Državni svet je 7. februarja na seji skorajda soglasno odločil, da na pobudo Sindikata glasbenih urednikov Slovenije vloži zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o medijih, in sicer v delu izvajanja glasbene kvote in njenega nadzora. Ustavno sodišče je zahtevo prejelo nekaj dni kasneje, tj. 10. februarja. Državni svet od ustavnega sodišča zahteva tudi začasno zadržanje izvrševanja 86., 86.a in 109. člena Zakona o medijih. "Predlagamo tudi, da naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijane določbe Zakona o medijih in z načinom izvršitve določi, da se v času, dokler zakonodajalec ne bo poiskal ustavnoskladnih rešitev, uporablja ureditev, veljavna pred uveljavitvijo višjih kvot slovenske glasbe s 86. členom oziroma dodatno zaostritvijo s 86.a členom," lahko med drugim preberemo v zahtevi državnega sveta. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad pa napoveduje: "O predlogu o začasnem zadržanju bo ustavno sodišče odločalo hitro, kdaj natančno, zaenkrat še ne vem."

Spomnimo, med letoma 2001 in 2006 je kvota slovenske glasbe znašala 10 odstotkov od vse predvajanje glasbe (20 odstotkov za programe Radiotelevizije Slovenija), po letu 2006 se je kvota podvojila, z zadnjimi zakonskimi spremembami pa so bili uvedeni še trije časovni pasovi, v katerih je treba zagotavljati splošno kvoto ter deleža glasbe v slovenskem jeziku in mlade slovenske glasbe.

Kako bodo ustavni sodniki ocenili novo ureditev na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih, bo znano v roku enega leta. Medtem nekateri, predvsem tisti blizu trenutni Cerarjevi vladi, napovedujejo, da bo ministrstvo za kulturo vmes tako ali tako že pripravilo nov Zakon o medijih, z njim pa na novo definiralo kvoto slovenske glasbe, tako da odločitev ustavnega sodišča sploh ne bo potrebna. A če aktivnosti ministrstva ocenjujemo po pripravi medijske strategije – ta postopek traja že krepko več kot leto dni, je bolj verjeten scenarij, da vladi Mira Cerarja v tem mandatu ne bo uspelo pripraviti novega medijskega zakona. Kar pomeni, da bo odločitev ustavnega sodišča še kako potrebna.

Bodo pa morali ustavni sodniki pred osnovno odločitvijo zagotovo presojati zahtevo za začasno zadržanje izvrševanja kvotnega sistema, ki ga je lani brezglavo uzakonila Cerarjeva koalicija ter radijskim in televizijskim programom s tem povzročila nemalo težav. Med drugim so na Televiziji Slovenija že priznali, da med majskim prenosom Evrovizije ne bo mogoče spoštovati glasbene kvote in vseh njenih deležev. Glede na to, da je slovenski skladbi (pa še ta je zapeta v angleškem jeziku) zagotovljeno predvajanje zgolj na enem od dveh polfinalnih večerov, nas opozorila s Kolodvorske seveda ne presenečajo, saj smo jih na portalu+ izpostavili takoj po uveljavitvi nove ureditve. Ne gre pa niti pozabiti, da morajo izdajatelji v svojih programih (in to v vsakem o treh časovnih pasov!) po novem zagotavljati tudi delež slovenske glasbe, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku.

In kako na vse skupaj gledajo tisti poslanci, ki so lani uzakonili najbolj zapleteno glasbeno kvoto na svetu? Verjetno ob tovrstnih opozorilih pogledajo v tla ali pa so enostavno tiho. Tako kot je bil na nedavnem Akosovem posvetu o izvajanju kvot slovenske glasbe tiho predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić (SMC), ki je tudi zakuhal trenutno zmedo na medijskem področju. Odgovor na vprašanje, kakšne rezultate bi izmerili inšpektorji Akosa, če bi Televizijo Slovenija pod drobnogled vzeli že med letošnjo Emo, verjetno že pozna, tako kot ga poznajo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so v začetku mandata po nepotrebnem sprožili zakonodajni postopek glede glasbene kvote. Bi morali torej Akosovi inšpektorji zaradi poslancev, ki ne upoštevajo opozoril medijske stroke in nasedajo "argumentom" glasbenega lobija, sedaj kaznovati javno televizijo, ker ne dosega nedosegljivih deležev kvote?

Kot smo poročali tudi na našem portalu, je bilo namreč na letošnji Emi skladb v slovenskem jeziku izredno malo, poleg tega so na finalnem večeru nastopili še trije gosti (Džamala, Tony Cetinski in ManuElla), ki so prav tako prepevali v angleškem jeziku. Ravno zaradi teh konkretnih primerov bo zanimivo videti, kako bodo ustavni sodniki odločili glede začasnega zadržanja izvrševanja kvotnega sistema. Ne glede na to, da so o podobni pobudi lani že presojali. Potem ko je mariborski Radio City vložil pobudo za oceno ustavnosti glasbene kvote (14. junija 2016), je sodišče s sklepom v manj kot mesecu dni (8. julija 2016) zavrnilo predlog za začasno zadržanje. So se pa med tem okoliščine povsem spremenile. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je namreč zaradi nove ureditve in po odločitvi ustavnega sodišča v primeru Radia City opravila sistemski inšpekcijski nadzor nad radijskimi programi in jih pet tudi kaznovala, saj niso dosegali predpisanih deležev glasbene kvote. Med njimi so se znašli Val 202, Radio Center, Radio 1, Radio Hit in Rock Radio Ljubljana.

Pripomba iz zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je na ustavno sodišče vložil državni svet.

"Ustavno sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o ustavnem sodišču zadrži izvrševanje zakona, če bi izvrševanje zakona povzročilo težko popravljive posledice. Analiziranje posledic takšnega načina določanja obveznosti radijskim postajam pokaže, da lahko pride do odvzema dovoljenja in do drugih sankcij. Poleg tega velja upoštevati, da radijske postaje naknadno zelo težko ali pa sploh ne morejo več povrniti zaupanja poslušalcev, ki se zaradi povečevanja in zaostrovanja glasbenih kvot odločijo za poslušanje drugih radijskih programov ali za predvajanje glasbe prek interneta," je v zahtevi, ki je nastala na podlagi besedila ustavnih pravnikov Cirila Ribičiča in Franca Grada, še zapisal državni svet.