Komentar

Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks

Na portalu+ z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost.

04.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bauhaus   1919   Johannes Itten   Walter Gropius   Dunaj   I. svetovna vojna   arhitektura

Foto: arhiv Portala PLUS

Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus.

Anarho-ateisti zelo radi opazujemo mistike med tem, ko uprizarjajo svoje obrede, doktrine in dogme. Želimo razumeti od kod izvira njihov fanatizem. Samo analitsko budni ljudje so ves čas na preži. Pri vsem tem naj poudarim, da anarho-kozmisti nočemo na noben način mistikom razvrednotiti njihove karizme, ko se z molitvijo ali meditacijo trudijo prizvati božjo prisotnost. V prejšnjem stavku sem celo nameraval napisati "njihove kostumirane karizme", pa sem se vzdržal, da ne bi izzvenel ironično. Razumem njihovo žrtvovanje za nič, nikakor pa ne morem razumeti njihovega agresivnega vsiljevanja ideje božjega načrta. Že njihova obredna kostumografija in koreografija naj bi bili neposreden dokaz o Božji prisotnosti v realnem, da o arhitekturi hramov ne govorim!

 

Naj vas opozorim, da se zavedam, da je današnji uvod v komentar v nasprotju s temo, ki jo obravnavam. Toda nujno potreben je! Na portalu+ namreč z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost. Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus. Barva je najmočnejše orodje za oblikovalce sveta, doda v istem nagovoru in nas na koncu pouči: Izbor barve je najgloblja človeška izjava. Saj poznate misel: Kriv je tisti, ki je izbral. Bog je nedolžen!

 

Menim, da ni srednje izobraženega človeka, ki ne bi poznal imena arhitekta Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, častnika nemške vojske, ki je zapustil bojišče I. svetovne vojne s humanističnim načrtom. Takoj po vojni se ga je lotil udejanjiti. Na začetku je projiciral ekspresionistično stilno formacijo, ki je v tistem času nihala med religioznim in akcionističnim smislom. Lahko si predstavljate, na katero stran je stopil mladi arhitekt, ki je še pred kratkim gledal
strelske jarke na fronti? Seveda, na stran akcionistične internacionale! Walter Gropius se je po I. svetovni vojni začel na vseh ravneh zavzemati za racionalen pristop do vsega, prav posebej pa do umetnosti. V gradnji je našel svoj novi svet brez vojn.

 

Toda že prva leta Bauhausovega delovanja so sprožila načelen konflikt, ki nas razburja še stoletje kasneje. Zgodil se je takoj ob začetku prvega študijskega semestra, stopnjeval pa se je v naslednjih treh šolskih letih. Spor je potekal med ustanoviteljem šole, Walterjem Gropiusom in osrednjim predavateljem vizualne teorije Johannesom Ittnom. Moj današnji komentar je najgloblji poklon umetniku, didaktiku in mistiku Johannesu Ittnu. Njegova temeljna knjiga Umetnost barve je briljantno tematizirala barvne kontraste. V tem znamenitem sporu sta Itten in Gropius kontrast.

 

Želim vam olajšati branje in razumevanje konflikta: po treh letih delovanja umetniške šole, leta 1922, je direktor Walter Gropius dal odpoved mlademu umetniku in teoretiku Ittnu. Ta navidez brutalna gesta je bila daljnosežna in paradoksalna. Gropius preprosto ni več odobraval njegovih metod poučevanja. Zato je začel proti Itnnu pospešeno procesirati in v šolskem kurikulumu poudarjati funkcionalizem ter uveljavljati industrijsko obdelavo materialov. Metodološki misticizem Ittna je tako postal lesena cokla razsvetljenskega Bauhaus projekta. Gropius si je s pomočjo konflikta z Ittnom izoblikoval svojo optimalno projekcijo, ki bo vplivala na svet naslednjih petsto let!

