Komentar

Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze , za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji?

22.02.2017 23:25
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   vizija   2050   Slovenija   Evropa   svet   Trump   demokracija   referendum   odgovornost

Foto: windra.info

Verjamem v korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije.

Pred kratkim je vlada objavila t.i. Vizijo 2050. Mediji so se razpisali in načvekali o njej, večinoma negativno. Naj še jaz zapišem, v kakšno razmišljanje me je spravilo vse to dogajanje okrog "Vizije 2050". Mislim, da ni slabo imeti vizijo, vendar bi Vizijo 2050 umestil takole:

 

1. VEDETI, kaj je narobe v naši državi ali celo na celem planetu, niti ni tako težko dandanes, saj skoraj vsakdo gleda televizijo ali brska po internetu;

 

2. VEDETI, kaj je bolj prav, je morda malo težje, pa vseeno spet ne tako zelo, kot nam sicer velikokrat želijo predstaviti;

 

3. NAREDITI TO, KAR JE BOLJ PRAV, tj. uresničiti prejšnjo točko, pa v resnici sploh ni tako lahko, zlasti v sferi javnega oz. skupnostnega, posebno če govorimo o demokraciji, in še posebej, če govorimo o izboljšanju orodij demokracije.

 

 

Vizija 2050 govori o prvih dveh točkah, o tretji prav niti besedice.

 

Se res samo po klasični poti strankarstva - narediš politično stranko, dobro zveneč program, nabereš občudovalce, ki se včlanijo, in zmagaš na volitvah - lahko naredi kakšen korak k boljši demokraciji, denimo poskus postavitve orodja razpoznave volje državljanov, uresničitev vizije? Ko vidimo, kako se potem vedno vse odvija v smeri, kdo bo koga "nadmudril", kako potunkati nasprotnika, pa delitev naši-vaši, da o klientelizmu in nepotizmu niti ne govorimo ...

 

Dobro, dokopati se do odgovorne pozicije, ko res lahko nekaj spremeniš v sistemu, verjetno še kar nekaj časa ne bo šlo drugače kot po tej klasični poti, z vsemi nujnimi niansami, kako prepričati volivce, kakšne PR spretnosti so v danem trenutku potrebne itd. Podobno kot TrumpJanša ali Cerar vsi nekako v določenem trenutku najbolj spretno nagovorijo in prepričajo dovolj volivcev. O.K. Sedaj pa osnovno vprašanje: A potem lahko počnejo, kar oni mislijo, da je najbolj fajn?! Ne, ne morejo! In to je element demokracije! Še vedno morajo (oziroma bi morali!) dokazovati državljanom, in sicer 24-ur na dan, da delajo dobro in da delajo prav. Ob vsakem upravičenem dvomu (upravičenost podvržena sprejetim in zapisanim kriterijem). To je korak k boljši demokraciji. Doseči to zavezo zmagovalca volitev, je še nedosežen korak.

 

Trump lahko besediči na konferenci za novinarje (17. februarja 2017), se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali Cerar. Potem pa vsak od njih naredi, kot mu paše? Je to res najvišji domet demokracije? In odgovarja za svoje nebuloze, za svoje početje, šele na naslednjih volitvah? Je to res največ kar smo dosegli v demokraciji? Če pač prej ne naredi kakšne prav butaste napake, kot na primer Nixon, ali pa ga peljejo nasprotniki na limanice kot so Janšo s Patrio ter protesti itd. In dobimo čez štiri leta spet nekoga, ki najbolj spretno sadi rožice, ki je v pravem trenutku najbolj dobro plačal najboljše piarovce? Je omenjeni korak k boljši demokraciji res nedosegljiv?

 

Saj ne gre za to, da bi jaz ali kdorkoli, ali pa tudi najbolj pameten, inteligenten ali razsvetljen voditelj vedel, kako najbolje rešiti določen javni oziroma skupnostni problem, težavo naše države ali celega planeta. Gre le za to, da bi lahko jaz ali kdorkoli, predvsem pa tudi voditelj države - ker ima pač za določeno obdobje to moč, mandat - organiziral in izvedel tako obliko javne argumentacije med nosilcem odgovornosti za rešitev določenega javnega oz. skupnostnega problema in nosilcem dvoma v to rešitev, ki bo prinesla BOLJŠO rešitev. Takšno argumentacijo, h kateri bodo vabljeni in stimulirani k udeležbi najboljši poznavalci te problematike, pa omogočeno sodelovanje tudi vsem tistim, ki samo mislijo, da so poznavalci, pa se na javni sceni hitro vidi, da to niso itd. Ja, gre za to, da bi preizkušali in razvijali te oblike argumentacije, orodja demokracije, ki so v določenih oblikah obstajali že pri starih Grkih, pa ponekod še vedno v obliki posvetovanja vaških starešin in podobno. Voditelji v vseh teh oblikah odločanja so bili zavezani odgovarjanju, k temu koraku oziroma orodju demokracije.

 

Uresničitev vizije je možna le, če pride do efektnega orodja prepoznave volje državljanov. Prepoznave tako ožjega, recimo strokovnega argumenta ali rezultante več argumentov, kot do širše, splošnejše prepoznave skupnostnega problema in rešitve zanj, v končni obliki argumentacije tudi v obliki splošnega referenduma. Povrhu pa ne sme manjkati na videz droben detajl, ta že večkrat omenjeni korak, tj. izvoljeni voditelji. Z drugimi besedami, upravljavci morajo biti zavezani rezultate tega orodja tudi upoštevati. Tako kot smo sprejeli osnovno demokratično orodje, namreč splošne tajne volitve, in so tudi tisti voditelji strank, ki so izgubili, zavezani to spoštovati, tako bi morali upoštevati tudi rezultate tega orodja demokracije.

 

Verjamem v ta korak k boljši demokraciji. A verjetno je potreben čas za sprejetje novih orodij demokracije. Kot je imel pred več kot dvesto leti težave tisti angleški poslanec, ki je prvi prišel z idejo o odpravi suženjstva, in je trajalo desetletja, da je bil ta njegov predlog uzakonjen. Da ne govorimo o deželi z najdaljšo demokratično tradicijo, Švici, ki je šele po drugi svetovni vojni dala tudi ženskam volilno pravico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,897
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,421
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,773
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,315
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,256
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,298
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,024
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 760
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605