Razkrivamo

Hrvatje uničili raketni sistem Roland, slovensko nebo pa že peto leto brez protizračne obrambe

Naš sodelavec za posebne projekte na področju preiskovalnega novinarstva se je tokrat lotil novega škandaloznega primera s področja obrambe: raketnega sistema Roland, namenjenega obrambi slovenskega zračnega prostora. Drago orožje je bilo že leta 2013 na tihem "umaknjeno" iz operativne uporabe. Slovensko nebo je tako že peto leto praktično brez protizračne začite. To je seveda kršitev sprejetih zavez v okviru zveze NATO, od katere naša država pričakuje zaščito, medtem pa svojih obveznosti do organizacije niti slučajno ne izpolnjuje.

07.03.2017 20:01
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Slovenska vojska   rakete   protizračna obramba   Roland   2001   NATO

Foto: www.army-technology.com

Ravnanje Slovenije glede "odsluženih" raket sistema Roland vzbuja pozornost tudi zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, uradno poslane na uničenje na Slovaško, nedavno pojavile tudi v rokah teroristov Islamske države.

Ko je Slovenija pred 16 leti preko dobro "nagrajenih" posrednikov kupila rabljen nemški protiletalski sistem Roland, so v obrambnem sistemu ponosno razkazovali svojo novo pridobitev. V četrtek, 18. oktobra 2001 je konvoj 21 vojaških vozil vstopil v Slovenijo na mejnem prehodu Karavanke in tedaj so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji. Šlo je za tovor izrednih dimenzij, za dolgo pričakovani prihod raketnega sistema Roland II. Vojaški strokovnjaki so takrat novinarjem tudi pojasnili, da bo omenjeni sistem "slovensko zračno obrambo precej posodobil", saj bo Slovenska vojska z njim "nadgradila obstoječi sistem zračne obrambe ter povečala bojno pripravljenost, operativna uporaba pa bo predstavljala še hitrejše približevanje standardom zveze NATO." Po tedaj objavljenih uradnih podatkih naj bi ministrstvo za obrambo (MORS) za nakup rabljene baterije, najem dela opreme za 15 let in vzdrževanje sistema ter usposabljanje v 15 letih odštelo okoli 80 milijonov nemških mark, torej okoli 40 milijonov današnjih evrov.

 

Vendar pa Roland sistem ni dočakal konca svojega delovanja leta 2016, kot je bilo predvideno. Leta 2013 je bil izvzet iz operativne uporabe v Slovenski vojski. In ne samo to - po naših podatkih je več kot 150 raketam, ki jih je imela Slovenija od leta 2013 še naprej v svojih skladiščih, že najpozneje leta 2014 potekel rok trajanja. Te rakete od tedaj naprej niso bile več uporabne in jih je bilo potrebno - tako kot vsak toksičen in visoko eksploziven ter nevaren material - razgraditi in na strokovno neoporečen način tudi dokončno in takoj deaktivirati. Vendar so se te rakete nato še več kot dve leti - po podatkih Ministrstva za obrambo do konca leta 2016 - nahajale v Sloveniji. Istočasno pa je bila Slovenija ves ta čas - in je še vedno - brez nujno potrebne "točkovne obrambe." Prav takšno protizračno obrambo pa je Slovenija zaveznikom obljubila tudi v okviru zavez, danih zvezi NATO. Vse to dokazuje, da Slovenija od zveze NATO pričakuje zaščito, medtem ko svojih obveznosti do ostalih članic pa ne izpolnjuje. Ni nenavadno, da tudi novemu predsedniku Združenih držav Amerike takšno ravnanje Slovenije in večine članic te zveze (razen petih izjem, ki dajejo za obrambo najmanj 2 odstotka BDP) ni niti najmanj všeč. In pri tem slovenski vladi ne bo mogla pomagati niti Melania Trump.

 

 

Po poteku roka uporabe na uničenje

 

Na vprašanja glede roka trajnosti raket in njihovega skladiščenja so nam z Ministrstva za obrambo podali obsežen odgovor, ob tem pa so se nekaterim vprašanjem spretno izognili. Na primer vprašanju, kdaj je raketam iz sistema Roland potekel rok trajnosti. Namesto tega so  pojasnili, da "se v skladiščih Slovenske vojske ne nahajajo rakete raketnega sistema Roland" saj je bila "zaradi pretečenega roka uporabe celotna količina neuporabnih raket predena pogodbenemu izvajalcu v uničenje."

