Razkrivamo

Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja

Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni kvoti. Prispeval ga je glasbenik, novinar (Mladina) in urednik (Torek ob petih) Izak Košir. Povzel je dogajanje okoli Eme, na kateri bomo nocoj izbrali izvajalca, ki bo maja Slovenijo zastopal na Evroviziji v Kijevu. Četudi je zdaj povsem jasno, da bo o ustavnosti glasbene kvote v okviru Zakona o medijih presojalo ustavno sodišče, bomo z našo akcijo nadaljevali. Kar pomeni, da bomo še naprej objavljali razmisleke relevantnih ljudi o škodljivem posegu politike v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja.

24.02.2017 00:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   EMA   Evrovizija   glasbena kvota   državni zbor   pop glasba   RTV Slovenija

Fotomontaža: Portal PLUS

V 21. stoletju, v digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia: internet.

Po polfinalnih večerih Eme na nacionalni televiziji je na površje ponovno priplavalo vprašanje o obveznih kvotah slovenske glasbe. A ne zaradi tega, ker je bila večina izvedenih pesmi v angleškem jeziku (Evrovizija je pač mednarodno tekmovanje in večina glasbenikov-obrtnikov očitno predvideva, da jih bodo v Evropi slabše sprejeli, če bodo prepevali v maternem jeziku, nenazadnje pa so avtorji skladb še vedno slovenski glasbeniki), temveč zato, ker je bila povprečna kakovost tako nizka. Eme sicer ne gre jemati tako resno, kot jo želijo nekateri prikazati, saj gre navsezadnje za tekmovanje, kjer glasba igra drugo violino, vseeno pa gre za zelo gledan televizijski šov, paradni letni dogodek razvedrilnega programa nacionalne televizije, nastopajoči in avtorji pa dobijo veliko prostora v največjem mediju v državi.

 

Na Emi po navadi nastopi crème de la crème domače pop (!) scene, ne glede na to, da je v tujini, na glasbeno razvitejših trgih, to rezervirano za drugorazredne izvajalce. A Slovenija je majhen in v marsikaterem pogledu zelo specifičen trg. In posebnosti se kažejo tudi na komercialni glasbeni sceni. Če so bile skladbe na Emi neke vrste jagodni izbor trenutnega slovenskega popa, bi torej morale predstavljati zgornji oziroma višji kakovostni razred. Pesmi, ki smo jih slišali na Emi, bi morale biti tako atraktivne, da bi jih v svoj dnevni nabor programske opreme moral z veseljem vnesti glasbeni urednik na vsaki radijski postaji. A temu žal ni tako. 

 

Torej, če crème de la crème slovenskega popa ne zadostuje standardom, s katerimi je treba po spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na nacionalnem radiu predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, kdo pa jim bo? Letošnja Ema je dober primer, zakaj so obvezne kvote slovenske glasbe slaba ideja. Na radijskih postajah, kot je nacionalkin Val 202, večino programa sestavlja pop glasba, kar je razumljivo, saj je najbolj razširjena, najbolj poslušana in najbolj (če želite radijski žargon) "radio friendly". In če gre slovenski pop soditi po zadnji Emi, je njegova kakovost hudo podhranjena. Preden se oglasijo glasbeniki, ki se bodo počutili odrinjene, njihov življenjski smisel in klic pa poteptana, naj poudarim, da pišem o slovenskem popu, torej žanru, ki je v svoji osnovi namenjen poslušalcem, je komercialen, in od katerega mainstream radijske postaje v povprečju tako rekoč živijo.Ne trdim, da ne obstaja dovolj dobre in kakovostne slovenske GLASBE, bojim pa se - sodeč po slišanem na Emi - da ne obstaja dovolj dobrega in kakovostnega slovenskega POPA, da bi lahko zapolnili 40 odstotkov glasbenega programa na nacionalnem radiu.

 

A pri obveznih kvotah slovenske glasbe pravzaprav nikoli ni šlo za poslušalce ali za izboljševanje kakovosti radijskih programov ali slovenske popularne glasbe. Ne. Z obveznimi kvotami ne bodo profitirali mladi, neuveljavljeni glasbeniki, temveč zgolj prej omenjeni crème de la crème. Tudi uporaba slovenskega jezika, kot zagovorniki zakona radi poudarjajo, se s tem ne ščiti - da je domačim pop glasbenikom zanj vseeno, so dokazali na Emi, pa čeprav ne gre za nacionalno tekmovanje v slogu Melodij morja in sonca (MMS) ali Slovenske popevke. Zakon o obveznih glasbenih kvotah tako poleg prej omenjenega poseganja v avtonomijo uredniških politik evidentno znižuje kakovost predvajanega glasbenega programa. In ne - slovenska sodobna glasba v širšem pomenu ni nič slabša od katerekoli druge v tujini, je pa izbira zaradi majhnosti trga in posledično manjšega števila izvajalcev manjša. Manjši so zaslužki, manj je odrov, manjša so vlaganja v produkcijo, manjša so pričakovanja in zatorej so "manjši" tudi rezultati. Sprijazniti se bomo morali, da je naša pop scena pač majhna. Tako majhna, da se tudi na tekmovanjih, kot je Ema (z nekaj svetlimi izjemami), vsako leto pojavljajo bolj ali manj ista imena. Tako med izvajalci kot tudi med avtorji.

 

Glasbene kvote slovenskih glasbenikov ne bodo spodbudile k bolj plodnemu in kakovostnejšemu ustvarjanju. Vse, kar je "popravljen" Zakon o medijih s tem dosegel, je to, da bo marsikateri poslušalec radia ugotovil, da imamo v Sloveniji res kar nekaj slabega domačega popa. In da se kljub višjemu odstotku še vedno pojavljajo bolj ali manj ista imena, t.i. crème de la crème. Slovenska pop elita sicer bo profitirala, a ne pri radijskih poslušalcih ali pri glasbenih urednikih, temveč pri evrih, ki se bodo stekali na njene račune, ko bo prišel obračun Sazasa, torej avtorskih pravic.

 

Zaključek, ki sledi, sicer ne bo spremenil dejstva zgoraj, morda pa bo dal komu od akterjev vsaj misliti. V 21. stoletju, digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov namreč pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia. Internet. In splet poslušalcem omogoča, da so sami svoji glasbeni uredniki, ki niso omejeni z Zakonom o medijih. Tam je glasbe na pretek. Dobre in slabe. Tuje in slovenske. Oblastniki pa se s svojimi pajdaši spleta še niso lotili iz preprostega razloga - ker tam (vsaj v Sloveniji) v glasbi zaenkrat še ni denarja.

 

Torej - pustite nam (vsaj) ta splet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
0
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,472
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,714
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,285
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,174
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 985
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,167
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,140