Komentar

Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem

Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. Kajti črna barva ni barva. Je odsotnost vseh barv! Bela pa je, nasprotno, seštevek vseh barv. Bela barva so vse barve istočasno. Bela vsebuje vse tisto, kar smo že videli in kar še bomo.

19.02.2017 14:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Saližan Šaripov   Moderna galerija   ISS   Srečko Kosovel

Fotografije: NASA

V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

Na dan 15.2.2017 je sonce zašlo ob 17:25, astronomski mrak je nastopil ob 19:10. Nebo nad Ljubljano je bilo prvič v letu 2017 s pridihom nastopajočega novega letnega časa. V soboto, 18.2. 2017, je bil na Ptuju že prvi uvodni karnevalski obred, ki bo napovedal prihajajočo pomlad. Poetski moment komentarja se je zgodil v zgoraj opisanem časovnem intervalu, natančneje, ob 18:10. Zgodil se je pred stopniščem Moderne galerije in stopniščem, ki se spušča v park Tivoli. Medtem ko smo s Sergejem Prokopovičem in Vladimirjem Khripunovom komentirali in seštevali ravnokar iztekajoči se dan, je poleg nas Andrej Kondrat drsel s kazalcem po ekranu svojega prenosnika. Saližan Šaripov je stal rahlo odmaknjen in gledal v smeri tivolskega sprehajališča. Sam sem postal pozoren na Andrejevo nenavadno početje. Nekaj časa je gledal v ekran, potem pa se je zazrl v nebo, pogled usmeril proti horizontu in to je večkrat ponovil, dokler se ni zdrznil ter se nečesa po otročje razveselil. Že v naslednjem trenutku nas je poklical k sebi in nam usmeril poglede proti zahodu, če sem bolj natančen, proti Šišenskem hribu. Vsi smo obmolknili, on pa je začel odštevati: 3, 2, 1 - in nič! V tistem hipu se je na nebu prikazala intenzivna svetla točka. To je bila Mednarodna vesoljska postaja. Seveda smo ji zaploskali. Intenzivnost svetlobe, ki se je odbijala s postaje, je bila zelo močna. Tako zelo, da smo jo z lahkoto opazovali. Premikala se je proti jugovzhodu.

 

Mednarodna vesoljska postaja je najmonumentalnejše in najkompleksnejše podjetje, ki se je zgodilo človeštvu. Pri gradnji so sodelovale Ruska federacija, Združene države Amerike, Kanada, Japonska in članice Evropske vesoljske agencije (ESA). Na njej lahko hkrati biva šest vesoljcev.

 

Vsekakor smo bili na promenadi komična situacija, ki je vzbudila na večernem sprehajališču pozornost. Mlad par se je zaustavil, nekaj časa gledal v nas, potem pa svoj pogled usmeril v nebo in potem spet v nas. Zaljubljencema sem usmeril pogleda v drsečo točko na nebu. Na hitro sem jima razložil, da na nebesnem svodu gledamo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da je ta mož, ki stoji poleg njiju, kozmonavt Saližan Šaripov, ki je živel na njej več kot pol leta. Potem smo se je vsi skupaj veselili. Mladenka je v enem trenutku pokazala v smeri najsvetlejše zvezde in rekla: Tisto tam pa je Venera! Stali smo in se veselili kot otroci.

 

Kazimir Malevič zapiše: "Ko gledamo vtičnico ali vtikač, to še ne pomeni, da gledamo električno energijo."

 

Nekaj ur pred tem je Saližan v Moderni galeriji predaval pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom. Govoril je o svoji izkušnji med dolgim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji in kakšna je bila izkušnja pri povratku na Zemljo.

 

 

 

Izkušnja dolgega bivanja v breztežnosti

 

Po prihodu na vesoljsko postajo oziroma že prej, takoj po nastopu breztežnosti po izstrelitvi, se je pojavila slabost, ki jo je prekrivala evforija napetosti iztrelitve in kasneje velika napetost spojnega procesa z vesoljsko postajo. Tudi prvo srečanje s kozmonavti in astronavti, ki so že bili na postaji, je stopnjevalo evforijo. Toda že po uri ali dveh, ko je popustila velika koncentracija, je prišla v ospredje huda slabost, ki je trajala dva dni. Po nekaj dneh spoznaš, da si na postaji v imenu celega človeštva in se sprijazniš s slabostjo, ki je bolj ali manj ves čas prisotna. Saližan je bil na postaji več kot pol leta.

