sprehajališča. Sam sem postal pozoren na Andrejevo nenavadno početje. Nekaj časa je gledal v ekran, potem pa se je zazrl v nebo, pogled usmeril proti horizontu in to je večkrat ponovil, dokler se ni zdrznil ter se nečesa po otročje razveselil. Že v naslednjem trenutku nas je poklical k sebi in nam usmeril poglede proti zahodu, če sem bolj natančen, proti Šišenskem hribu. Vsi smo obmolknili, on pa je začel odštevati: 3, 2, 1 - in nič! V tistem hipu se je na nebu prikazala intenzivna svetla točka. To je bila Mednarodna vesoljska postaja. Seveda smo ji zaploskali. Intenzivnost svetlobe, ki se je odbijala s postaje, je bila zelo močna. Tako zelo, da smo jo z lahkoto opazovali. Premikala se je proti jugovzhodu.

 

Mednarodna vesoljska postaja je najmonumentalnejše in najkompleksnejše podjetje, ki se je zgodilo človeštvu. Pri gradnji so sodelovale Ruska federacija, Združene države Amerike, Kanada, Japonska in članice Evropske vesoljske agencije (ESA). Na njej lahko hkrati biva šest vesoljcev.

 

Vsekakor smo bili na promenadi komična situacija, ki je vzbudila na večernem sprehajališču pozornost. Mlad par se je zaustavil, nekaj časa gledal v nas, potem pa svoj pogled usmeril v nebo in potem spet v nas. Zaljubljencema sem usmeril pogleda v drsečo točko na nebu. Na hitro sem jima razložil, da na nebesnem svodu gledamo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da je ta mož, ki stoji poleg njiju, kozmonavt Saližan Šaripov, ki je živel na njej več kot pol leta. Potem smo se je vsi skupaj veselili. Mladenka je v enem trenutku pokazala v smeri najsvetlejše zvezde in rekla: Tisto tam pa je Venera! Stali smo in se veselili kot otroci.

 

Kazimir Malevič zapiše: "Ko gledamo vtičnico ali vtikač, to še ne pomeni, da gledamo električno energijo."

 

Nekaj ur pred tem je Saližan v Moderni galeriji predaval pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom. Govoril je o svoji izkušnji med dolgim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji in kakšna je bila izkušnja pri povratku na Zemljo.

 

 

 

Izkušnja dolgega bivanja v breztežnosti

 

Po prihodu na vesoljsko postajo oziroma že prej, takoj po nastopu breztežnosti po izstrelitvi, se je pojavila slabost, ki jo je prekrivala evforija napetosti iztrelitve in kasneje velika napetost spojnega procesa z vesoljsko postajo. Tudi prvo srečanje s kozmonavti in astronavti, ki so že bili na postaji, je stopnjevalo evforijo. Toda že po uri ali dveh, ko je popustila velika koncentracija, je prišla v ospredje huda slabost, ki je trajala dva dni. Po nekaj dneh spoznaš, da si na postaji v imenu celega človeštva in se sprijazniš s slabostjo, ki je bolj ali manj ves čas prisotna. Saližan je bil na postaji več kot pol leta.

 

 

Izkušnja povratka na Zemljo

 

Najprej hlastaš za svežim zrakom, seveda ne zato, ker bi bil zrak na postaji drugačen, zrak ti lahko tudi namešajo po tvoji želji, recimo gorskega, morskega, moskovskega. Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem. Vesolje je človeku nevarno, kot da bi kdo hotel, da ne bi slučajno zapustili našega planeta. Naslednje tri dni po pristanku se opotekaš, vse ti pada iz rok in si popolnoma nemočen. Predvsem pa se začne proces prilagajanja skeleta gravitaciji. Ker v vesolju zrasteš tudi do tri centimetre, začneš na Zemlji takoj izvajati posebne vaje, da se vrneš v prejšnjo višino, kar pa se nikoli ne zgodi. Saližan je zrasel tri centimetre. Pri povratku na Zemljo se je zmanjšal za en centimeter.

