Komentar

Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem

Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. Kajti črna barva ni barva. Je odsotnost vseh barv! Bela pa je, nasprotno, seštevek vseh barv. Bela barva so vse barve istočasno. Bela vsebuje vse tisto, kar smo že videli in kar še bomo.

19.02.2017 14:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Saližan Šaripov   Moderna galerija   ISS   Srečko Kosovel

Fotografije: NASA

V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

Na dan 15.2.2017 je sonce zašlo ob 17:25, astronomski mrak je nastopil ob 19:10. Nebo nad Ljubljano je bilo prvič v letu 2017 s pridihom nastopajočega novega letnega časa. V soboto, 18.2. 2017, je bil na Ptuju že prvi uvodni karnevalski obred, ki bo napovedal prihajajočo pomlad. Poetski moment komentarja se je zgodil v zgoraj opisanem časovnem intervalu, natančneje, ob 18:10. Zgodil se je pred stopniščem Moderne galerije in stopniščem, ki se spušča v park Tivoli. Medtem ko smo s Sergejem Prokopovičem in Vladimirjem Khripunovom komentirali in seštevali ravnokar iztekajoči se dan, je poleg nas Andrej Kondrat drsel s kazalcem po ekranu svojega prenosnika. Saližan Šaripov je stal rahlo odmaknjen in gledal v smeri tivolskega sprehajališča. Sam sem postal pozoren na Andrejevo nenavadno početje. Nekaj časa je gledal v ekran, potem pa se je zazrl v nebo, pogled usmeril proti horizontu in to je večkrat ponovil, dokler se ni zdrznil ter se nečesa po otročje razveselil. Že v naslednjem trenutku nas je poklical k sebi in nam usmeril poglede proti zahodu, če sem bolj natančen, proti Šišenskem hribu. Vsi smo obmolknili, on pa je začel odštevati: 3, 2, 1 - in nič! V tistem hipu se je na nebu prikazala intenzivna svetla točka. To je bila Mednarodna vesoljska postaja. Seveda smo ji zaploskali. Intenzivnost svetlobe, ki se je odbijala s postaje, je bila zelo močna. Tako zelo, da smo jo z lahkoto opazovali. Premikala se je proti jugovzhodu.

 

Mednarodna vesoljska postaja je najmonumentalnejše in najkompleksnejše podjetje, ki se je zgodilo človeštvu. Pri gradnji so sodelovale Ruska federacija, Združene države Amerike, Kanada, Japonska in članice Evropske vesoljske agencije (ESA). Na njej lahko hkrati biva šest vesoljcev.

 

Vsekakor smo bili na promenadi komična situacija, ki je vzbudila na večernem sprehajališču pozornost. Mlad par se je zaustavil, nekaj časa gledal v nas, potem pa svoj pogled usmeril v nebo in potem spet v nas. Zaljubljencema sem usmeril pogleda v drsečo točko na nebu. Na hitro sem jima razložil, da na nebesnem svodu gledamo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da je ta mož, ki stoji poleg njiju, kozmonavt Saližan Šaripov, ki je živel na njej več kot pol leta. Potem smo se je vsi skupaj veselili. Mladenka je v enem trenutku pokazala v smeri najsvetlejše zvezde in rekla: Tisto tam pa je Venera! Stali smo in se veselili kot otroci.

 

Kazimir Malevič zapiše: "Ko gledamo vtičnico ali vtikač, to še ne pomeni, da gledamo električno energijo."

 

Nekaj ur pred tem je Saližan v Moderni galeriji predaval pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom. Govoril je o svoji izkušnji med dolgim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji in kakšna je bila izkušnja pri povratku na Zemljo.

 

 

 

Izkušnja dolgega bivanja v breztežnosti

 

Po prihodu na vesoljsko postajo oziroma že prej, takoj po nastopu breztežnosti po izstrelitvi, se je pojavila slabost, ki jo je prekrivala evforija napetosti iztrelitve in kasneje velika napetost spojnega procesa z vesoljsko postajo. Tudi prvo srečanje s kozmonavti in astronavti, ki so že bili na postaji, je stopnjevalo evforijo. Toda že po uri ali dveh, ko je popustila velika koncentracija, je prišla v ospredje huda slabost, ki je trajala dva dni. Po nekaj dneh spoznaš, da si na postaji v imenu celega človeštva in se sprijazniš s slabostjo, ki je bolj ali manj ves čas prisotna. Saližan je bil na postaji več kot pol leta.

