Komentar

Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks

Na portalu+ z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost.

04.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bauhaus   1919   Johannes Itten   Walter Gropius   Dunaj   I. svetovna vojna   arhitektura

Foto: arhiv Portala PLUS

Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus.

Anarho-ateisti zelo radi opazujemo mistike med tem, ko uprizarjajo svoje obrede, doktrine in dogme. Želimo razumeti od kod izvira njihov fanatizem. Samo analitsko budni ljudje so ves čas na preži. Pri vsem tem naj poudarim, da anarho-kozmisti nočemo na noben način mistikom razvrednotiti njihove karizme, ko se z molitvijo ali meditacijo trudijo prizvati božjo prisotnost. V prejšnjem stavku sem celo nameraval napisati "njihove kostumirane karizme", pa sem se vzdržal, da ne bi izzvenel ironično. Razumem njihovo žrtvovanje za nič, nikakor pa ne morem razumeti njihovega agresivnega vsiljevanja ideje božjega načrta. Že njihova obredna kostumografija in koreografija naj bi bili neposreden dokaz o Božji prisotnosti v realnem, da o arhitekturi hramov ne govorim!

 

Naj vas opozorim, da se zavedam, da je današnji uvod v komentar v nasprotju s temo, ki jo obravnavam. Toda nujno potreben je! Na portalu+ namreč z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost. Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus. Barva je najmočnejše orodje za oblikovalce sveta, doda v istem nagovoru in nas na koncu pouči: Izbor barve je najgloblja človeška izjava. Saj poznate misel: Kriv je tisti, ki je izbral. Bog je nedolžen!

 

Menim, da ni srednje izobraženega človeka, ki ne bi poznal imena arhitekta Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, častnika nemške vojske, ki je zapustil bojišče I. svetovne vojne s humanističnim načrtom. Takoj po vojni se ga je lotil udejanjiti. Na začetku je projiciral ekspresionistično stilno formacijo, ki je v tistem času nihala med religioznim in akcionističnim smislom. Lahko si predstavljate, na katero stran je stopil mladi arhitekt, ki je še pred kratkim gledal
strelske jarke na fronti? Seveda, na stran akcionistične internacionale! Walter Gropius se je po I. svetovni vojni začel na vseh ravneh zavzemati za racionalen pristop do vsega, prav posebej pa do umetnosti. V gradnji je našel svoj novi svet brez vojn.

 

Toda že prva leta Bauhausovega delovanja so sprožila načelen konflikt, ki nas razburja še stoletje kasneje. Zgodil se je takoj ob začetku prvega študijskega semestra, stopnjeval pa se je v naslednjih treh šolskih letih. Spor je potekal med ustanoviteljem šole, Walterjem Gropiusom in osrednjim predavateljem vizualne teorije Johannesom Ittnom. Moj današnji komentar je najgloblji poklon umetniku, didaktiku in mistiku Johannesu Ittnu. Njegova temeljna knjiga Umetnost barve je briljantno tematizirala barvne kontraste. V tem znamenitem sporu sta Itten in Gropius kontrast.

 

Želim vam olajšati branje in razumevanje konflikta: po treh letih delovanja umetniške šole, leta 1922, je direktor Walter Gropius dal odpoved mlademu umetniku in teoretiku Ittnu. Ta navidez brutalna gesta je bila daljnosežna in paradoksalna. Gropius preprosto ni več odobraval njegovih metod poučevanja. Zato je začel proti Itnnu pospešeno procesirati in v šolskem kurikulumu poudarjati funkcionalizem ter uveljavljati industrijsko obdelavo materialov. Metodološki misticizem Ittna je tako postal lesena cokla razsvetljenskega Bauhaus projekta. Gropius si je s pomočjo konflikta z Ittnom izoblikoval svojo optimalno projekcijo, ki bo vplivala na svet naslednjih petsto let!