 

Zdaj pa o briljantnem Johannesu Ittnu! Mistik je tisti, ki nas spodbuja h kozmični občutljivosti, svoje doživetje želi deliti skupaj z nami. Mistik, pedagog na ves glas učencem oznanja svojo mistično izkušnjo. Želi povzdigniti človeško bivanjsko nemoč do tiste ravni, ko študenta in študentko umetnosti neposredno poveže z absolutnim, s skrivnostjo. Z meditacijo ali kontemplacijo se učenec tako pojavi v neposredi bližini Božjega. V tem mistik doživlja svoje poslanstvo. Tukaj sem mu tudi sam nasproten, tako kot Gropius. To pa predvsem zaradi tega, ker jemlje metode za prikazovanje čudeža iz inventarja scenskih in intermedijskih umetnosti, ne da bi navajal, od kod jih jemlje in kako si jih prilagaja. Mistiki pač ne citirajo!

 

Toda navkljub vsemu je bil Johannes Itten izjmen umetnik-mistik, ki je pripravljal mlade umetnike in umetnice za vstop v svet umetnosti. Sprožil je prelomnico v poučevanju vizualne umetnosti! Barva! Barva je bila za Ittna nenehno bivanje v božji prisotnosti. Vseskozi je govoril, da je nujno potrebno razumeti vsako barvo posebej, v naslednjem hipu pa že vse njene odtenke, da bi lahko umetnik potem razvil njeno sobivanje z vsemi ostalimi barvami! Med prvimi je raziskoval odnos med barvo in človeškim razpoloženjem, proučeval kako barve gradijo in vplivajo na veliko sliko kozmosa. Raziskoval je barvni spekter, učence pa je spodbujal, da so v barvah raziskovali nasprotja.


Paradoks! Itten je opravljal bazične raziskave, ki so kasneje omogočile mnogim umetnikom vstop v radikalno abstraktno umetnost. Optična operacija abstrakcija je postala estetski vzor za mnoge umetnike XX. stoletja. Barvo je uveljavljal v želji, da zažari s pomočjo transcendentalnega, z vso svojo metafizično močjo. V barvi so bili zanj nameščeni teozofski arhetipi geometričnih oblik. Vse bistveno je dodeljeval transcendenci, ne pa mojstrstvu obvladovanja materiala.

 

Kontemplacijska umetnost Johannesa Ittna je s svojo doslednostjo globoko radikalizirala objektivno kognitivno izkušnjo, za katero se je zavzemal Gropius. To pa je že neverjetno natančna uporaba paradoksa. Z mistično občutljivostjo naj bi z novim pogledom razumeli material, ki je bival med nami že stoletja, na drugi strani pa naj bi novim materialom dodelili duhovne vrednote, ki jih do takrat še nismo poznali. Gradil je kozmični katalog in urejal kozmični nabor barvnega krdela. Nenehoma je sledil temeljnemu načelu spirale, iz katere je izhajal v vseh svojih razvojnih obdobjih, tudi po izkušnji v Bauhausu.

 

Perzija! Iz oblike v obliko v oblak in brez najmanjšega strahu objeti najtemnejše oblake! Več kot razvidno je, da sta se metodi Johannesa Ittna in Walterja Gropiusa izključevali. Ittna je na njegovem delovnem mestu po treh letih nadomestil Laszlo Moholy-Nagy, ki je s svojo umetniško biografijo napolnil šolske prostore z zavestjo o nujnosti povezovanja umetnosti s tehnologijo in znanostjo. Itten je hotel oblikovati svet z barvami, Laszlo Moholy-Nagy pa s svetlobo. Zato bi lahko prvo fazo Bauhausa imenovali Itten-Gropiusov paradoks. Po letu 1922 je nastopilo drugo univerzalistično obdobje, ki je v celoti prevzelo logiko industrijskega oblikovanja in racionalistične arhitekture.

