Pričakovati je bilo, da bo vlada na včerajšnji seji vendarle obravnavala in potrdila besedilo kontroverzne medijske strategije. A bo treba še počakati.

"Predlog Strategije Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017-2025 je formalno še vedno v fazi medresorskega usklajevanja, ki pa je že skoraj zaključeno. 22. 2. 2017 smo resorje oz. ministrstva, ki so v prvem krogu medresorskega usklajevanja podali pripombe, zaprosili za končni pregled oz. podajo soglasja," so nam pojasnili na ministrstvu za kulturo, kjer so strokovno komisijo za pomoč pri pripravi nacionalne medijske strategije imenovali že "davnega" septembra 2015, nekaj mesecev kasneje pa pozvali še državljane, naj sodelujejo pri oblikovanju nacionalne medijske strategije.

Potem so po različnih koncih Slovenije izvedli 11 javnih razprav in 12. aprila lani pripravili še sklepno dejanje v Ljubljani, ko so predstavili rezultate teh debat z državljani in javnomnenjske raziskave (Valicon). Ministrstvo za kulturo je tako osnutek nacionalne strategije na področju medijev predstavilo sredi lanskega junija in ga tudi poslalo v javno razpravo, minister Tone Peršak pa je tedaj napovedal, da bo ta strateški dokument sprejet še v letu 2016. Sredi lanskega novembra je po ovinkih v javnost prišla še druga različica medijske strategije, pogovarjali smo se o davku na internet, v začetku decembra pa so na kulturnem ministrstvu napovedali, da je besedilo strategije "v fazi zaključnega usklajevanja, preden bo v prvi polovici meseca poslano v medresorsko usklajevanje, v prvi polovici januarja pa vladi".

Če bi šlo za nekaj sto strani dolg strateški dokument, bi takšno zavlačevanje s postopkom, ki se je začel sredi leta 2015, pri katerem je sodelovala strokovna komisija ter v katerem so bile opravljene številne javne razprave in javnomnenjska raziskava, morda še nekako razumeli. A kaj, ko je medijska strategija – po zadnji različici, ki smo jo objavili v začetku leta – dolga vsega 35 strani, od tega pa je več kot tretjina celotnega dokumenta (13 strani) namenjena predgovoru, uvodu, kontekstu in postopku pripravljanja strategije, torej nevsebinskim zadevam. Pa tudi mandat vlade ne traja v nedogled - naslednje leto so že državnozborske volitve. 

In potem nam na ministrstvu za kulturo oziroma v kadrovsko in operativno podhranjenem direktoratu za medije pojasnjujejo, da morajo nova zakona o medijih in o Radioteleviziji Slovenija vladi posredovati do 1. avgusta, saj tako določa normativni program dela vlade za leto 2017. In spet smo videli slone leteti po zraku …