Komentar

Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze , za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji?

22.02.2017 23:25
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   vizija   2050   Slovenija   Evropa   svet   Trump   demokracija   referendum   odgovornost

Foto: windra.info

Verjamem v korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije.

Pred kratkim je vlada objavila t.i. Vizijo 2050. Mediji so se razpisali in načvekali o njej, večinoma negativno. Naj še jaz zapišem, v kakšno razmišljanje me je spravilo vse to dogajanje okrog "Vizije 2050". Mislim, da ni slabo imeti vizijo, vendar bi Vizijo 2050 umestil takole:

 

1. VEDETI, kaj je narobe v naši državi ali celo na celem planetu, niti ni tako težko dandanes, saj skoraj vsakdo gleda televizijo ali brska po internetu;

 

2. VEDETI, kaj je bolj prav, je morda malo težje, pa vseeno spet ne tako zelo, kot nam sicer velikokrat želijo predstaviti;

 

3. NAREDITI TO, KAR JE BOLJ PRAV, tj. uresničiti prejšnjo točko, pa v resnici sploh ni tako lahko, zlasti v sferi javnega oz. skupnostnega, posebno če govorimo o demokraciji, in še posebej, če govorimo o izboljšanju orodij demokracije.

 

 

Vizija 2050 govori o prvih dveh točkah, o tretji prav niti besedice.

 

Se res samo po klasični poti strankarstva - narediš politično stranko, dobro zveneč program, nabereš občudovalce, ki se včlanijo, in zmagaš na volitvah - lahko naredi kakšen korak k boljši demokraciji, denimo poskus postavitve orodja razpoznave volje državljanov, uresničitev vizije? Ko vidimo, kako se potem vedno vse odvija v smeri, kdo bo koga "nadmudril", kako potunkati nasprotnika, pa delitev naši-vaši, da o klientelizmu in nepotizmu niti ne govorimo ...

 

Dobro, dokopati se do odgovorne pozicije, ko res lahko nekaj spremeniš v sistemu, verjetno še kar nekaj časa ne bo šlo drugače kot po tej klasični poti, z vsemi nujnimi niansami, kako prepričati volivce, kakšne PR spretnosti so v danem trenutku potrebne itd. Podobno kot TrumpJanša ali Cerar vsi nekako v določenem trenutku najbolj spretno nagovorijo in prepričajo dovolj volivcev. O.K. Sedaj pa osnovno vprašanje: A potem lahko počnejo, kar oni mislijo, da je najbolj fajn?! Ne, ne morejo! In to je element demokracije! Še vedno morajo (oziroma bi morali!) dokazovati državljanom, in sicer 24-ur na dan, da delajo dobro in da delajo prav. Ob vsakem upravičenem dvomu (upravičenost podvržena sprejetim in zapisanim kriterijem). To je korak k boljši demokraciji. Doseči to zavezo zmagovalca volitev, je še nedosežen korak.

 

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje (17. februarja 2017), se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze, za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji? Če pač prej ne naredi kakšne prav butaste napake, kot na primer Nixon, ali pa ga peljejo nasprotniki na limanice kot so Janšo s Patrio ter protesti itd. In dobimo čez štiri leta spet nekoga, ki najbolj spretno sadi rožice, ki je v pravem trenutku najbolj dobro plačal najboljše piarovce? Je omenjeni korak k boljši demokraciji res nedosegljiv?

 

Saj ne gre za to, da bi jaz ali kdorkoli, ali pa tudi najbolj pameten, inteligenten ali razsvetljen voditelj vedel, kako najbolje rešiti določen javni oziroma skupnostni problem, težavo naše države ali celega planeta. Gre le za to, da bi lahko jaz ali kdorkoli, predvsem pa tudi voditelj države - ker ima pač za določeno obdobje to moč, mandat - organiziral in izvedel tako obliko javne argumentacije med nosilcem odgovornosti za rešitev določenega javnega oz. skupnostnega problema in nosilcem dvoma v to rešitev, ki bo prinesla BOLJŠO rešitev. Takšno argumentacijo, h kateri bodo vabljeni in stimulirani k udeležbi najboljši poznavalci te problematike, pa omogočeno sodelovanje tudi vsem tistim, ki samo mislijo, da so poznavalci, pa se na javni sceni hitro vidi, da to niso itd. Ja, gre za to, da bi preizkušali in razvijali te oblike argumentacije, orodja demokracije, ki so v določenih oblikah obstajali že pri starih Grkih, pa ponekod še vedno v obliki posvetovanja vaških starešin in podobno. Voditelji v vseh teh oblikah odločanja so bili zavezani odgovarjanju, k temu koraku oziroma orodju demokracije.