 

Zdaj pa o briljantnem Johannesu Ittnu! Mistik je tisti, ki nas spodbuja h kozmični občutljivosti, svoje doživetje želi deliti skupaj z nami. Mistik, pedagog na ves glas učencem oznanja svojo mistično izkušnjo. Želi povzdigniti človeško bivanjsko nemoč do tiste ravni, ko študenta in študentko umetnosti neposredno poveže z absolutnim, s skrivnostjo. Z meditacijo ali kontemplacijo se učenec tako pojavi v neposredi bližini Božjega. V tem mistik doživlja svoje poslanstvo. Tukaj sem mu tudi sam nasproten, tako kot Gropius. To pa predvsem zaradi tega, ker jemlje metode za prikazovanje čudeža iz inventarja scenskih in intermedijskih umetnosti, ne da bi navajal, od kod jih jemlje in kako si jih prilagaja. Mistiki pač ne citirajo!

 

Toda navkljub vsemu je bil Johannes Itten izjmen umetnik-mistik, ki je pripravljal mlade umetnike in umetnice za vstop v svet umetnosti. Sprožil je prelomnico v poučevanju vizualne umetnosti! Barva! Barva je bila za Ittna nenehno bivanje v božji prisotnosti. Vseskozi je govoril, da je nujno potrebno razumeti vsako barvo posebej, v naslednjem hipu pa že vse njene odtenke, da bi lahko umetnik potem razvil njeno sobivanje z vsemi ostalimi barvami! Med prvimi je raziskoval odnos med barvo in človeškim razpoloženjem, proučeval kako barve gradijo in vplivajo na veliko sliko kozmosa. Raziskoval je barvni spekter, učence pa je spodbujal, da so v barvah raziskovali nasprotja.


Paradoks! Itten je opravljal bazične raziskave, ki so kasneje omogočile mnogim umetnikom vstop v radikalno abstraktno umetnost. Optična operacija abstrakcija je postala estetski vzor za mnoge umetnike XX. stoletja. Barvo je uveljavljal v želji, da zažari s pomočjo transcendentalnega, z vso svojo metafizično močjo. V barvi so bili zanj nameščeni teozofski arhetipi geometričnih oblik. Vse bistveno je dodeljeval transcendenci, ne pa mojstrstvu obvladovanja materiala.

 

Kontemplacijska umetnost Johannesa Ittna je s svojo doslednostjo globoko radikalizirala objektivno kognitivno izkušnjo, za katero se je zavzemal Gropius. To pa je že neverjetno natančna uporaba paradoksa. Z mistično občutljivostjo naj bi z novim pogledom razumeli material, ki je bival med nami že stoletja, na drugi strani pa naj bi novim materialom dodelili duhovne vrednote, ki jih do takrat še nismo poznali. Gradil je kozmični katalog in urejal kozmični nabor barvnega krdela. Nenehoma je sledil temeljnemu načelu spirale, iz katere je izhajal v vseh svojih razvojnih obdobjih, tudi po izkušnji v Bauhausu.

 

Perzija! Iz oblike v obliko v oblak in brez najmanjšega strahu objeti najtemnejše oblake! Več kot razvidno je, da sta se metodi Johannesa Ittna in Walterja Gropiusa izključevali. Ittna je na njegovem delovnem mestu po treh letih nadomestil Laszlo Moholy-Nagy, ki je s svojo umetniško biografijo napolnil šolske prostore z zavestjo o nujnosti povezovanja umetnosti s tehnologijo in znanostjo. Itten je hotel oblikovati svet z barvami, Laszlo Moholy-Nagy pa s svetlobo. Zato bi lahko prvo fazo Bauhausa imenovali Itten-Gropiusov paradoks. Po letu 1922 je nastopilo drugo univerzalistično obdobje, ki je v celoti prevzelo logiko industrijskega oblikovanja in racionalistične arhitekture.

 

Johannes Itten je leta 1926 po izkušnji v Bauhausu ustanovil svojo umetniško šolo, ki so jo hitlerjanci ravno tako kot Bauhaus nasilno ukinili. Johaness Itten je zapustil nacionalsocialistično Nemčijo in se izselil v Amsterdam, toda samo začasno. II. svetovna vojna se je že pripravljala, da se bo ravnokar vnela.

 

In zdaj, ob začetku slavij ob stoletnici Bauhausa - ognjemet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.540
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.221
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 888
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860