 

Velika želja po bivanju telesa v breztežnosti proizvede še večjo željo po tem, da se ti povrne občutek, da si telo. Telo ni samo naša posoda duhovnosti, s telesom predvsem - mislimo. To pa se sklada z mislijo, da skozi nas misli materija, ne pa absolutni duh!

 

Prvi polet Saližana Šaripova je bil 23. januarja 1998 z Nasinim space shutllom Endeavour STS 89 na postajo MIR. Izstrelili so ga iz vesoljskega središča Johnson v Houstonu. Polet je bil namenjen urgentni dostavi hrane, vode in zraka po požaru na Mednarodni vesoljski postaji. Polet je trajal osem dni. Drugi polet Saližana Šaripova: 14. okobra 2004 z raketo Roskosmosa, Sojuz TMA-5, Expedition 10, iz raketnega iztrelišča v Bajkonurju. Polet je bil redna misija na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki je trajal pol leta. Imel je dva vesoljska sprehoda, med mnogimi nalogami je bil Saližan prvi na svetu, ki je med vesoljskim sprehodom ročno namestil umetni satelit v orbito. Saližan je preživel v vesolju 201 dan. V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

 

Pozdrav postaji in lobanjskemu svodu!

 

/1904 - 1924 / Srečko Kosovel, Rdeča raketa

 

Jaz sem rdeča raketa, /vžigam se in gorim in ugašam./ Joj, jaz v

 

rdeči obleki! / Joj, jaz s srcem rdečim!/ Joj, jaz z rdečo krvjo! /

 

Neutruden bežim, kakor / da sam moram v izpolnjenje. / In čim bolj

 

bežim, tem bolj gorim. / In čim bolj gorim, tem bolj trpim, / in čim

 

bolj trpim, hitreje ugašam. / O jaz, ki bi živel rad večno. / In grem,

 

človek rdeči, čez polje zeleno, / nad mano po sinjem jezeru tišine /

 

železni oblaki, o, jaz pa grem, / grem, človek rdeči! / Povsod je tišina:

 

na polju, na nebu, / v oblakih, le jaz bežim, gorim / s svojim ognjem

 

pekočim in / ne morem tišine doseči. /

 

 

 

Stojimo v skrivnostnem tihožitju v galeriji Studio Tomasseo pred digitalnim Črnim kvadratom z Eleno Dašino, Eleno Jesino, Sergejem Prokopovičem, Vladimirjem Khripunovom, Andrejem Kondratom in Saližanom Šaripovom. Črni kvadrat se zarotira okrog svoje osi in se s kinetično energijo spremeni v črni krog.

 

Črni krog je gosta praznina v celoti zgrajena iz niča! Pomembno je njegovo občutenje, ne glede na okolje. Krog vas posrka v svojo praznino, istočano pa vas emotivno vznemiri. To so intenzivni univerzalni občutki, ki jih vsi doživljamo. Popolnoma razumljiva je želja, ki stremi k odgovoru - kaj je izza. Točno to vprašanje prebudi v nas drznost in vzdržljivost tako kozmonavtov kot astronavtov. Pritegne nas v premislek o našem čistem, o našem etičnem. Naše skupno dobro deluje proti posamičnemu egoističnemu interesu. Naši nameni so čisti, ker v nas ni skrivnih namenov. Tisto izza je resnična skrivnost. Tu nastopi verovanje, na tem mestu postanemo vsi religiozni. Umetnost je najvišja stopnja religioznega. Črni krog pa je ikona našega verovanja in občutenja. Kozmonavti in astronavti so ljudje, ki dodeljujejo moč smislu! Vsi mi raziskujemo možnost oblikovanja univerzalnega jezika sporazumevanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,107
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,306
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 959
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,196
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,078
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 999
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,025