 

 

Izkušnja povratka na Zemljo

 

Najprej hlastaš za svežim zrakom, seveda ne zato, ker bi bil zrak na postaji drugačen, zrak ti lahko tudi namešajo po tvoji želji, recimo gorskega, morskega, moskovskega. Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem. Vesolje je človeku nevarno, kot da bi kdo hotel, da ne bi slučajno zapustili našega planeta. Naslednje tri dni po pristanku se opotekaš, vse ti pada iz rok in si popolnoma nemočen. Predvsem pa se začne proces prilagajanja skeleta gravitaciji. Ker v vesolju zrasteš tudi do tri centimetre, začneš na Zemlji takoj izvajati posebne vaje, da se vrneš v prejšnjo višino, kar pa se nikoli ne zgodi. Saližan je zrasel tri centimetre. Pri povratku na Zemljo se je zmanjšal za en centimeter.

 

Velika želja po bivanju telesa v breztežnosti proizvede še večjo željo po tem, da se ti povrne občutek, da si telo. Telo ni samo naša posoda duhovnosti, s telesom predvsem - mislimo. To pa se sklada z mislijo, da skozi nas misli materija, ne pa absolutni duh!

 

Prvi polet Saližana Šaripova je bil 23. januarja 1998 z Nasinim space shutllom Endeavour STS 89 na postajo MIR. Izstrelili so ga iz vesoljskega središča Johnson v Houstonu. Polet je bil namenjen urgentni dostavi hrane, vode in zraka po požaru na Mednarodni vesoljski postaji. Polet je trajal osem dni. Drugi polet Saližana Šaripova: 14. okobra 2004 z raketo Roskosmosa, Sojuz TMA-5, Expedition 10, iz raketnega iztrelišča v Bajkonurju. Polet je bil redna misija na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki je trajal pol leta. Imel je dva vesoljska sprehoda, med mnogimi nalogami je bil Saližan prvi na svetu, ki je med vesoljskim sprehodom ročno namestil umetni satelit v orbito. Saližan je preživel v vesolju 201 dan. V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

 

Pozdrav postaji in lobanjskemu svodu!

 

/1904 - 1924 / Srečko Kosovel, Rdeča raketa

 

Jaz sem rdeča raketa, /vžigam se in gorim in ugašam./ Joj, jaz v

 

rdeči obleki! / Joj, jaz s srcem rdečim!/ Joj, jaz z rdečo krvjo! /

 

Neutruden bežim, kakor / da sam moram v izpolnjenje. / In čim bolj

 

bežim, tem bolj gorim. / In čim bolj gorim, tem bolj trpim, / in čim

 

bolj trpim, hitreje ugašam. / O jaz, ki bi živel rad večno. / In grem,

 

človek rdeči, čez polje zeleno, / nad mano po sinjem jezeru tišine /

 

železni oblaki, o, jaz pa grem, / grem, človek rdeči! / Povsod je tišina:

 

na polju, na nebu, / v oblakih, le jaz bežim, gorim / s svojim ognjem

 

pekočim in / ne morem tišine doseči. /

 

 

 

Stojimo v skrivnostnem tihožitju v galeriji Studio Tomasseo pred digitalnim Črnim kvadratom z Eleno Dašino, Eleno Jesino, Sergejem Prokopovičem, Vladimirjem Khripunovom, Andrejem Kondratom in Saližanom Šaripovom. Črni kvadrat se zarotira okrog svoje osi in se s kinetično energijo spremeni v črni krog.

 

Črni krog je gosta praznina v celoti zgrajena iz niča! Pomembno je njegovo občutenje, ne glede na okolje. Krog vas posrka v svojo praznino, istočano pa vas emotivno vznemiri. To so intenzivni univerzalni občutki, ki jih vsi doživljamo. Popolnoma razumljiva je želja, ki stremi k odgovoru - kaj je izza. Točno to vprašanje prebudi v nas drznost in vzdržljivost tako kozmonavtov kot astronavtov. Pritegne nas v premislek o našem čistem, o našem etičnem. Naše skupno dobro deluje proti posamičnemu egoističnemu interesu. Naši nameni so čisti, ker v nas ni skrivnih namenov. Tisto izza je resnična skrivnost. Tu nastopi verovanje, na tem mestu postanemo vsi religiozni. Umetnost je najvišja stopnja religioznega. Črni krog pa je ikona našega verovanja in občutenja. Kozmonavti in astronavti so ljudje, ki dodeljujejo moč smislu! Vsi mi raziskujemo možnost oblikovanja univerzalnega jezika sporazumevanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
7
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
7
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.594
02/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.983
03/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 1.928
04/
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.996
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.673
06/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.495
07/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.272
08/
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
Bine Kordež
Ogledov: 1.104
09/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 886
10/
Spretnost, naivnost in cinizem*
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.917