Komentar

Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks

Na portalu+ z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost.

04.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bauhaus   1919   Johannes Itten   Walter Gropius   Dunaj   I. svetovna vojna   arhitektura

Foto: arhiv Portala PLUS

Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus.

Anarho-ateisti zelo radi opazujemo mistike med tem, ko uprizarjajo svoje obrede, doktrine in dogme. Želimo razumeti od kod izvira njihov fanatizem. Samo analitsko budni ljudje so ves čas na preži. Pri vsem tem naj poudarim, da anarho-kozmisti nočemo na noben način mistikom razvrednotiti njihove karizme, ko se z molitvijo ali meditacijo trudijo prizvati božjo prisotnost. V prejšnjem stavku sem celo nameraval napisati "njihove kostumirane karizme", pa sem se vzdržal, da ne bi izzvenel ironično. Razumem njihovo žrtvovanje za nič, nikakor pa ne morem razumeti njihovega agresivnega vsiljevanja ideje božjega načrta. Že njihova obredna kostumografija in koreografija naj bi bili neposreden dokaz o Božji prisotnosti v realnem, da o arhitekturi hramov ne govorim!

 

Naj vas opozorim, da se zavedam, da je današnji uvod v komentar v nasprotju s temo, ki jo obravnavam. Toda nujno potreben je! Na portalu+ namreč z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost. Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus. Barva je najmočnejše orodje za oblikovalce sveta, doda v istem nagovoru in nas na koncu pouči: Izbor barve je najgloblja človeška izjava. Saj poznate misel: Kriv je tisti, ki je izbral. Bog je nedolžen!

 

Menim, da ni srednje izobraženega človeka, ki ne bi poznal imena arhitekta Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, častnika nemške vojske, ki je zapustil bojišče I. svetovne vojne s humanističnim načrtom. Takoj po vojni se ga je lotil udejanjiti. Na začetku je projiciral ekspresionistično stilno formacijo, ki je v tistem času nihala med religioznim in akcionističnim smislom. Lahko si predstavljate, na katero stran je stopil mladi arhitekt, ki je še pred kratkim gledal
strelske jarke na fronti? Seveda, na stran akcionistične internacionale! Walter Gropius se je po I. svetovni vojni začel na vseh ravneh zavzemati za racionalen pristop do vsega, prav posebej pa do umetnosti. V gradnji je našel svoj novi svet brez vojn.

 

Toda že prva leta Bauhausovega delovanja so sprožila načelen konflikt, ki nas razburja še stoletje kasneje. Zgodil se je takoj ob začetku prvega študijskega semestra, stopnjeval pa se je v naslednjih treh šolskih letih. Spor je potekal med ustanoviteljem šole, Walterjem Gropiusom in osrednjim predavateljem vizualne teorije Johannesom Ittnom. Moj današnji komentar je najgloblji poklon umetniku, didaktiku in mistiku Johannesu Ittnu. Njegova temeljna knjiga Umetnost barve je briljantno tematizirala barvne kontraste. V tem znamenitem sporu sta Itten in Gropius kontrast.

 

Želim vam olajšati branje in razumevanje konflikta: po treh letih delovanja umetniške šole, leta 1922, je direktor Walter Gropius dal odpoved mlademu umetniku in teoretiku Ittnu. Ta navidez brutalna gesta je bila daljnosežna in paradoksalna. Gropius preprosto ni več odobraval njegovih metod poučevanja. Zato je začel proti Itnnu pospešeno procesirati in v šolskem kurikulumu poudarjati funkcionalizem ter uveljavljati industrijsko obdelavo materialov. Metodološki misticizem Ittna je tako postal lesena cokla razsvetljenskega Bauhaus projekta. Gropius si je s pomočjo konflikta z Ittnom izoblikoval svojo optimalno projekcijo, ki bo vplivala na svet naslednjih petsto let!

