Nekdanji politik Rado Bohinc je prejšnji teden nepričakovano umaknil svoje soglasje h kandidaturi za ustavnega sodnika. Kot glavni kandidat stranke Socialnih demokratov je spadal v ožji izbor favoritov za to pomembno sodno funkcijo z devetletnim mandatom. Kot je sporočil Bohinc, se je umaknil, ker kandidatura zanj pomeni tveganje diskreditacije. Kot so še poročali mediji, je soglasje h kandidaturi podal 18. novembra lani, in sicer "na prigovarjanje strokovnih krogov in na podlagi predhodnega preverjanja podpore pri koalicijski politiki". Sliši se imenitno, namreč razlogi, ki so ga privedli do vstopa v tekmo za ustavno sodišče. Če verjamemo njegovim argumentom, zakaj se iz tega boja umika, potem gre za resnično moralno avtoriteto, pred katero bi se poklonil celo papež Frančišek. Toda kot izhaja že iz sarkastičnega tona, ki smo si ga privoščili, so ti "argumenti" za lase prevlečeni. Kateri bi bili potemtakem lahko resnični razlogi, se boste vprašali, zaradi katerih se je Rado Bohinc, sicer dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV), umaknil iz tekme za ustavnega sodnika?

Po naših informacijah je ozadje nenadnega umika najverjetneje drugje; skriva se v zgodbi, ki smo jo decembra lani in januarja letos izpostavili prav na Portalu PLUS, vendar je ostali mediji niso "zagrabili", kar pa ne pomeni, da se to morda ne bi zgodilo v bližnji prihodnosti. Kot smo doslej dvakrat poročali, je bil tedaj, torej med postopkom iskanja novih ustavnih sodnikov, gospod Rado Bohinc kot nekdanji rektor Univerze na Primorskem (UP) še vedno v predkazenskem postopku, in sicer zaradi gradnje univerzitetnega kampusa Livade v Izoli, ko naj bi izvajalec prejel preplačilo v višini 398.150,77 evrov na podlagi del, ki dejansko niso bila opravljena. V kazenski ovadbi smo lahko med drugim prebrali, da je do preplačila izvajalca GPG in s tem do protipravne premoženjske koristi zanj, ter do oškodovanja proračuna Evropskih skupnosti prišlo tudi zaradi aktivnih ravnanj tedanjega zakonitega zastopnika primorske univerze Rada Bohinca.

Zaradi tega smo javnost opozorili, da ni najbolj primerno, da se za ustavnega sodnika imenuje nekdo, ki se lahko kmalu znajde v kazenskem postopku. Danes lahko ponosno povemo, da so se naše napovedi na koncu vendarle izkazale za pravilne! Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič nam je namreč včeraj sporočila, da je bil v predmetni zadevi 1. februarja letos zoper Rada Bohinca, Astrid Prašnikar, Edmonda Mahniča, Senada Kumalića in Jureta Bolho izdan sklep o uvedbi preiskave zaradi kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske skupnosti (Bohinc in njegova dolgoletna prijateljica ter sodelavka Prašnikarjeva) in zaradi kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju (Mahnič, Kumalić in Bolha). To z drugimi besedami pomeni, da je Rado Bohinc - do prejšnjega tedna še kandidat za ustavnega sodnika - uradno v kazenskem postopku, saj tovrstne pravne posledice nastopijo šele, ko je zoper določeno osebo uvedena preiskava.

Zato danes tako težko verjamemo, da se je Bohinc iz tekme za ustavnega sodnika nenadno umaknil zaradi "spornega političnega in ideološkega uravnoteževanja" ustavnega sodišča. Očitno je šlo zgolj za manever, s katerim je skušal na eleganten način prikriti resnično ozadje umika. Bohinc se je po prejemu obvestila o uvedbi sodne preiskave še kako zavedal, da bodo o tem slej ko prej poročali tudi drugi, predvsem t.i. mainstream mediji, zato je umaknil kandidaturo - v upanju, da mediji zadeve ne bomo več preverjali.

Nazadnje je na to, da Rado Bohinc zaradi preteklih dejanj ni primeren za ustavnega sodnika, opozoril tudi Matevž Krivic. "Doslej sem (naivno) mislil, da je bila napovedana kandidatura dr. Rada Bohinca za ustavnega sodnika samo plod njegove hude nesamokritičnosti, da ne rečem česa hujšega. Za mlajše bralce in tiste s slabim spominom: dr. Bohinc se je v letih 2003–2004 kot notranji minister v takratni Ropovi vladi 'proslavil' s svojim enoletnim sramotnim izmikanjem temu, da bi izvršil takratno odločbo ustavnega sodišča (tj. izdal okoli 10.000 izbrisanim zaukazane 'dopolnilne odločbe')," je v svojem zapisu izpostavil nekdanji ustavni sodnik, ki se je spotaknil ob to, da je bil Bohinc v tokratni tekmi glavni kandidat Socialnih demokratov. "Vseh iluzij o tej nekoč levi stranki sicer še nisem izgubil, ampak po temle udarcu pa res ne vem, kako bi jo lahko še kdaj volil," je v začetku tega tedna še dodal Krivic.       

Ob tem pa ne gre pozabiti niti tega, da je bil Rado Bohinc tudi tisti notranji minister, ki je mimo javnega razpisa z novomeškim podjetjem Mirage podpisal razvpito pogodbo za tiskanje zloglasnih avtomobilskih nalepk za tehnične preglede. Pogodbo z družbo Mirage je minister Bohinc podpisal brez javnega razpisa in s tem omogočil, da je podjetje Mirage pridobilo donosen posel v postopku, ki je bil skrit pred slovensko javnostjo. Javnemu razpisu se je izognil tako, da je nalepke označil kot pomembne za državno varnost. Že samo zato, ker je kot minister nakup avtomobilskih nalepk označil za tajno zadevo in ker je bil zaradi tega posel izveden brez razpisa za visoke zneske, Bohinc ne bi smel biti nikoli več biti minister, še manj pa kandidat za ustavnega sodnika!

Hkrati pa je presenetljivo, kako vodja poslanske skupine SD Matjaž Han brez pomisleka podpira kandidate v kazenskih postopki, ki so v preteklosti brez razpisov v sumljivih okoliščinah trošili javni denar. Na koncu ne moremo drugega, kot da se strinjamo z Matevžem Krivicem, da je dejansko težko zaupati in verjeti politični stranki, ki ima tako nizke standarde pri političnem kadrovanju. Zadnje doganjanje v SDH-ju in novogoriškem HIT-u, kamor se prav tako stegujejo kadrovske lovke te stranke, to zgolj potrjuje. Na Portalu PLUS bomo seveda vse skupaj še naprej v javnem interesu razkrivali.