Razkrivamo

Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja

Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni kvoti. Prispeval ga je glasbenik, novinar (Mladina) in urednik (Torek ob petih) Izak Košir. Povzel je dogajanje okoli Eme, na kateri bomo nocoj izbrali izvajalca, ki bo maja Slovenijo zastopal na Evroviziji v Kijevu. Četudi je zdaj povsem jasno, da bo o ustavnosti glasbene kvote v okviru Zakona o medijih presojalo ustavno sodišče, bomo z našo akcijo nadaljevali. Kar pomeni, da bomo še naprej objavljali razmisleke relevantnih ljudi o škodljivem posegu politike v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja.

24.02.2017 00:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   EMA   Evrovizija   glasbena kvota   državni zbor   pop glasba   RTV Slovenija

Fotomontaža: Portal PLUS

V 21. stoletju, v digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia: internet.

Po polfinalnih večerih Eme na nacionalni televiziji je na površje ponovno priplavalo vprašanje o obveznih kvotah slovenske glasbe. A ne zaradi tega, ker je bila večina izvedenih pesmi v angleškem jeziku (Evrovizija je pač mednarodno tekmovanje in večina glasbenikov-obrtnikov očitno predvideva, da jih bodo v Evropi slabše sprejeli, če bodo prepevali v maternem jeziku, nenazadnje pa so avtorji skladb še vedno slovenski glasbeniki), temveč zato, ker je bila povprečna kakovost tako nizka. Eme sicer ne gre jemati tako resno, kot jo želijo nekateri prikazati, saj gre navsezadnje za tekmovanje, kjer glasba igra drugo violino, vseeno pa gre za zelo gledan televizijski šov, paradni letni dogodek razvedrilnega programa nacionalne televizije, nastopajoči in avtorji pa dobijo veliko prostora v največjem mediju v državi.

 

Na Emi po navadi nastopi crème de la crème domače pop (!) scene, ne glede na to, da je v tujini, na glasbeno razvitejših trgih, to rezervirano za drugorazredne izvajalce. A Slovenija je majhen in v marsikaterem pogledu zelo specifičen trg. In posebnosti se kažejo tudi na komercialni glasbeni sceni. Če so bile skladbe na Emi neke vrste jagodni izbor trenutnega slovenskega popa, bi torej morale predstavljati zgornji oziroma višji kakovostni razred. Pesmi, ki smo jih slišali na Emi, bi morale biti tako atraktivne, da bi jih v svoj dnevni nabor programske opreme moral z veseljem vnesti glasbeni urednik na vsaki radijski postaji. A temu žal ni tako. 

 

Torej, če crème de la crème slovenskega popa ne zadostuje standardom, s katerimi je treba po spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na nacionalnem radiu predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, kdo pa jim bo? Letošnja Ema je dober primer, zakaj so obvezne kvote slovenske glasbe slaba ideja. Na radijskih postajah, kot je nacionalkin Val 202, večino programa sestavlja pop glasba, kar je razumljivo, saj je najbolj razširjena, najbolj poslušana in najbolj (če želite radijski žargon) "radio friendly". In če gre slovenski pop soditi po zadnji Emi, je njegova kakovost hudo podhranjena. Preden se oglasijo glasbeniki, ki se bodo počutili odrinjene, njihov življenjski smisel in klic pa poteptana, naj poudarim, da pišem o slovenskem popu, torej žanru, ki je v svoji osnovi namenjen poslušalcem, je komercialen, in od katerega mainstream radijske postaje v povprečju tako rekoč živijo.Ne trdim, da ne obstaja dovolj dobre in kakovostne slovenske GLASBE, bojim pa se - sodeč po slišanem na Emi - da ne obstaja dovolj dobrega in kakovostnega slovenskega POPA, da bi lahko zapolnili 40 odstotkov glasbenega programa na nacionalnem radiu.

 

A pri obveznih kvotah slovenske glasbe pravzaprav nikoli ni šlo za poslušalce ali za izboljševanje kakovosti radijskih programov ali slovenske popularne glasbe. Ne. Z obveznimi kvotami ne bodo profitirali mladi, neuveljavljeni glasbeniki, temveč zgolj prej omenjeni crème de la crème. Tudi uporaba slovenskega jezika, kot zagovorniki zakona radi poudarjajo, se s tem ne ščiti - da je domačim pop glasbenikom zanj vseeno, so dokazali na Emi, pa čeprav ne gre za nacionalno tekmovanje v slogu Melodij morja in sonca (MMS) ali Slovenske popevke. Zakon o obveznih glasbenih kvotah tako poleg prej omenjenega poseganja v avtonomijo uredniških politik evidentno znižuje kakovost predvajanega glasbenega programa. In ne - slovenska sodobna glasba v širšem pomenu ni nič slabša od katerekoli druge v tujini, je pa izbira zaradi majhnosti trga in posledično manjšega števila izvajalcev manjša. Manjši so zaslužki, manj je odrov, manjša so vlaganja v produkcijo, manjša so pričakovanja in zatorej so "manjši" tudi rezultati. Sprijazniti se bomo morali, da je naša pop scena pač majhna. Tako majhna, da se tudi na tekmovanjih, kot je Ema (z nekaj svetlimi izjemami), vsako leto pojavljajo bolj ali manj ista imena. Tako med izvajalci kot tudi med avtorji.

 

Glasbene kvote slovenskih glasbenikov ne bodo spodbudile k bolj plodnemu in kakovostnejšemu ustvarjanju. Vse, kar je "popravljen" Zakon o medijih s tem dosegel, je to, da bo marsikateri poslušalec radia ugotovil, da imamo v Sloveniji res kar nekaj slabega domačega popa. In da se kljub višjemu odstotku še vedno pojavljajo bolj ali manj ista imena, t.i. crème de la crème. Slovenska pop elita sicer bo profitirala, a ne pri radijskih poslušalcih ali pri glasbenih urednikih, temveč pri evrih, ki se bodo stekali na njene račune, ko bo prišel obračun Sazasa, torej avtorskih pravic.

 

Zaključek, ki sledi, sicer ne bo spremenil dejstva zgoraj, morda pa bo dal komu od akterjev vsaj misliti. V 21. stoletju, digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov namreč pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia. Internet. In splet poslušalcem omogoča, da so sami svoji glasbeni uredniki, ki niso omejeni z Zakonom o medijih. Tam je glasbe na pretek. Dobre in slabe. Tuje in slovenske. Oblastniki pa se s svojimi pajdaši spleta še niso lotili iz preprostega razloga - ker tam (vsaj v Sloveniji) v glasbi zaenkrat še ni denarja.

 

Torej - pustite nam (vsaj) ta splet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
9
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,359
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,092
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,940
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,396
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,308
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,240
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,715
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963