 

Zdaj pa o briljantnem Johannesu Ittnu! Mistik je tisti, ki nas spodbuja h kozmični občutljivosti, svoje doživetje želi deliti skupaj z nami. Mistik, pedagog na ves glas učencem oznanja svojo mistično izkušnjo. Želi povzdigniti človeško bivanjsko nemoč do tiste ravni, ko študenta in študentko umetnosti neposredno poveže z absolutnim, s skrivnostjo. Z meditacijo ali kontemplacijo se učenec tako pojavi v neposredi bližini Božjega. V tem mistik doživlja svoje poslanstvo. Tukaj sem mu tudi sam nasproten, tako kot Gropius. To pa predvsem zaradi tega, ker jemlje metode za prikazovanje čudeža iz inventarja scenskih in intermedijskih umetnosti, ne da bi navajal, od kod jih jemlje in kako si jih prilagaja. Mistiki pač ne citirajo!

 

Toda navkljub vsemu je bil Johannes Itten izjmen umetnik-mistik, ki je pripravljal mlade umetnike in umetnice za vstop v svet umetnosti. Sprožil je prelomnico v poučevanju vizualne umetnosti! Barva! Barva je bila za Ittna nenehno bivanje v božji prisotnosti. Vseskozi je govoril, da je nujno potrebno razumeti vsako barvo posebej, v naslednjem hipu pa že vse njene odtenke, da bi lahko umetnik potem razvil njeno sobivanje z vsemi ostalimi barvami! Med prvimi je raziskoval odnos med barvo in človeškim razpoloženjem, proučeval kako barve gradijo in vplivajo na veliko sliko kozmosa. Raziskoval je barvni spekter, učence pa je spodbujal, da so v barvah raziskovali nasprotja.


Paradoks! Itten je opravljal bazične raziskave, ki so kasneje omogočile mnogim umetnikom vstop v radikalno abstraktno umetnost. Optična operacija abstrakcija je postala estetski vzor za mnoge umetnike XX. stoletja. Barvo je uveljavljal v želji, da zažari s pomočjo transcendentalnega, z vso svojo metafizično močjo. V barvi so bili zanj nameščeni teozofski arhetipi geometričnih oblik. Vse bistveno je dodeljeval transcendenci, ne pa mojstrstvu obvladovanja materiala.

 

Kontemplacijska umetnost Johannesa Ittna je s svojo doslednostjo globoko radikalizirala objektivno kognitivno izkušnjo, za katero se je zavzemal Gropius. To pa je že neverjetno natančna uporaba paradoksa. Z mistično občutljivostjo naj bi z novim pogledom razumeli material, ki je bival med nami že stoletja, na drugi strani pa naj bi novim materialom dodelili duhovne vrednote, ki jih do takrat še nismo poznali. Gradil je kozmični katalog in urejal kozmični nabor barvnega krdela. Nenehoma je sledil temeljnemu načelu spirale, iz katere je izhajal v vseh svojih razvojnih obdobjih, tudi po izkušnji v Bauhausu.

 

Perzija! Iz oblike v obliko v oblak in brez najmanjšega strahu objeti najtemnejše oblake! Več kot razvidno je, da sta se metodi Johannesa Ittna in Walterja Gropiusa izključevali. Ittna je na njegovem delovnem mestu po treh letih nadomestil Laszlo Moholy-Nagy, ki je s svojo umetniško biografijo napolnil šolske prostore z zavestjo o nujnosti povezovanja umetnosti s tehnologijo in znanostjo. Itten je hotel oblikovati svet z barvami, Laszlo Moholy-Nagy pa s svetlobo. Zato bi lahko prvo fazo Bauhausa imenovali Itten-Gropiusov paradoks. Po letu 1922 je nastopilo drugo univerzalistično obdobje, ki je v celoti prevzelo logiko industrijskega oblikovanja in racionalistične arhitekture.

 

Johannes Itten je leta 1926 po izkušnji v Bauhausu ustanovil svojo umetniško šolo, ki so jo hitlerjanci ravno tako kot Bauhaus nasilno ukinili. Johaness Itten je zapustil nacionalsocialistično Nemčijo in se izselil v Amsterdam, toda samo začasno. II. svetovna vojna se je že pripravljala, da se bo ravnokar vnela.

 

In zdaj, ob začetku slavij ob stoletnici Bauhausa - ognjemet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
6
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
12
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
20
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.540
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.383
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.490
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.072
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.804
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.837
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.704
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.163
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.050
10/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 657