Razkrivamo

Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja

Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni kvoti. Prispeval ga je glasbenik, novinar (Mladina) in urednik (Torek ob petih) Izak Košir. Povzel je dogajanje okoli Eme, na kateri bomo nocoj izbrali izvajalca, ki bo maja Slovenijo zastopal na Evroviziji v Kijevu. Četudi je zdaj povsem jasno, da bo o ustavnosti glasbene kvote v okviru Zakona o medijih presojalo ustavno sodišče, bomo z našo akcijo nadaljevali. Kar pomeni, da bomo še naprej objavljali razmisleke relevantnih ljudi o škodljivem posegu politike v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja.

24.02.2017 00:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   EMA   Evrovizija   glasbena kvota   državni zbor   pop glasba   RTV Slovenija

Fotomontaža: Portal PLUS

V 21. stoletju, v digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia: internet.

Po polfinalnih večerih Eme na nacionalni televiziji je na površje ponovno priplavalo vprašanje o obveznih kvotah slovenske glasbe. A ne zaradi tega, ker je bila večina izvedenih pesmi v angleškem jeziku (Evrovizija je pač mednarodno tekmovanje in večina glasbenikov-obrtnikov očitno predvideva, da jih bodo v Evropi slabše sprejeli, če bodo prepevali v maternem jeziku, nenazadnje pa so avtorji skladb še vedno slovenski glasbeniki), temveč zato, ker je bila povprečna kakovost tako nizka. Eme sicer ne gre jemati tako resno, kot jo želijo nekateri prikazati, saj gre navsezadnje za tekmovanje, kjer glasba igra drugo violino, vseeno pa gre za zelo gledan televizijski šov, paradni letni dogodek razvedrilnega programa nacionalne televizije, nastopajoči in avtorji pa dobijo veliko prostora v največjem mediju v državi.

 

Na Emi po navadi nastopi crème de la crème domače pop (!) scene, ne glede na to, da je v tujini, na glasbeno razvitejših trgih, to rezervirano za drugorazredne izvajalce. A Slovenija je majhen in v marsikaterem pogledu zelo specifičen trg. In posebnosti se kažejo tudi na komercialni glasbeni sceni. Če so bile skladbe na Emi neke vrste jagodni izbor trenutnega slovenskega popa, bi torej morale predstavljati zgornji oziroma višji kakovostni razred. Pesmi, ki smo jih slišali na Emi, bi morale biti tako atraktivne, da bi jih v svoj dnevni nabor programske opreme moral z veseljem vnesti glasbeni urednik na vsaki radijski postaji. A temu žal ni tako. 

 

Torej, če crème de la crème slovenskega popa ne zadostuje standardom, s katerimi je treba po spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na nacionalnem radiu predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, kdo pa jim bo? Letošnja Ema je dober primer, zakaj so obvezne kvote slovenske glasbe slaba ideja. Na radijskih postajah, kot je nacionalkin Val 202, večino programa sestavlja pop glasba, kar je razumljivo, saj je najbolj razširjena, najbolj poslušana in najbolj (če želite radijski žargon) "radio friendly". In če gre slovenski pop soditi po zadnji Emi, je njegova kakovost hudo podhranjena. Preden se oglasijo glasbeniki, ki se bodo počutili odrinjene, njihov življenjski smisel in klic pa poteptana, naj poudarim, da pišem o slovenskem popu, torej žanru, ki je v svoji osnovi namenjen poslušalcem, je komercialen, in od katerega mainstream radijske postaje v povprečju tako rekoč živijo.Ne trdim, da ne obstaja dovolj dobre in kakovostne slovenske GLASBE, bojim pa se - sodeč po slišanem na Emi - da ne obstaja dovolj dobrega in kakovostnega slovenskega POPA, da bi lahko zapolnili 40 odstotkov glasbenega programa na nacionalnem radiu.

 

A pri obveznih kvotah slovenske glasbe pravzaprav nikoli ni šlo za poslušalce ali za izboljševanje kakovosti radijskih programov ali slovenske popularne glasbe. Ne. Z obveznimi kvotami ne bodo profitirali mladi, neuveljavljeni glasbeniki, temveč zgolj prej omenjeni crème de la crème. Tudi uporaba slovenskega jezika, kot zagovorniki zakona radi poudarjajo, se s tem ne ščiti - da je domačim pop glasbenikom zanj vseeno, so dokazali na Emi, pa čeprav ne gre za nacionalno tekmovanje v slogu Melodij morja in sonca (MMS) ali Slovenske popevke. Zakon o obveznih glasbenih kvotah tako poleg prej omenjenega poseganja v avtonomijo uredniških politik evidentno znižuje kakovost predvajanega glasbenega programa. In ne - slovenska sodobna glasba v širšem pomenu ni nič slabša od katerekoli druge v tujini, je pa izbira zaradi majhnosti trga in posledično manjšega števila izvajalcev manjša. Manjši so zaslužki, manj je odrov, manjša so vlaganja v produkcijo, manjša so pričakovanja in zatorej so "manjši" tudi rezultati. Sprijazniti se bomo morali, da je naša pop scena pač majhna. Tako majhna, da se tudi na tekmovanjih, kot je Ema (z nekaj svetlimi izjemami), vsako leto pojavljajo bolj ali manj ista imena. Tako med izvajalci kot tudi med avtorji.

 

Glasbene kvote slovenskih glasbenikov ne bodo spodbudile k bolj plodnemu in kakovostnejšemu ustvarjanju. Vse, kar je "popravljen" Zakon o medijih s tem dosegel, je to, da bo marsikateri poslušalec radia ugotovil, da imamo v Sloveniji res kar nekaj slabega domačega popa. In da se kljub višjemu odstotku še vedno pojavljajo bolj ali manj ista imena, t.i. crème de la crème. Slovenska pop elita sicer bo profitirala, a ne pri radijskih poslušalcih ali pri glasbenih urednikih, temveč pri evrih, ki se bodo stekali na njene račune, ko bo prišel obračun Sazasa, torej avtorskih pravic.

 

Zaključek, ki sledi, sicer ne bo spremenil dejstva zgoraj, morda pa bo dal komu od akterjev vsaj misliti. V 21. stoletju, digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov namreč pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia. Internet. In splet poslušalcem omogoča, da so sami svoji glasbeni uredniki, ki niso omejeni z Zakonom o medijih. Tam je glasbe na pretek. Dobre in slabe. Tuje in slovenske. Oblastniki pa se s svojimi pajdaši spleta še niso lotili iz preprostega razloga - ker tam (vsaj v Sloveniji) v glasbi zaenkrat še ni denarja.

 

Torej - pustite nam (vsaj) ta splet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.040
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.271
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.050
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.771
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.233
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.087
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077