 

 

Izkušnja povratka na Zemljo

 

Najprej hlastaš za svežim zrakom, seveda ne zato, ker bi bil zrak na postaji drugačen, zrak ti lahko tudi namešajo po tvoji želji, recimo gorskega, morskega, moskovskega. Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem. Vesolje je človeku nevarno, kot da bi kdo hotel, da ne bi slučajno zapustili našega planeta. Naslednje tri dni po pristanku se opotekaš, vse ti pada iz rok in si popolnoma nemočen. Predvsem pa se začne proces prilagajanja skeleta gravitaciji. Ker v vesolju zrasteš tudi do tri centimetre, začneš na Zemlji takoj izvajati posebne vaje, da se vrneš v prejšnjo višino, kar pa se nikoli ne zgodi. Saližan je zrasel tri centimetre. Pri povratku na Zemljo se je zmanjšal za en centimeter.

 

Velika želja po bivanju telesa v breztežnosti proizvede še večjo željo po tem, da se ti povrne občutek, da si telo. Telo ni samo naša posoda duhovnosti, s telesom predvsem - mislimo. To pa se sklada z mislijo, da skozi nas misli materija, ne pa absolutni duh!

 

Prvi polet Saližana Šaripova je bil 23. januarja 1998 z Nasinim space shutllom Endeavour STS 89 na postajo MIR. Izstrelili so ga iz vesoljskega središča Johnson v Houstonu. Polet je bil namenjen urgentni dostavi hrane, vode in zraka po požaru na Mednarodni vesoljski postaji. Polet je trajal osem dni. Drugi polet Saližana Šaripova: 14. okobra 2004 z raketo Roskosmosa, Sojuz TMA-5, Expedition 10, iz raketnega iztrelišča v Bajkonurju. Polet je bil redna misija na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki je trajal pol leta. Imel je dva vesoljska sprehoda, med mnogimi nalogami je bil Saližan prvi na svetu, ki je med vesoljskim sprehodom ročno namestil umetni satelit v orbito. Saližan je preživel v vesolju 201 dan. V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

 

Pozdrav postaji in lobanjskemu svodu!

 

/1904 - 1924 / Srečko Kosovel, Rdeča raketa

 

Jaz sem rdeča raketa, /vžigam se in gorim in ugašam./ Joj, jaz v

 

rdeči obleki! / Joj, jaz s srcem rdečim!/ Joj, jaz z rdečo krvjo! /

 

Neutruden bežim, kakor / da sam moram v izpolnjenje. / In čim bolj

 

bežim, tem bolj gorim. / In čim bolj gorim, tem bolj trpim, / in čim

 

bolj trpim, hitreje ugašam. / O jaz, ki bi živel rad večno. / In grem,

 

človek rdeči, čez polje zeleno, / nad mano po sinjem jezeru tišine /

 

železni oblaki, o, jaz pa grem, / grem, človek rdeči! / Povsod je tišina:

 

na polju, na nebu, / v oblakih, le jaz bežim, gorim / s svojim ognjem

 

pekočim in / ne morem tišine doseči. /

 

 

 

Stojimo v skrivnostnem tihožitju v galeriji Studio Tomasseo pred digitalnim Črnim kvadratom z Eleno Dašino, Eleno Jesino, Sergejem Prokopovičem, Vladimirjem Khripunovom, Andrejem Kondratom in Saližanom Šaripovom. Črni kvadrat se zarotira okrog svoje osi in se s kinetično energijo spremeni v črni krog.

 

Črni krog je gosta praznina v celoti zgrajena iz niča! Pomembno je njegovo občutenje, ne glede na okolje. Krog vas posrka v svojo praznino, istočano pa vas emotivno vznemiri. To so intenzivni univerzalni občutki, ki jih vsi doživljamo. Popolnoma razumljiva je želja, ki stremi k odgovoru - kaj je izza. Točno to vprašanje prebudi v nas drznost in vzdržljivost tako kozmonavtov kot astronavtov. Pritegne nas v premislek o našem čistem, o našem etičnem. Naše skupno dobro deluje proti posamičnemu egoističnemu interesu. Naši nameni so čisti, ker v nas ni skrivnih namenov. Tisto izza je resnična skrivnost. Tu nastopi verovanje, na tem mestu postanemo vsi religiozni. Umetnost je najvišja stopnja religioznega. Črni krog pa je ikona našega verovanja in občutenja. Kozmonavti in astronavti so ljudje, ki dodeljujejo moč smislu! Vsi mi raziskujemo možnost oblikovanja univerzalnega jezika sporazumevanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.800
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.032
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.684
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.538
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.219
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 844
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 859