Komentar

Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze , za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji?

22.02.2017 23:25
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   vizija   2050   Slovenija   Evropa   svet   Trump   demokracija   referendum   odgovornost

Foto: windra.info

Verjamem v korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije.

Pred kratkim je vlada objavila t.i. Vizijo 2050. Mediji so se razpisali in načvekali o njej, večinoma negativno. Naj še jaz zapišem, v kakšno razmišljanje me je spravilo vse to dogajanje okrog "Vizije 2050". Mislim, da ni slabo imeti vizijo, vendar bi Vizijo 2050 umestil takole:

 

1. VEDETI, kaj je narobe v naši državi ali celo na celem planetu, niti ni tako težko dandanes, saj skoraj vsakdo gleda televizijo ali brska po internetu;

 

2. VEDETI, kaj je bolj prav, je morda malo težje, pa vseeno spet ne tako zelo, kot nam sicer velikokrat želijo predstaviti;

 

3. NAREDITI TO, KAR JE BOLJ PRAV, tj. uresničiti prejšnjo točko, pa v resnici sploh ni tako lahko, zlasti v sferi javnega oz. skupnostnega, posebno če govorimo o demokraciji, in še posebej, če govorimo o izboljšanju orodij demokracije.

 

 

Vizija 2050 govori o prvih dveh točkah, o tretji prav niti besedice.

 

Se res samo po klasični poti strankarstva - narediš politično stranko, dobro zveneč program, nabereš občudovalce, ki se včlanijo, in zmagaš na volitvah - lahko naredi kakšen korak k boljši demokraciji, denimo poskus postavitve orodja razpoznave volje državljanov, uresničitev vizije? Ko vidimo, kako se potem vedno vse odvija v smeri, kdo bo koga "nadmudril", kako potunkati nasprotnika, pa delitev naši-vaši, da o klientelizmu in nepotizmu niti ne govorimo ...

 

Dobro, dokopati se do odgovorne pozicije, ko res lahko nekaj spremeniš v sistemu, verjetno še kar nekaj časa ne bo šlo drugače kot po tej klasični poti, z vsemi nujnimi niansami, kako prepričati volivce, kakšne PR spretnosti so v danem trenutku potrebne itd. Podobno kot TrumpJanša ali Cerar vsi nekako v določenem trenutku najbolj spretno nagovorijo in prepričajo dovolj volivcev. O.K. Sedaj pa osnovno vprašanje: A potem lahko počnejo, kar oni mislijo, da je najbolj fajn?! Ne, ne morejo! In to je element demokracije! Še vedno morajo (oziroma bi morali!) dokazovati državljanom, in sicer 24-ur na dan, da delajo dobro in da delajo prav. Ob vsakem upravičenem dvomu (upravičenost podvržena sprejetim in zapisanim kriterijem). To je korak k boljši demokraciji. Doseči to zavezo zmagovalca volitev, je še nedosežen korak.

 

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje (17. februarja 2017), se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze, za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji? Če pač prej ne naredi kakšne prav butaste napake, kot na primer Nixon, ali pa ga peljejo nasprotniki na limanice kot so Janšo s Patrio ter protesti itd. In dobimo čez štiri leta spet nekoga, ki najbolj spretno sadi rožice, ki je v pravem trenutku najbolj dobro plačal najboljše piarovce? Je omenjeni korak k boljši demokraciji res nedosegljiv?

 

Saj ne gre za to, da bi jaz ali kdorkoli, ali pa tudi najbolj pameten, inteligenten ali razsvetljen voditelj vedel, kako najbolje rešiti določen javni oziroma skupnostni problem, težavo naše države ali celega planeta. Gre le za to, da bi lahko jaz ali kdorkoli, predvsem pa tudi voditelj države - ker ima pač za določeno obdobje to moč, mandat - organiziral in izvedel tako obliko javne argumentacije med nosilcem odgovornosti za rešitev določenega javnega oz. skupnostnega problema in nosilcem dvoma v to rešitev, ki bo prinesla BOLJŠO rešitev. Takšno argumentacijo, h kateri bodo vabljeni in stimulirani k udeležbi najboljši poznavalci te problematike, pa omogočeno sodelovanje tudi vsem tistim, ki samo mislijo, da so poznavalci, pa se na javni sceni hitro vidi, da to niso itd. Ja, gre za to, da bi preizkušali in razvijali te oblike argumentacije, orodja demokracije, ki so v določenih oblikah obstajali že pri starih Grkih, pa ponekod še vedno v obliki posvetovanja vaških starešin in podobno. Voditelji v vseh teh oblikah odločanja so bili zavezani odgovarjanju, k temu koraku oziroma orodju demokracije.

 

Uresničitev vizije je možna le, če pride do efektnega orodja prepoznave volje državljanov. Prepoznave tako ožjega, recimo strokovnega argumenta ali rezultante več argumentov, kot do širše, splošnejše prepoznave skupnostnega problema in rešitve zanj, v končni obliki argumentacije tudi v obliki splošnega referenduma. Povrhu pa ne sme manjkati na videz droben detajl, ta že večkrat omenjeni korak, tj. izvoljeni voditelji. Z drugimi besedami, upravljavci morajo biti zavezani rezultate tega orodja tudi upoštevati. Tako kot smo sprejeli osnovno demokratično orodje, namreč splošne tajne volitve, in so tudi tisti voditelji strank, ki so izgubili, zavezani to spoštovati, tako bi morali upoštevati tudi rezultate tega orodja demokracije.

 

Verjamem v ta korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije. Kot je imel pred več kot dvesto leti težave tisti angleški poslanec, ki je prvi prišel z idejo o odpravi suženjstva, in je trajalo desetletja, da je bil ta njegov predlog uzakonjen. Da ne govorimo o deželi z najdaljšo demokratično tradicijo, Švici, ki je šele po drugi svetovni vojni dala tudi ženskam volilno pravico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.622
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.083
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.822
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.327
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969