Komentar

Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese

Junckerjeva Bela knjiga ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije - ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih - ter na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru.

03.03.2017 21:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jean-Claude Juncker   berlinski zid   železna zavesa   Schengen

Fotomontaža: Portal PLUS

Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

Pisec teh vrstic (v nadaljevanju PTV) ima v tem spomladanskem semestru veliko predavanj in veliko stikov s študenti. Ondan jih je - ko je govoril o Evropi po drugi svetovni vojni - vprašal, če so kdaj gledali film Carola Reeda z naslovom Tretji človek, v katerem igra glavno vlogo (vojnega dobičkarja Harryja Limea) znameniti Orson Welles. V predavalnici je zavladala tišina, vsi so se zazrli v svoje zapiske, oglasil se ni nihče. PTV je nato ponovil dialog med Limeom in njegovim prijateljem Hollyjem Martinsom. Lime pravi: "V času Borgijcev so se v Italiji vojskovali, imeli nasilje, umore in prelivanje krvi, vendar so ustvarili Michelangela, Leonarda da Vincija in renesanso. V Švici so imeli bratsko ljubezen, imeli so petsto let demokracije in miru - in kaj so ustvarili? Uro s kukavico."

 

Zgodbo, ki je študentje niso poznali, je PTV uporabil za oznako tistih, ki niso navdušeni nad demokracijo in ki jih zanimajo rezultati (dobički?), do katerih se pride z nasiljem. PTV je študentom predaval tudi o veleposlanikih slovenskega rodu, ki so zastopali kraljevino Jugoslavijo med dvema vojnama: o Izidorju Cankarju, Ivanu Hribarju in Leonidu Pitamicu. Označil jih je za odlične diplomate, katerih dosežke si je treba zapomniti. Preskus spomina je sledil na izpitu. Ko kandidatka na vprašanje (Naštejte nekaj imen slavnih diplomatov slovenskega rodu, ki so delovali med obema vojnama!) ni odgovorila, ji je PTV poskusil pomagati:

 

 

"Saj jih ni veliko, trije, štirje?"

 

"Aha," se je spomnila študentka, "JBTZ!"

 

 

PTV za opisano zablodo ne krivi študentke, ampak slovenski šolski sistem, ki je v času po drugi svetovni vojni in nič manj po koncu hladne vojne pri dijakih in študentih povzročil velikansko pojmovno zmešnjavo, predvsem pa jih je razorožil glede zgodovine, logike, intelektualne discipline in radovednosti. Primer z diplomati je nato PTV - za ponazoritev pomena izobrazbe - uporabil v nekem poznejšem predavanju. Takrat je sledilo še hujše razočaranje. Ko je končal smešno (morda res ne zabavno) zgodbo, se nihče ni smejal. Slušatelji, ki so jim bili neznani slavni Slovenci, in ki niso vedeli, da sta se slovenska pomlad in slovenska državnost začeli s sporom med vojaško in civilno družbo (JBTZ so začetnice obtožencev na znamenitem vojaškem procesu leta 1988), večinoma tudi niso razumeli absurdnosti te pripovedi.

 

Eden od razpravljalcev na posvetu ob trideseti obletnici 57. številke Nove revije je postavil vprašanje o zmanjševanju števila in grozečem izumrtju Slovencev zaradi nizke rodnosti, drugi je ugotovil, da Slovenija tehnološko in gospodarsko zaostaja, ker ne dohaja tehnološkega razvoja v razvitem svetu. Več razpravljalcev se je norčevalo iz - piscu teh vrstic sicer komaj znanega - strateškega dokumenta Slovenija 2050, v katerem menda piše, da bodo tistega leta Slovenci "srečni ljudje".

 

In tu smo pri bistvu, ki nas je doletelo v teh dneh in ki ga pooseblja obisk Jean-Claudea Junckerja pri slovenskih voditeljih. Juncker se je domislil petih scenarijev o prihodnosti Evropske unije: prvi scenarij predstavlja nadaljevanje unije, kot da se ni nič zgodilo. Drugi scenarij krči obseg evropskih pristojnosti: ostal naj bi le skupni trg. Tretji scenarij predpostavlja delitev EU na hitrejše in počasnejše oz. nekakšno koalicijo voljnih. Četrti scenarij naj bi okrepil nekatere izbrane akrivnosti, peti pa vsebuje evropske sanje o vse tesnejši zvezi, recimo o federaciji.

 

Junckerjeva Bela knjiga morda ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih, ki si seveda želijo lagodno nadaljevanje enotirne družbe. Morda - tudi ne čisto brez razloga - ne zaupajo predsedniku Evropske komisije, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar Juncker zelo jasno pripoveduje, da se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije, torej ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih, in na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru. Mimogrede, v vseh scenarijih omenjajo "avtomatizirane in povezane avtomobile", ki so nekakšna metafora za tehnični napredek. Menda v tem grmu tiči nemški zajček.

 

O vključitvi v eno in drugo skupino bo lahko do določene mere odločala sama Slovenija. Če se bo hotela obdržati med najboljšimi, bo morala dopustiti sodelovanje in ustvarjalnost najbolj bistrih in najbolj sposobnih Slovencev ne glede na politično barvo, pa še koga bo morala poklicati iz tujine. V glavnem pa bodo o usodi Slovenije - ali si zasluži uvrstitev med odličnjake - odločali drugi. Naloga slovenske politike bo, da za predstavitev svojih sposobnosti na mednarodnem prizorišču uporabi najbolj - kot rečeno - bistre in sposobne državljane. Spodbujanje malomarnosti do lastne nacionalne države in sovražnosti do kapitalizma/liberalizma nas prav gotovo ne bo uvrstilo v ožji krog najbolj naprednih držav; po vsej verjetnosti nas bo potisnilo v skupino nesrečnih/ujetniških narodov. Ne pozabimo, da smo ob koncu hladne vojne govorili o osvoboditvi ujetniških narodov, s čimer smo imeli v mislih narode, ki so zaostali onstran berlinskega zidu oz. železne zavese. Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.765
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.830
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.558
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.440
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 991
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 889