Komentar

Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks

Na portalu+ z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost.

04.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bauhaus   1919   Johannes Itten   Walter Gropius   Dunaj   I. svetovna vojna   arhitektura

Foto: arhiv Portala PLUS

Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus.

Anarho-ateisti zelo radi opazujemo mistike med tem, ko uprizarjajo svoje obrede, doktrine in dogme. Želimo razumeti od kod izvira njihov fanatizem. Samo analitsko budni ljudje so ves čas na preži. Pri vsem tem naj poudarim, da anarho-kozmisti nočemo na noben način mistikom razvrednotiti njihove karizme, ko se z molitvijo ali meditacijo trudijo prizvati božjo prisotnost. V prejšnjem stavku sem celo nameraval napisati "njihove kostumirane karizme", pa sem se vzdržal, da ne bi izzvenel ironično. Razumem njihovo žrtvovanje za nič, nikakor pa ne morem razumeti njihovega agresivnega vsiljevanja ideje božjega načrta. Že njihova obredna kostumografija in koreografija naj bi bili neposreden dokaz o Božji prisotnosti v realnem, da o arhitekturi hramov ne govorim!

 

Naj vas opozorim, da se zavedam, da je današnji uvod v komentar v nasprotju s temo, ki jo obravnavam. Toda nujno potreben je! Na portalu+ namreč z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost. Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus. Barva je najmočnejše orodje za oblikovalce sveta, doda v istem nagovoru in nas na koncu pouči: Izbor barve je najgloblja človeška izjava. Saj poznate misel: Kriv je tisti, ki je izbral. Bog je nedolžen!

 

Menim, da ni srednje izobraženega človeka, ki ne bi poznal imena arhitekta Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, častnika nemške vojske, ki je zapustil bojišče I. svetovne vojne s humanističnim načrtom. Takoj po vojni se ga je lotil udejanjiti. Na začetku je projiciral ekspresionistično stilno formacijo, ki je v tistem času nihala med religioznim in akcionističnim smislom. Lahko si predstavljate, na katero stran je stopil mladi arhitekt, ki je še pred kratkim gledal
strelske jarke na fronti? Seveda, na stran akcionistične internacionale! Walter Gropius se je po I. svetovni vojni začel na vseh ravneh zavzemati za racionalen pristop do vsega, prav posebej pa do umetnosti. V gradnji je našel svoj novi svet brez vojn.

 

Toda že prva leta Bauhausovega delovanja so sprožila načelen konflikt, ki nas razburja še stoletje kasneje. Zgodil se je takoj ob začetku prvega študijskega semestra, stopnjeval pa se je v naslednjih treh šolskih letih. Spor je potekal med ustanoviteljem šole, Walterjem Gropiusom in osrednjim predavateljem vizualne teorije Johannesom Ittnom. Moj današnji komentar je najgloblji poklon umetniku, didaktiku in mistiku Johannesu Ittnu. Njegova temeljna knjiga Umetnost barve je briljantno tematizirala barvne kontraste. V tem znamenitem sporu sta Itten in Gropius kontrast.

 

Želim vam olajšati branje in razumevanje konflikta: po treh letih delovanja umetniške šole, leta 1922, je direktor Walter Gropius dal odpoved mlademu umetniku in teoretiku Ittnu. Ta navidez brutalna gesta je bila daljnosežna in paradoksalna. Gropius preprosto ni več odobraval njegovih metod poučevanja. Zato je začel proti Itnnu pospešeno procesirati in v šolskem kurikulumu poudarjati funkcionalizem ter uveljavljati industrijsko obdelavo materialov. Metodološki misticizem Ittna je tako postal lesena cokla razsvetljenskega Bauhaus projekta. Gropius si je s pomočjo konflikta z Ittnom izoblikoval svojo optimalno projekcijo, ki bo vplivala na svet naslednjih petsto let!

