Komentar

Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese

Junckerjeva Bela knjiga ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije - ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih - ter na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru.

03.03.2017 21:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jean-Claude Juncker   berlinski zid   železna zavesa   Schengen

Fotomontaža: Portal PLUS

Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

Pisec teh vrstic (v nadaljevanju PTV) ima v tem spomladanskem semestru veliko predavanj in veliko stikov s študenti. Ondan jih je - ko je govoril o Evropi po drugi svetovni vojni - vprašal, če so kdaj gledali film Carola Reeda z naslovom Tretji človek, v katerem igra glavno vlogo (vojnega dobičkarja Harryja Limea) znameniti Orson Welles. V predavalnici je zavladala tišina, vsi so se zazrli v svoje zapiske, oglasil se ni nihče. PTV je nato ponovil dialog med Limeom in njegovim prijateljem Hollyjem Martinsom. Lime pravi: "V času Borgijcev so se v Italiji vojskovali, imeli nasilje, umore in prelivanje krvi, vendar so ustvarili Michelangela, Leonarda da Vincija in renesanso. V Švici so imeli bratsko ljubezen, imeli so petsto let demokracije in miru - in kaj so ustvarili? Uro s kukavico."

 

Zgodbo, ki je študentje niso poznali, je PTV uporabil za oznako tistih, ki niso navdušeni nad demokracijo in ki jih zanimajo rezultati (dobički?), do katerih se pride z nasiljem. PTV je študentom predaval tudi o veleposlanikih slovenskega rodu, ki so zastopali kraljevino Jugoslavijo med dvema vojnama: o Izidorju Cankarju, Ivanu Hribarju in Leonidu Pitamicu. Označil jih je za odlične diplomate, katerih dosežke si je treba zapomniti. Preskus spomina je sledil na izpitu. Ko kandidatka na vprašanje (Naštejte nekaj imen slavnih diplomatov slovenskega rodu, ki so delovali med obema vojnama!) ni odgovorila, ji je PTV poskusil pomagati:

 

 

"Saj jih ni veliko, trije, štirje?"

 

"Aha," se je spomnila študentka, "JBTZ!"

 

 

PTV za opisano zablodo ne krivi študentke, ampak slovenski šolski sistem, ki je v času po drugi svetovni vojni in nič manj po koncu hladne vojne pri dijakih in študentih povzročil velikansko pojmovno zmešnjavo, predvsem pa jih je razorožil glede zgodovine, logike, intelektualne discipline in radovednosti. Primer z diplomati je nato PTV - za ponazoritev pomena izobrazbe - uporabil v nekem poznejšem predavanju. Takrat je sledilo še hujše razočaranje. Ko je končal smešno (morda res ne zabavno) zgodbo, se nihče ni smejal. Slušatelji, ki so jim bili neznani slavni Slovenci, in ki niso vedeli, da sta se slovenska pomlad in slovenska državnost začeli s sporom med vojaško in civilno družbo (JBTZ so začetnice obtožencev na znamenitem vojaškem procesu leta 1988), večinoma tudi niso razumeli absurdnosti te pripovedi.

 

Eden od razpravljalcev na posvetu ob trideseti obletnici 57. številke Nove revije je postavil vprašanje o zmanjševanju števila in grozečem izumrtju Slovencev zaradi nizke rodnosti, drugi je ugotovil, da Slovenija tehnološko in gospodarsko zaostaja, ker ne dohaja tehnološkega razvoja v razvitem svetu. Več razpravljalcev se je norčevalo iz - piscu teh vrstic sicer komaj znanega - strateškega dokumenta Slovenija 2050, v katerem menda piše, da bodo tistega leta Slovenci "srečni ljudje".

 

In tu smo pri bistvu, ki nas je doletelo v teh dneh in ki ga pooseblja obisk Jean-Claudea Junckerja pri slovenskih voditeljih. Juncker se je domislil petih scenarijev o prihodnosti Evropske unije: prvi scenarij predstavlja nadaljevanje unije, kot da se ni nič zgodilo. Drugi scenarij krči obseg evropskih pristojnosti: ostal naj bi le skupni trg. Tretji scenarij predpostavlja delitev EU na hitrejše in počasnejše oz. nekakšno koalicijo voljnih. Četrti scenarij naj bi okrepil nekatere izbrane akrivnosti, peti pa vsebuje evropske sanje o vse tesnejši zvezi, recimo o federaciji.

 

Junckerjeva Bela knjiga morda ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih, ki si seveda želijo lagodno nadaljevanje enotirne družbe. Morda - tudi ne čisto brez razloga - ne zaupajo predsedniku Evropske komisije, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar Juncker zelo jasno pripoveduje, da se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije, torej ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih, in na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru. Mimogrede, v vseh scenarijih omenjajo "avtomatizirane in povezane avtomobile", ki so nekakšna metafora za tehnični napredek. Menda v tem grmu tiči nemški zajček.

 

O vključitvi v eno in drugo skupino bo lahko do določene mere odločala sama Slovenija. Če se bo hotela obdržati med najboljšimi, bo morala dopustiti sodelovanje in ustvarjalnost najbolj bistrih in najbolj sposobnih Slovencev ne glede na politično barvo, pa še koga bo morala poklicati iz tujine. V glavnem pa bodo o usodi Slovenije - ali si zasluži uvrstitev med odličnjake - odločali drugi. Naloga slovenske politike bo, da za predstavitev svojih sposobnosti na mednarodnem prizorišču uporabi najbolj - kot rečeno - bistre in sposobne državljane. Spodbujanje malomarnosti do lastne nacionalne države in sovražnosti do kapitalizma/liberalizma nas prav gotovo ne bo uvrstilo v ožji krog najbolj naprednih držav; po vsej verjetnosti nas bo potisnilo v skupino nesrečnih/ujetniških narodov. Ne pozabimo, da smo ob koncu hladne vojne govorili o osvoboditvi ujetniških narodov, s čimer smo imeli v mislih narode, ki so zaostali onstran berlinskega zidu oz. železne zavese. Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592