Komentar

Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič

Današnji komentar je v celoti posvečen Ivanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla besed, ki jih izreka. Vedno se sprašujem, ali je to glas države ali glas zavesti? V vsakem primeru je Lotričev govor vedno glas oblikovane zavesti. Njegov glas tako postane glasba njegovega govora.

26.02.2017 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Lotrič   govor   napovedovalec   Ana Mlakar   Mladen Dolar   O glasu

Foto: Mediaspeed

Navkljub temu, da naj napovedovalec ne bi izražal v svoji interpretaciji emotivnih stanj, se Lotričeva etetskost govora prebije skozi smisle, s tem pa ozvoči besede, ter položi vanje čustveno vibracijo. Ozvoči slovensko govorico.

Ker bom v pričujočem tekstu komentiral glas in govor, si predvsem želim izogniti ambiciji, da bi pred vami razprostiral veliko sliko o fonemih in fonetiki. Žanr komentarja pripada kratki formi, zato mu je najbližja asociativna izreka. Naj povem, da se bom najbolj osredotočil na besedno zvezo lepota fonemov. Tri imena, ki zastopajo asociacijo glas in govor, so: prof. Ana Mlakar, dr. Mladen Dolar in Ivan Lotrič. Ker vse svoje poklicno življenje tematiziram govor in glas, mi bo zelo težko pred vami smiselno razperti to ogromno, veličastno vsebino. Sploh pa danes, ko je postalo vse, kar izhaja iz humanističnega bazena, predmet posmeha, cinizma in surovega vulgarizma; ko je javna beseda vse, samo resnica in znanje ne; ko nas vse vodi v smer brutalne, zatohle vojaške spalnice.

 

Ponovimo to, kar vsi vemo: glas in govor sta glasnika duha.

 

Vse svoje poklicno življenje sem poslušal talentirane glasove, ki so umetniško urejene konfliktne situacije opremljali z vzdihi, kriki, medmeti, sopenjem, mrmranjem, s svojim govorom pa so se morali opredeljevati do lastnega bivanja sredi univerzalnih vrednot. Vse svoje poklicno življenje poslušam velike napore igralcev in igralk ter govorcev in napovedovalcev, ki nam v različnih legah sooblikujejo materni jezik ter atmosferičnost ambienta, v katerega smo vrojeni. Igralce in igralke največkrat opredeljuje konflik, ki jim določa njihove spodnje in zgornje lege. Srednjih leg v svetu gledališke umetnosti skoraj ne poznamo! Poznamo predsvem visoke glasove in molovske intonacije. Govorci in napovedovalci pa se izražajo v srednjih glasovnih položajih. Zato jim je veliko težje v izrazu; tudi zato, ker se skozi njih izreka država in so posledično veliko bolj nadzorovani.

 

Ker gledališko umetnost opredeljujejo konfliktna stanja, sta tako dikcija kot način inetrpretacije v paradoksalni situaciji; medtem ko igralci za nas uprizarjajo dramo, morajo navkljub vsej ostrini spodnje ali zgornje lege besedno maso razločno izgovarjati, da bi bili razumljivi in pregledni.

 

Na drugi strani pa je govorčeva ali napovedovalčeva govorna izreka v srednji legi nenehno ogrožena od monotonosti. Mehanski glas proizvede nelagodje. Seveda je vse skupaj še bolj kompleksno. Na kratko: glas je človeško, mehanski glas pa nečloveško! Predvsem pa glas srednje lege ne sme proizvajati avditoriju dvoumnosti. Naratorjev glas ne sme zdrseti v konflikto intonacijo. Zato je posledično tudi šolanje glasu igralca popolnoma drugačno od urejanja glasu napovedovalca ali govornika.

 

Ponovimo to kar vsi vemo: človek je fonocentrično bitje.

 

Pravzaprav imam že ves čas v mislih govor in glas govorca in napovedovalca Ivana Lotriča. Ravno ime Ivana Lotriča me povezuje z Ano Mlakarjevo in Mladenom Dolarjem. Profesorica Ana Mlakar je bila Ivanu Lotriču posredno mentorica. Njemu na radiu, meni pa na gledališki akademiji. Bila je raziskovalka zvočnosti in govorne izreke našega jezika, istočasno pa je bila zahtevna pedagoginja odrskega govora. To kar naju z Ivanom Lotričem druži z dr. Mladenom Dolarjem, pa je Dolarjeva fenomenalna knjiga z naslovom O Glasu. Knjiga, ki je izšla v še eni od naših čudežnih založb - Analecti, te si naša skupnost skoraj ne zasluži. Naj ponovim: oba z Ivanom Lotričem sva velika občudovalca Dolarjeve knjige O glasu.

 

Neplačan oglas: berite knjige založbe Analecta, *Cf. in Studia Humanitatis!

 

Tega teksta ne bi bilo, če se ne bi srečal z znanji tako prof. Mlakarjeve, kot dr. Dolarja. Nikoli, ampak zares nikoli ne bom pozabil verza, ki sem ga dneve in dneve, ma kaj dneve, tedne osvajal: "Dosti gorja je in travnikov bujno zelenih/ondi so njive in jezera živa!"

