Komentar

Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem

Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. Kajti črna barva ni barva. Je odsotnost vseh barv! Bela pa je, nasprotno, seštevek vseh barv. Bela barva so vse barve istočasno. Bela vsebuje vse tisto, kar smo že videli in kar še bomo.

19.02.2017 14:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Saližan Šaripov   Moderna galerija   ISS   Srečko Kosovel

Fotografije: NASA

V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

Na dan 15.2.2017 je sonce zašlo ob 17:25, astronomski mrak je nastopil ob 19:10. Nebo nad Ljubljano je bilo prvič v letu 2017 s pridihom nastopajočega novega letnega časa. V soboto, 18.2. 2017, je bil na Ptuju že prvi uvodni karnevalski obred, ki bo napovedal prihajajočo pomlad. Poetski moment komentarja se je zgodil v zgoraj opisanem časovnem intervalu, natančneje, ob 18:10. Zgodil se je pred stopniščem Moderne galerije in stopniščem, ki se spušča v park Tivoli. Medtem ko smo s Sergejem Prokopovičem in Vladimirjem Khripunovom komentirali in seštevali ravnokar iztekajoči se dan, je poleg nas Andrej Kondrat drsel s kazalcem po ekranu svojega prenosnika. Saližan Šaripov je stal rahlo odmaknjen in gledal v smeri tivolskega sprehajališča. Sam sem postal pozoren na Andrejevo nenavadno početje. Nekaj časa je gledal v ekran, potem pa se je zazrl v nebo, pogled usmeril proti horizontu in to je večkrat ponovil, dokler se ni zdrznil ter se nečesa po otročje razveselil. Že v naslednjem trenutku nas je poklical k sebi in nam usmeril poglede proti zahodu, če sem bolj natančen, proti Šišenskem hribu. Vsi smo obmolknili, on pa je začel odštevati: 3, 2, 1 - in nič! V tistem hipu se je na nebu prikazala intenzivna svetla točka. To je bila Mednarodna vesoljska postaja. Seveda smo ji zaploskali. Intenzivnost svetlobe, ki se je odbijala s postaje, je bila zelo močna. Tako zelo, da smo jo z lahkoto opazovali. Premikala se je proti jugovzhodu.

 

Mednarodna vesoljska postaja je najmonumentalnejše in najkompleksnejše podjetje, ki se je zgodilo človeštvu. Pri gradnji so sodelovale Ruska federacija, Združene države Amerike, Kanada, Japonska in članice Evropske vesoljske agencije (ESA). Na njej lahko hkrati biva šest vesoljcev.

 

Vsekakor smo bili na promenadi komična situacija, ki je vzbudila na večernem sprehajališču pozornost. Mlad par se je zaustavil, nekaj časa gledal v nas, potem pa svoj pogled usmeril v nebo in potem spet v nas. Zaljubljencema sem usmeril pogleda v drsečo točko na nebu. Na hitro sem jima razložil, da na nebesnem svodu gledamo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in da je ta mož, ki stoji poleg njiju, kozmonavt Saližan Šaripov, ki je živel na njej več kot pol leta. Potem smo se je vsi skupaj veselili. Mladenka je v enem trenutku pokazala v smeri najsvetlejše zvezde in rekla: Tisto tam pa je Venera! Stali smo in se veselili kot otroci.

 

Kazimir Malevič zapiše: "Ko gledamo vtičnico ali vtikač, to še ne pomeni, da gledamo električno energijo."

 

Nekaj ur pred tem je Saližan v Moderni galeriji predaval pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom. Govoril je o svoji izkušnji med dolgim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji in kakšna je bila izkušnja pri povratku na Zemljo.

 

 

 

Izkušnja dolgega bivanja v breztežnosti

 

Po prihodu na vesoljsko postajo oziroma že prej, takoj po nastopu breztežnosti po izstrelitvi, se je pojavila slabost, ki jo je prekrivala evforija napetosti iztrelitve in kasneje velika napetost spojnega procesa z vesoljsko postajo. Tudi prvo srečanje s kozmonavti in astronavti, ki so že bili na postaji, je stopnjevalo evforijo. Toda že po uri ali dveh, ko je popustila velika koncentracija, je prišla v ospredje huda slabost, ki je trajala dva dni. Po nekaj dneh spoznaš, da si na postaji v imenu celega človeštva in se sprijazniš s slabostjo, ki je bolj ali manj ves čas prisotna. Saližan je bil na postaji več kot pol leta.