 

Johannes Itten je leta 1926 po izkušnji v Bauhausu ustanovil svojo umetniško šolo, ki so jo hitlerjanci ravno tako kot Bauhaus nasilno ukinili. Johaness Itten je zapustil nacionalsocialistično Nemčijo in se izselil v Amsterdam, toda samo začasno. II. svetovna vojna se je že pripravljala, da se bo ravnokar vnela.

 

In zdaj, ob začetku slavij ob stoletnici Bauhausa - ognjemet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.
0
23.09.2017 21:29
Oktobrska revolucija - po novemVelika ruska revolucija- se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
8
22.09.2017 21:59
Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
10
20.09.2017 23:04
Med argumenti vlade in zagovornikov obstoječega projekta 2. tir najdemo tudi enega, ki sodi v sfero znanstvene fantastike. In ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
9
19.09.2017 23:25
Zloraba proračunskih sredstev za financiranje referendumske kampanje, poziv koalicijskim poslancem k obstrukciji seje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
13
18.09.2017 22:10
Mar ni čudno, da se je Evropa, vedno navzven odprta celina, v zadnjem času spremenila v zaprto samo vase? Ali ni čudno, da ... Več.
Piše: Keith Miles
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
10
17.09.2017 23:39
Športni komentatorji so sinoči ugotavljali, da se je z zmago nad Srbijo končalo dolgo obdobje slovenskih športnih frustracij. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
10
17.09.2017 10:59
Kakšne so dejansko vse te nevladne skupine, društva in podobne organizacije pri nas, o katerih slišimo vsake toliko? Neodvisne? ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj
3
17.09.2017 00:07
Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
10
16.09.2017 12:00
Ali lahko verjamemo predvolilni anketi, ki napoveduje več kot 95-odstotno volilno udeležbo? Zakaj panika v volilnem štabu Boruta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
9
13.09.2017 20:00
Avtocestni križ, TEŠ 6, t.i. drugi tir. Veliki državni infrastrukturni projekti, kjer se porabljajo milijarde. Nevarnost ... Več.
Piše: Miha Burger
O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo
9
11.09.2017 20:13
Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kdo si v resnici najbolj želi Magnine lakirnice v Hočah, Avstrijci ali Cerarjeva vlada?
5
10.09.2017 20:47
Ker je Andrej Čufer včeraj nepreklicno odstopil kot član upravnega odbora okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), ... Več.
Piše: Andrej Čufer
Pahorjevanje
8
10.09.2017 11:00
Največji dosežek pahorjevanja na funkciji predsednika države je ta, da je Borut P. uspel skoraj vso javnost prepričati, da je ... Več.
Piše: Draško Golubar
Hommage Slovenskemu mladinskemu gledališču, teatru, ki nenehno demokratizira republiko
0
09.09.2017 22:59
To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Križi s križi
10
08.09.2017 22:59
Seveda je neverjetno in malce strašljivo, da so pri Lidlu iz grških pravoslavnih cerkvic izbrisali križe. Treba se je zgražati ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti
11
07.09.2017 23:23
Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Drugi tir je kot parna lokomotiva: milijoni evrov bodo izpareli v zrak
15
06.09.2017 20:35
Neodvisni poslanec Bojan Dobovšek je za portal+ analiziral dosedanjo kronologijo projekta izgradnje nove železniške proge med ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne
27
05.09.2017 21:11
Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, ... Več.
Piše: Keith Miles
Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo
6
03.09.2017 23:00
Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost
1
02.09.2017 20:08
Medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiralikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.759
02/
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.408
03/
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
Keith Miles
Ogledov: 2.231
04/
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.078
05/
2. tir in fantomskih 9000 delovnih mest: brezsramna laž prevarantske vlade Mira Cerarja!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
06/
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
Oskar Salobir
Ogledov: 1.766
07/
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.521
08/
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
Miha Burger
Ogledov: 1.662
09/
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.480
10/
Ministrica Milojka, preden vržete 136 milijonov zdravstveni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.151