 

Zdaj pa o briljantnem Johannesu Ittnu! Mistik je tisti, ki nas spodbuja h kozmični občutljivosti, svoje doživetje želi deliti skupaj z nami. Mistik, pedagog na ves glas učencem oznanja svojo mistično izkušnjo. Želi povzdigniti človeško bivanjsko nemoč do tiste ravni, ko študenta in študentko umetnosti neposredno poveže z absolutnim, s skrivnostjo. Z meditacijo ali kontemplacijo se učenec tako pojavi v neposredi bližini Božjega. V tem mistik doživlja svoje poslanstvo. Tukaj sem mu tudi sam nasproten, tako kot Gropius. To pa predvsem zaradi tega, ker jemlje metode za prikazovanje čudeža iz inventarja scenskih in intermedijskih umetnosti, ne da bi navajal, od kod jih jemlje in kako si jih prilagaja. Mistiki pač ne citirajo!

 

Toda navkljub vsemu je bil Johannes Itten izjmen umetnik-mistik, ki je pripravljal mlade umetnike in umetnice za vstop v svet umetnosti. Sprožil je prelomnico v poučevanju vizualne umetnosti! Barva! Barva je bila za Ittna nenehno bivanje v božji prisotnosti. Vseskozi je govoril, da je nujno potrebno razumeti vsako barvo posebej, v naslednjem hipu pa že vse njene odtenke, da bi lahko umetnik potem razvil njeno sobivanje z vsemi ostalimi barvami! Med prvimi je raziskoval odnos med barvo in človeškim razpoloženjem, proučeval kako barve gradijo in vplivajo na veliko sliko kozmosa. Raziskoval je barvni spekter, učence pa je spodbujal, da so v barvah raziskovali nasprotja.


Paradoks! Itten je opravljal bazične raziskave, ki so kasneje omogočile mnogim umetnikom vstop v radikalno abstraktno umetnost. Optična operacija abstrakcija je postala estetski vzor za mnoge umetnike XX. stoletja. Barvo je uveljavljal v želji, da zažari s pomočjo transcendentalnega, z vso svojo metafizično močjo. V barvi so bili zanj nameščeni teozofski arhetipi geometričnih oblik. Vse bistveno je dodeljeval transcendenci, ne pa mojstrstvu obvladovanja materiala.

 

Kontemplacijska umetnost Johannesa Ittna je s svojo doslednostjo globoko radikalizirala objektivno kognitivno izkušnjo, za katero se je zavzemal Gropius. To pa je že neverjetno natančna uporaba paradoksa. Z mistično občutljivostjo naj bi z novim pogledom razumeli material, ki je bival med nami že stoletja, na drugi strani pa naj bi novim materialom dodelili duhovne vrednote, ki jih do takrat še nismo poznali. Gradil je kozmični katalog in urejal kozmični nabor barvnega krdela. Nenehoma je sledil temeljnemu načelu spirale, iz katere je izhajal v vseh svojih razvojnih obdobjih, tudi po izkušnji v Bauhausu.

 

Perzija! Iz oblike v obliko v oblak in brez najmanjšega strahu objeti najtemnejše oblake! Več kot razvidno je, da sta se metodi Johannesa Ittna in Walterja Gropiusa izključevali. Ittna je na njegovem delovnem mestu po treh letih nadomestil Laszlo Moholy-Nagy, ki je s svojo umetniško biografijo napolnil šolske prostore z zavestjo o nujnosti povezovanja umetnosti s tehnologijo in znanostjo. Itten je hotel oblikovati svet z barvami, Laszlo Moholy-Nagy pa s svetlobo. Zato bi lahko prvo fazo Bauhausa imenovali Itten-Gropiusov paradoks. Po letu 1922 je nastopilo drugo univerzalistično obdobje, ki je v celoti prevzelo logiko industrijskega oblikovanja in racionalistične arhitekture.

 

Johannes Itten je leta 1926 po izkušnji v Bauhausu ustanovil svojo umetniško šolo, ki so jo hitlerjanci ravno tako kot Bauhaus nasilno ukinili. Johaness Itten je zapustil nacionalsocialistično Nemčijo in se izselil v Amsterdam, toda samo začasno. II. svetovna vojna se je že pripravljala, da se bo ravnokar vnela.

 

In zdaj, ob začetku slavij ob stoletnici Bauhausa - ognjemet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,494
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,596
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,268
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,546
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,733
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 946