 

Pribijmo: današnji komentar je v celoti posvečen Ivanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla besed, ki jih izreka. Pozor! Glas in govor mitskega prostora pa lahko oblikujejo tako igralci kot govorci - napovedovalci. Toda s takšnim talentom jih je malo. Zelo malo.

 

V prvem koraku je glas tisto onkraj besed, je fascinantna igra občutkov in stanj, je impresivna ludistična obsedenost, ki ohranja zavest o prostoru glasovne artikulacije. V drugem koraku pa nastopi govor, mitski govor. Šele ko nastopita oblikovanje fonemov in virtuoznost govora, vstopamo v prostor mitskega nagovora, oziroma bolj natančno - nagovora o mitu. Iz mitskega brezna privre glas, ki nas potopi v pripoved. Šele v tretjem koraku nastopi umetnost glasu in govora.

 

V mojem svetu so trije, ki to zmorejo Ivan Lotrič, Max von Sydov in Barbara Sukowa. To je zmogel v preteklosti, preden nas je zapustil, tudi Saša Miklavc!

 

Tako obredno položimo jezik v glas!

 

Glas Ivana Lotriča ohranja ravnovesje skladnosti med naturo in artikulacijo govorne kulture, ki nam jo je predala v ohranjanje in razvijanje prof. Ana Mlakarjeva. Ivan Lotrič nas s svojo ojačano srednjo lego in z odličnimi glasovnimi poudarki pripravi na to, da izostrimo našo zavest tako, da lahko oblikujemo našo notranjost. Njegova včasih molovska srednja lega je zanj življenskega pomena. Njegov glas se redko povzdigne v vzvišen patos, toda vseeno nas vedno posrka v smiselno zvočnost. Njegovi tonovski načini vstopanja v besedo in stavke so odločilni za njegov govor. Toda resnično odločilno zanj je tisto, kar izhaja metafizičnega brezna, ko spregovori skozi Ivana.

 

Mladen Dolar: Telo je oddajnik glasu, je breztelesna mehanika, ki je pripeta na mehaniko telesa. Metafizičnemu omogoči, da spregovori.

 

Navkljub temu, da napovedovalec - govorec naj ne bi izražal v svoji interpretaciji emotivnih stanj, se Lotričeva etetskost govora prebije skozi smisle, s tem pa ozvoči besede, ter položi vanje čustveno vibracijo. Ozvoči slovensko govorico. Je pa res, da se estetsko včasih stakne z ideološkim. Toda Ivan Lotrič se tega več kot zaveda in je na te momente izjemno pozoren. Vedno se sprašujem, ali je to glas države ali glas zavesti? V vsakem primeru je Lotričev govor vedno glas oblikovane zavesti. Njegov glas tako postane glasba njegovega govora.

 

Dragi bralec, bralka, ne znate si predstavljati, kolikokrat iz gledališke dvorane zavpijem v smeri igralca: "Ne poj, reagiraj!" Ivanovo glasbo pa bi lahko ure in ure poslušal.

 

In zdaj, v finalu preskok in pozor: Glas je aparat.

 

Kot pravi Platon: Novosti v glasbi se je treba varovati, sicer je ogrožen celoten red v državi.____Da, nezakonitost se z lahkoto prikrade v glasbo.____Da, to odstopanje od zakonov, ki vladajo v glasbi, se zdi vsem samo igra, in tako nihče ne pomisli na škodo, ki jo prinaša____Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, da se nezakonitost polagoma, korak za korakom uveljavlja in prodira skrivaj v šege in življenske navade; od tod se širi dalje in začne zastrupljati javno življenje; nato se loti zakonov in ustave, z veliko drznostjo, dragi Sokrat, dokler ne postavi na glavo vsega zasebnega in javnega življenja.

 

Na tem mestu Laibach zapiše: Z glasbo ni šale!

 

Z glasom države ni šale!

 

Zato bi prosil Ivana, da s svojim glasom vesti spregovori:

 

To, kar smo poslušali zadnje čase v svetu ideološkega zapeljevanja, niso bile samo neresnice, veliko huje je, to so strateške zatemnitve uniformiranih hegemonov.

 

To, kar smo poslušali v zadnjem letu, ni le zastrupljanje naše zavesti, temveč metodološko preizkušanje, koliko naša stvarnost prenese potvorjene resničnosti. Koliko laži prenese!

 

To, kar poslušamo, je resnična patologija, ki najraje sama sebe ponavlja. Jo slišite? Ima svojo dinamiko, ki se nikoli ne utrudi. Ponavlja besedne zveze in jih ponavlja. Zavedajte se, da so napisane v ideološko propagandnih oddelkih vojnih agencij.

 

Še sreča, da slišim način, kako bi Ivan Lotrič izgovoril stavek: Človek je smejoča žival!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.684
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.538
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.220
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 846
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 887
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860