Komentar

Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem

Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. Kajti črna barva ni barva. Je odsotnost vseh barv! Bela pa je, nasprotno, seštevek vseh barv. Bela barva so vse barve istočasno. Bela vsebuje vse tisto, kar smo že videli in kar še bomo.

19.02.2017 14:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Saližan Šaripov   Moderna galerija   ISS   Srečko Kosovel

Fotografije: NASA

V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

Na dan 15.2.2017 je sonce zašlo ob 17:25, astronomski mrak je nastopil ob 19:10. Nebo nad Ljubljano je bilo prvič v letu 2017 s pridihom nastopajočega novega letnega časa. V soboto, 18.2. 2017, je bil na Ptuju že prvi uvodni karnevalski obred, ki bo napovedal prihajajočo pomlad. Poetski moment komentarja se je zgodil v zgoraj opisanem časovnem intervalu, natančneje, ob 18:10. Zgodil se je pred stopniščem Moderne galerije in stopniščem, ki se spušča v park Tivoli. Medtem ko smo s Sergejem Prokopovičem in Vladimirjem Khripunovom komentirali in seštevali ravnokar iztekajoči se dan, je poleg nas Andrej Kondrat drsel s kazalcem po ekranu svojega prenosnika. Saližan Šaripov je stal rahlo odmaknjen in gledal v smeri tivolskega sprehajališča. Sam sem postal pozoren na Andrejevo nenavadno početje. Nekaj časa je gledal v ekran, potem pa se je zazrl v nebo, pogled usmeril proti horizontu in to je večkrat ponovil, dokler se ni zdrznil ter se nečesa po otročje razveselil. Že v naslednjem trenutku nas je poklical k sebi in nam usmeril poglede proti zahodu, če sem bolj natančen, proti Šišenskem hribu. Vsi smo obmolknili, on pa je začel odštevati: 3, 2, 1 - in nič! V tistem hipu se je na nebu prikazala intenzivna svetla točka. To je bila Mednarodna vesoljska postaja. Seveda smo ji zaploskali. Intenzivnost svetlobe, ki se je odbijala s postaje, je bila zelo močna. Tako zelo, da smo jo z lahkoto opazovali. Premikala se je proti jugovzhodu.

 

Mednarodna vesoljska postaja je najmonumentalnejše in najkompleksnejše podjetje, ki se je zgodilo človeštvu. Pri gradnji so sodelovale Ruska federacija, Združene države Amerike, Kanada, Japonska in članice Evropske vesoljske agencije (ESA). Na njej lahko hkrati biva šest vesoljcev.

 

Vsekakor smo bili na promenadi komična situacija, ki je vzbudila na večernem sprehajališču pozornost. Mlad par se je zaustavil, nekaj časa gledal v nas, potem pa svoj pogled usmeril v nebo in potem spet v nas. Zaljubljencema sem usmeril pogleda v drsečo točko na nebu. Na hitro sem jima razložil, da na nebesnem svodu gledamo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da je ta mož, ki stoji poleg njiju, kozmonavt Saližan Šaripov, ki je živel na njej več kot pol leta. Potem smo se je vsi skupaj veselili. Mladenka je v enem trenutku pokazala v smeri najsvetlejše zvezde in rekla: Tisto tam pa je Venera! Stali smo in se veselili kot otroci.

 

Kazimir Malevič zapiše: "Ko gledamo vtičnico ali vtikač, to še ne pomeni, da gledamo električno energijo."

 

Nekaj ur pred tem je Saližan v Moderni galeriji predaval pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom. Govoril je o svoji izkušnji med dolgim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji in kakšna je bila izkušnja pri povratku na Zemljo.

 

 

 

Izkušnja dolgega bivanja v breztežnosti

 

Po prihodu na vesoljsko postajo oziroma že prej, takoj po nastopu breztežnosti po izstrelitvi, se je pojavila slabost, ki jo je prekrivala evforija napetosti iztrelitve in kasneje velika napetost spojnega procesa z vesoljsko postajo. Tudi prvo srečanje s kozmonavti in astronavti, ki so že bili na postaji, je stopnjevalo evforijo. Toda že po uri ali dveh, ko je popustila velika koncentracija, je prišla v ospredje huda slabost, ki je trajala dva dni. Po nekaj dneh spoznaš, da si na postaji v imenu celega človeštva in se sprijazniš s slabostjo, ki je bolj ali manj ves čas prisotna. Saližan je bil na postaji več kot pol leta.