 

 

Izkušnja povratka na Zemljo

 

Najprej hlastaš za svežim zrakom, seveda ne zato, ker bi bil zrak na postaji drugačen, zrak ti lahko tudi namešajo po tvoji želji, recimo gorskega, morskega, moskovskega. Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem. Vesolje je človeku nevarno, kot da bi kdo hotel, da ne bi slučajno zapustili našega planeta. Naslednje tri dni po pristanku se opotekaš, vse ti pada iz rok in si popolnoma nemočen. Predvsem pa se začne proces prilagajanja skeleta gravitaciji. Ker v vesolju zrasteš tudi do tri centimetre, začneš na Zemlji takoj izvajati posebne vaje, da se vrneš v prejšnjo višino, kar pa se nikoli ne zgodi. Saližan je zrasel tri centimetre. Pri povratku na Zemljo se je zmanjšal za en centimeter.

 

Velika želja po bivanju telesa v breztežnosti proizvede še večjo željo po tem, da se ti povrne občutek, da si telo. Telo ni samo naša posoda duhovnosti, s telesom predvsem - mislimo. To pa se sklada z mislijo, da skozi nas misli materija, ne pa absolutni duh!

 

Prvi polet Saližana Šaripova je bil 23. januarja 1998 z Nasinim space shutllom Endeavour STS 89 na postajo MIR. Izstrelili so ga iz vesoljskega središča Johnson v Houstonu. Polet je bil namenjen urgentni dostavi hrane, vode in zraka po požaru na Mednarodni vesoljski postaji. Polet je trajal osem dni. Drugi polet Saližana Šaripova: 14. okobra 2004 z raketo Roskosmosa, Sojuz TMA-5, Expedition 10, iz raketnega iztrelišča v Bajkonurju. Polet je bil redna misija na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki je trajal pol leta. Imel je dva vesoljska sprehoda, med mnogimi nalogami je bil Saližan prvi na svetu, ki je med vesoljskim sprehodom ročno namestil umetni satelit v orbito. Saližan je preživel v vesolju 201 dan. V svojem dolgem življenju sem se srečal z desetinami kozmonavtov in astronavtov. Skoraj vsi so mi povedali, da so si med bivanjem na orbiti zaželeli, da se ne bi nikoli več vrnili na Zemljo. Zaželeli so ostati za večno v realnem vesolju.

 

Pozdrav postaji in lobanjskemu svodu!

 

/1904 - 1924 / Srečko Kosovel, Rdeča raketa

 

Jaz sem rdeča raketa, /vžigam se in gorim in ugašam./ Joj, jaz v

 

rdeči obleki! / Joj, jaz s srcem rdečim!/ Joj, jaz z rdečo krvjo! /

 

Neutruden bežim, kakor / da sam moram v izpolnjenje. / In čim bolj

 

bežim, tem bolj gorim. / In čim bolj gorim, tem bolj trpim, / in čim

 

bolj trpim, hitreje ugašam. / O jaz, ki bi živel rad večno. / In grem,

 

človek rdeči, čez polje zeleno, / nad mano po sinjem jezeru tišine /

 

železni oblaki, o, jaz pa grem, / grem, človek rdeči! / Povsod je tišina:

 

na polju, na nebu, / v oblakih, le jaz bežim, gorim / s svojim ognjem

 

pekočim in / ne morem tišine doseči. /

 

 

 

Stojimo v skrivnostnem tihožitju v galeriji Studio Tomasseo pred digitalnim Črnim kvadratom z Eleno Dašino, Eleno Jesino, Sergejem Prokopovičem, Vladimirjem Khripunovom, Andrejem Kondratom in Saližanom Šaripovom. Črni kvadrat se zarotira okrog svoje osi in se s kinetično energijo spremeni v črni krog.

 

Črni krog je gosta praznina v celoti zgrajena iz niča! Pomembno je njegovo občutenje, ne glede na okolje. Krog vas posrka v svojo praznino, istočano pa vas emotivno vznemiri. To so intenzivni univerzalni občutki, ki jih vsi doživljamo. Popolnoma razumljiva je želja, ki stremi k odgovoru - kaj je izza. Točno to vprašanje prebudi v nas drznost in vzdržljivost tako kozmonavtov kot astronavtov. Pritegne nas v premislek o našem čistem, o našem etičnem. Naše skupno dobro deluje proti posamičnemu egoističnemu interesu. Naši nameni so čisti, ker v nas ni skrivnih namenov. Tisto izza je resnična skrivnost. Tu nastopi verovanje, na tem mestu postanemo vsi religiozni. Umetnost je najvišja stopnja religioznega. Črni krog pa je ikona našega verovanja in občutenja. Kozmonavti in astronavti so ljudje, ki dodeljujejo moč smislu! Vsi mi raziskujemo možnost oblikovanja univerzalnega jezika sporazumevanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,332
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,112
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,412
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,806
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,423
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,614
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,308
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,216
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 991
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 887