Razkrivamo

Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja

Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni kvoti. Prispeval ga je glasbenik, novinar (Mladina) in urednik (Torek ob petih) Izak Košir. Povzel je dogajanje okoli Eme, na kateri bomo nocoj izbrali izvajalca, ki bo maja Slovenijo zastopal na Evroviziji v Kijevu. Četudi je zdaj povsem jasno, da bo o ustavnosti glasbene kvote v okviru Zakona o medijih presojalo ustavno sodišče, bomo z našo akcijo nadaljevali. Kar pomeni, da bomo še naprej objavljali razmisleke relevantnih ljudi o škodljivem posegu politike v avtonomijo uredništev in svobodo izražanja.

24.02.2017 00:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   EMA   Evrovizija   glasbena kvota   državni zbor   pop glasba   RTV Slovenija

Fotomontaža: Portal PLUS

V 21. stoletju, v digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia: internet.

Po polfinalnih večerih Eme na nacionalni televiziji je na površje ponovno priplavalo vprašanje o obveznih kvotah slovenske glasbe. A ne zaradi tega, ker je bila večina izvedenih pesmi v angleškem jeziku (Evrovizija je pač mednarodno tekmovanje in večina glasbenikov-obrtnikov očitno predvideva, da jih bodo v Evropi slabše sprejeli, če bodo prepevali v maternem jeziku, nenazadnje pa so avtorji skladb še vedno slovenski glasbeniki), temveč zato, ker je bila povprečna kakovost tako nizka. Eme sicer ne gre jemati tako resno, kot jo želijo nekateri prikazati, saj gre navsezadnje za tekmovanje, kjer glasba igra drugo violino, vseeno pa gre za zelo gledan televizijski šov, paradni letni dogodek razvedrilnega programa nacionalne televizije, nastopajoči in avtorji pa dobijo veliko prostora v največjem mediju v državi.

 

Na Emi po navadi nastopi crème de la crème domače pop (!) scene, ne glede na to, da je v tujini, na glasbeno razvitejših trgih, to rezervirano za drugorazredne izvajalce. A Slovenija je majhen in v marsikaterem pogledu zelo specifičen trg. In posebnosti se kažejo tudi na komercialni glasbeni sceni. Če so bile skladbe na Emi neke vrste jagodni izbor trenutnega slovenskega popa, bi torej morale predstavljati zgornji oziroma višji kakovostni razred. Pesmi, ki smo jih slišali na Emi, bi morale biti tako atraktivne, da bi jih v svoj dnevni nabor programske opreme moral z veseljem vnesti glasbeni urednik na vsaki radijski postaji. A temu žal ni tako. 

 

Torej, če crème de la crème slovenskega popa ne zadostuje standardom, s katerimi je treba po spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na nacionalnem radiu predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, kdo pa jim bo? Letošnja Ema je dober primer, zakaj so obvezne kvote slovenske glasbe slaba ideja. Na radijskih postajah, kot je nacionalkin Val 202, večino programa sestavlja pop glasba, kar je razumljivo, saj je najbolj razširjena, najbolj poslušana in najbolj (če želite radijski žargon) "radio friendly". In če gre slovenski pop soditi po zadnji Emi, je njegova kakovost hudo podhranjena. Preden se oglasijo glasbeniki, ki se bodo počutili odrinjene, njihov življenjski smisel in klic pa poteptana, naj poudarim, da pišem o slovenskem popu, torej žanru, ki je v svoji osnovi namenjen poslušalcem, je komercialen, in od katerega mainstream radijske postaje v povprečju tako rekoč živijo.Ne trdim, da ne obstaja dovolj dobre in kakovostne slovenske GLASBE, bojim pa se - sodeč po slišanem na Emi - da ne obstaja dovolj dobrega in kakovostnega slovenskega POPA, da bi lahko zapolnili 40 odstotkov glasbenega programa na nacionalnem radiu.

 

A pri obveznih kvotah slovenske glasbe pravzaprav nikoli ni šlo za poslušalce ali za izboljševanje kakovosti radijskih programov ali slovenske popularne glasbe. Ne. Z obveznimi kvotami ne bodo profitirali mladi, neuveljavljeni glasbeniki, temveč zgolj prej omenjeni crème de la crème. Tudi uporaba slovenskega jezika, kot zagovorniki zakona radi poudarjajo, se s tem ne ščiti - da je domačim pop glasbenikom zanj vseeno, so dokazali na Emi, pa čeprav ne gre za nacionalno tekmovanje v slogu Melodij morja in sonca (MMS) ali Slovenske popevke. Zakon o obveznih glasbenih kvotah tako poleg prej omenjenega poseganja v avtonomijo uredniških politik evidentno znižuje kakovost predvajanega glasbenega programa. In ne - slovenska sodobna glasba v širšem pomenu ni nič slabša od katerekoli druge v tujini, je pa izbira zaradi majhnosti trga in posledično manjšega števila izvajalcev manjša. Manjši so zaslužki, manj je odrov, manjša so vlaganja v produkcijo, manjša so pričakovanja in zatorej so "manjši" tudi rezultati. Sprijazniti se bomo morali, da je naša pop scena pač majhna. Tako majhna, da se tudi na tekmovanjih, kot je Ema (z nekaj svetlimi izjemami), vsako leto pojavljajo bolj ali manj ista imena. Tako med izvajalci kot tudi med avtorji.

 

Glasbene kvote slovenskih glasbenikov ne bodo spodbudile k bolj plodnemu in kakovostnejšemu ustvarjanju. Vse, kar je "popravljen" Zakon o medijih s tem dosegel, je to, da bo marsikateri poslušalec radia ugotovil, da imamo v Sloveniji res kar nekaj slabega domačega popa. In da se kljub višjemu odstotku še vedno pojavljajo bolj ali manj ista imena, t.i. crème de la crème. Slovenska pop elita sicer bo profitirala, a ne pri radijskih poslušalcih ali pri glasbenih urednikih, temveč pri evrih, ki se bodo stekali na njene račune, ko bo prišel obračun Sazasa, torej avtorskih pravic.

 

Zaključek, ki sledi, sicer ne bo spremenil dejstva zgoraj, morda pa bo dal komu od akterjev vsaj misliti. V 21. stoletju, digitalni dobi, so poslanci in njihovi kovači zakonov namreč pozabili na nekaj, kar je večje od televizije in radia. Internet. In splet poslušalcem omogoča, da so sami svoji glasbeni uredniki, ki niso omejeni z Zakonom o medijih. Tam je glasbe na pretek. Dobre in slabe. Tuje in slovenske. Oblastniki pa se s svojimi pajdaši spleta še niso lotili iz preprostega razloga - ker tam (vsaj v Sloveniji) v glasbi zaenkrat še ni denarja.

 

Torej - pustite nam (vsaj) ta splet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.015
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.576
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.140
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.990
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.991
06/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.039
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.351
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.271
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.190