 

 

Izkušnja povratka na Zemljo

 

Najprej hlastaš za svežim zrakom, seveda ne zato, ker bi bil zrak na postaji drugačen, zrak ti lahko tudi namešajo po tvoji želji, recimo gorskega, morskega, moskovskega. Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem. Vesolje je človeku nevarno, kot da bi kdo hotel, da ne bi slučajno zapustili našega planeta. Naslednje tri dni po pristanku se opotekaš, vse ti pada iz rok in si popolnoma nemočen. Predvsem pa se začne proces prilagajanja skeleta gravitaciji. Ker v vesolju zrasteš tudi do tri centimetre, začneš na Zemlji takoj izvajati posebne vaje, da se vrneš v prejšnjo višino, kar pa se nikoli ne zgodi. Saližan je zrasel tri centimetre. Pri povratku na Zemljo se je zmanjšal za en centimeter.

 

Velika želja po bivanju telesa v breztežnosti proizvede še večjo željo po tem, da se ti povrne občutek, da si telo. Telo ni samo naša posoda duhovnosti, s telesom predvsem - mislimo. To pa se sklada z mislijo, da skozi nas misli materija, ne pa absolutni duh!

 

Prvi polet Saližana Šaripova je bil 23. januarja 1998 z Nasinim space shutllom Endeavour STS 89 na postajo MIR. Izstrelili so ga iz vesoljskega središča Johnson v Houstonu. Polet je bil namenjen urgentni dostavi hrane, vode in zraka po požaru na Mednarodni vesoljski postaji. Polet je trajal osem dni. Drugi polet Saližana Šaripova: 14. okobra 2004 z raketo Roskosmosa, Sojuz TMA-5, Expedition 10, iz raketnega iztrelišča v Bajkonurju. Polet je bil redna misija na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki je trajal pol leta. Imel je dva vesoljska sprehoda, med mnogimi nalogami je bil Saližan prvi na svetu, ki je med vesoljskim sprehodom ročno namestil umetni satelit v orbito. Saližan je preživel v vesolju 201 dan. V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

 

Pozdrav postaji in lobanjskemu svodu!

 

/1904 - 1924 / Srečko Kosovel, Rdeča raketa

 

Jaz sem rdeča raketa, /vžigam se in gorim in ugašam./ Joj, jaz v

 

rdeči obleki! / Joj, jaz s srcem rdečim!/ Joj, jaz z rdečo krvjo! /

 

Neutruden bežim, kakor / da sam moram v izpolnjenje. / In čim bolj

 

bežim, tem bolj gorim. / In čim bolj gorim, tem bolj trpim, / in čim

 

bolj trpim, hitreje ugašam. / O jaz, ki bi živel rad večno. / In grem,

 

človek rdeči, čez polje zeleno, / nad mano po sinjem jezeru tišine /

 

železni oblaki, o, jaz pa grem, / grem, človek rdeči! / Povsod je tišina:

 

na polju, na nebu, / v oblakih, le jaz bežim, gorim / s svojim ognjem

 

pekočim in / ne morem tišine doseči. /

 

 

 

Stojimo v skrivnostnem tihožitju v galeriji Studio Tomasseo pred digitalnim Črnim kvadratom z Eleno Dašino, Eleno Jesino, Sergejem Prokopovičem, Vladimirjem Khripunovom, Andrejem Kondratom in Saližanom Šaripovom. Črni kvadrat se zarotira okrog svoje osi in se s kinetično energijo spremeni v črni krog.

 

Črni krog je gosta praznina v celoti zgrajena iz niča! Pomembno je njegovo občutenje, ne glede na okolje. Krog vas posrka v svojo praznino, istočano pa vas emotivno vznemiri. To so intenzivni univerzalni občutki, ki jih vsi doživljamo. Popolnoma razumljiva je želja, ki stremi k odgovoru - kaj je izza. Točno to vprašanje prebudi v nas drznost in vzdržljivost tako kozmonavtov kot astronavtov. Pritegne nas v premislek o našem čistem, o našem etičnem. Naše skupno dobro deluje proti posamičnemu egoističnemu interesu. Naši nameni so čisti, ker v nas ni skrivnih namenov. Tisto izza je resnična skrivnost. Tu nastopi verovanje, na tem mestu postanemo vsi religiozni. Umetnost je najvišja stopnja religioznega. Črni krog pa je ikona našega verovanja in občutenja. Kozmonavti in astronavti so ljudje, ki dodeljujejo moč smislu! Vsi mi raziskujemo možnost oblikovanja univerzalnega jezika sporazumevanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
2
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083