 

Uresničitev vizije je možna le, če pride do efektnega orodja prepoznave volje državljanov. Prepoznave tako ožjega, recimo strokovnega argumenta ali rezultante več argumentov, kot do širše, splošnejše prepoznave skupnostnega problema in rešitve zanj, v končni obliki argumentacije tudi v obliki splošnega referenduma. Povrhu pa ne sme manjkati na videz droben detajl, ta že večkrat omenjeni korak, tj. izvoljeni voditelji. Z drugimi besedami, upravljavci morajo biti zavezani rezultate tega orodja tudi upoštevati. Tako kot smo sprejeli osnovno demokratično orodje, namreč splošne tajne volitve, in so tudi tisti voditelji strank, ki so izgubili, zavezani to spoštovati, tako bi morali upoštevati tudi rezultate tega orodja demokracije.

 

Verjamem v ta korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije. Kot je imel pred več kot dvesto leti težave tisti angleški poslanec, ki je prvi prišel z idejo o odpravi suženjstva, in je trajalo desetletja, da je bil ta njegov predlog uzakonjen. Da ne govorimo o deželi z najdaljšo demokratično tradicijo, Švici, ki je šele po drugi svetovni vojni dala tudi ženskam volilno pravico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
22
15.10.2017 23:05
Avstrijcem res privoščim: medtem ko naše predvolilne ankete kažejo, da bi na volitvah spet močno zmagala levica, bodo severni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?
10
15.10.2017 00:50
Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
8
13.10.2017 23:59
ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
23
12.10.2017 23:17
Prislovične slovenske nacionalne značajske lastnosti, ki jih nekateri mediji še podžigajo, so ponovno pokazale svoje zobe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
24
11.10.2017 00:30
Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
16
09.10.2017 00:00
V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
12
08.10.2017 11:00
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
3
08.10.2017 00:33
Visoki mladinski funkcionar je sredi šestdesetih odletel izBeogradaprekRimanaMaltona svetovni kongres mladih. Predstavljal je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
8
06.10.2017 19:57
Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili zmagoslavno potem ko so polomili nekaj ... Več.
Piše: Xavier Serra
Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?
6
04.10.2017 23:31
Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vpliv nemških volitev na razpoloženje na kontinentu
3
04.10.2017 00:30
Prenašanje vedno več odločitev vBruselj, stran od navadnega volivca, spreminja nacionalne politike v elitističen oddvojen svet ... Več.
Piše: Keith Miles
Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji
2
03.10.2017 11:58
PritiskBeogradaje bil seveda podoben pritisku izMadrida, pri čemer je bil španskiRajoyvendarle za spoznanje bolj vljuden od ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo večinskega volilnega sistema
15
02.10.2017 20:45
Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uredniški komentar: Samostojna Katalonija, ponosna Slovenija in negotova Evropska unija
11
02.10.2017 00:15
Ko bo Katalonija tudi formalno razglasila samostojnost in neodvisnost, bodo lahko v Barceloni postavili spomenik Špancu Marianu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ne spomnim se ... ali kako so bankirji padli v stanje hude amnezije
6
01.10.2017 11:00
Logarjeva parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potrdila to, kar ugotavljamo že dlje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov
1
30.09.2017 22:45
Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije
3
29.09.2017 23:35
Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim ... Več.
Piše: Vicent Partal
Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti
14
28.09.2017 23:45
V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinciKatalonija, nam na misel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6
9
25.09.2017 22:21
Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Unisex stranišča in WC enakost
11
24.09.2017 10:59
Unisex stranišča so na pohodu. V dobi politične korektnosti, enakosti med spoloma in zavedanja pravic transseksualcev postajajo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.825
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.264
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060