Razkrivamo

Deset vprašanj, deset enakih odgovorov: vzrok za težave so obvezne kvote slovenske glasbe

V razpravo o nori glasbeni kvoti se je vključil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Kot smo že poročali, je skupaj z dr. Francem Gradom za Sindikat glasbenih urednikov Slovenije pripravil pobudo za oceno ustavnosti zakona o medijih, zahtevo pa je kasneje na ustavno sodišče vložil državni svet. Priznani ustavni pravnik je tekst pripravil za strokovno revijo Pravna praksa in nam ga dovolil poobjaviti.

02.03.2017 00:01
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Ciril Ribičič   ustavno sodišče   glasbene kvote   Zakon o medijih   glasba

Fotomontaža: Portal PLUS

Zakonske omejitve programov in birokratske zahteve, povezane z zapisovanjem in hrambo podatkov o vsaki sekundi izvedenega radijskega programa, spreminjajo glasbene urednike v radijske računovodje.

Vlada in njeno ministrstvo za kulturo poudarjata pomen spodbujanja ustvarjalnosti avtorjev in izvajalcev slovenske zabavne glasbe, da ne bi utonili v poplavi najbolj uspešne svetovne produkcije. Pri tem sta si zamislila spodbujanje, ki od države terja čim manj truda in sredstev. Kateri je torej tisti način populariziranja slovenske zabavne glasbe, ki vlade in proračuna ne stane nič? Drugo vprašanje se tiče radijskih poslušalcev, ki izbirajo med radijskimi programi, vse bolj podobnih kot jajce jajcu. Kateri je torej tisti način poseganja v programe radijskih postaj, ki zmanjšuje razlike med njimi in izničuje posebnosti radijskih programov? Tretje vprašanje je povezano z drugim in se tiče posledic samovoljnega poseganja v radijske programe, ki sili poslušalce, ki jim spremembe niso po godu, da si izberejo kakšno od tujih radijskih postaj. Kateri je torej tisti način zakonskega urejanja programov radijskih postaj, ki zmanjšuje poslušanost slovenskih radijskih programov?

 

Četrto vprašanje je povezano z interesom oglaševalcev, ki sledijo poslušalcem in se odvračajo od oglaševanja na radijskih valovih, katerih poslušanost upada. Kateri je torej tisti ukrep, ki poslabšuje finančni položaj nosilcev radijskih programov? Peto vprašanje zadeva vpliv oblastnih ukrepov in omejitev na delovanje radijskih postaj, še zlasti komercialnih, ki so v zasebni lasti. Te naj bi pred nesorazmernimi posegi v njihov položaj varovali z stavo določeni lastninska pravica in svobodna podjetniška pobuda. Kadar država določa omejitve in druge posege v ti pravici, bi morala lastnikom radijskih postaj nameniti materialno odmeno, da bi lažje zdržali konkurenco s tujimi radijskimi postajami, v katerih delovanje slovenska oblast ne more posegati. Kateri je torej tisti način populariziranja slovenske glasbe, ki spravlja v obup in izgube lastnike radijskih postaj?

 

Program sodobnih radijskih postaj je živ program, ki ga ustvarjajo sproti in se je sposoben prilagati aktualnim dogajanjem in volji poslušalcev, zato je občutljiv za omejitve, ki odvračajo pozornost od kakovosti glasbe in izvajalcev. Kateri je torej poseg, ki ogroža kakovost in prilagodljivost radijskih programov in jih potiska v rutinske tirnice?

 

Sedmo vprašanje zadeva svobodo izražanja in svobodo umetniškega ustvarjanja, dve ustavni svoboščini, posebej pomembni za položaj in ustvarjanje glasbenih urednikov vseh radijskih programov. Katere so torej tiste omejitve, ki odvračajo glasbene urednike od njihovega umetniškega poslanstva? Zakonske omejitve programov in birokratske zahteve, povezane z zapisovanjem in hrambo podatkov o vsaki sekundi izvedenega radijskega programa, spreminjajo glasbene urednike v radijske računovodje. Kaj sili slovenske radijske postaje, da namesto glasbenih urednikov iščejo dobre birokrate, natančne popisovalce in nadzornike tistega, kar se na radijskih valovih dogaja?

 

Deveto vprašanje govori o izgubljenih poslušalcih, ki pristanejo na valovih tujih radijskih postaj, neposredno ali prek interneta. Takšne poslušalce je izjemno težko privabiti nazaj. Zato je pomemben vsak izgubljen dan do zadržanja in razveljavitve neživljenjskih zakonskih omejitev. Kaj pomaga, če radijski programi predvajajo več slovenske glasbe, pa obenem nemočno opazujejo selitev poslušalcev na valove tujih radijskih postaj. Katere so torej neživljenjske omejitve, ki diskriminirajo slovenske radijske postaje v korist njihove tuje konkurence?

 

Domači ustvarjalci in izvajalci zabavne glasbe imajo zagotovljeno objavo svojih stvaritev, zlasti novejših, ne glede na njihovo kakovost. To jih seveda ne spodbuja k takšni ustvarjalnosti, ki bi bila konkurenčna in v nacionalnem interesu, ker zakon zapoveduje njihovo objavo, ki bi morala biti odvisna od izbire poslušalcev in urednikov glasbenih programov. Kateri je torej tisti ukrep, ki prispeva k nizki kakovosti slovenske glasbe na slovenskih radijskih valovih? Na vseh deset vprašanj lahko odgovorimo enako: vzrok za težave so obvezne kvote slovenske glasbe, določene s spremembo Zakona o medijih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492