 

Ministrstvo za obrambo je tudi sporočilo, da je to ministrstvo "na podlagi izvedenega javnega naročila z dne 17. avgusta 2016 sklenilo pogodbo o odvozu in uničenju vodenih raket ZO Roland DM 31, DM 41 in DM 51, in sicer z izvajalcem ISL Spreewerk, d. o. o., s Hrvaškega. Izvajalec je s pogodbo zavezan k uničenju vodenih raket skladno z veljavno zakonodajo. Celoten proces mora biti ustrezno dokumentiran s slikovnimi in video zapisi po posameznih sklopih rakete in njenih elementih v sestavi, ki nedvomno dokazujejo, da so bila sredstva v celotni količini dokončno uničena. Po izvedenem uničenju mora izvajalec izdati potrdilo o uničenju sredstev (z navedenimi podatki o vrsti in količini uničenih sredstev ter drugimi potrebnimi podatki, ki izkazujejo, da je bila storitev ustrezno opravljena). Ministrstvo za obrambo med izvedbo uničenja izvaja nadzor nad postopki uničenja sredstev." Ta del odgovora je še posebej pomemben zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, poslane na uničenje na Slovaško nedavno pojavile tudi v rokah teroristov ISIS-a.

 

Po podatkih Ministrstva za obrambo se del opreme iz sestave raketnega sistema Roland (Center za upravljanje ognja Roland z baterijskim radarjem, vozila za prevoz raket, agregati, naprave GPS…) sicer še uporablja v dveh lahkih raketnih baterijah zračne obrambe, in sicer v Cerkljah ob Krki, preostanek opreme raketnega sistema Roland pa je "shranjen v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki v sestavi 157. LOGP, ki na opremi, skladno z načrti, do izločitve iz Slovenske vojske izvaja minimalna vzdrževalna opravila."

 

Na vprašanje o tem, ali Ministrstvo za obrambo v prihodnje načrtuje nakup kakršnegakoli podobnega raketnega sistema, pa so v Ministrstvu za obrambo odgovorili, da mora Slovenija "v sklopu dodeljenih ciljev zmogljivosti Nata zagotoviti zmogljivosti za kopensko zračno obrambo", kar pomeni "zagotavljanje zmogljivosti zračne obrambe zelo kratkega dosega za zaščito poveljniških mest in enot v območju delovanja bataljonske bojne skupine". Zato naj bi bili v skladu s Srednjeročnim obrambnim programom 2016-2020 "sistemi za zračno obrambo ter sistemi za poveljevanje in kontrolo zračne obrambe v prihodnosti posodobljeni".

 

 

Protizračna obramba s fračo?

 

Posodobitve sistema Roland Ministrstvo za obrambo ne načrtuje, ker je država "sistem trajno izločila iz operativne uporabe" to seveda pomeni, da Slovenijo zelo kmalu čaka še ena več deset milijonov evrov težka vojaška investicija zaradi nakupa sistema, ki bo nadomestil zastareli sistem Roland. To pa je seveda samo en precej očiten problem, ki se ga širša javnost sploh še ne zaveda. Drug problem, ki ga dokazujejo tudi odgovori Ministrstva za obrambo, predstavlja neskladje med podanimi odgovori in podatki iz javnih objav. Iz podatkov portala javnih naročil je razvidno, da je 25. 11. 2016. Ministrstvo za obrambo oddalo naročilo "storitve odstranjevanja orožja in streliva", pogodba pa vključuje "odvoz in uničenje vodenih raket ZO ROLAND DM 31, DM 41 in DM 51". Pogodbena cena je nekaj manj kot 60.000 evrov in se nanaša na "odvoz in uničenje 15 raket sistema Roland." Izbrani izvajalec je podjetje Spreewerk d.o.o. iz hrvaškega Gospića, ki rakete uničuje v tamkajšnji nekdanji vojašnici. Iz Ministrstva za obrambo so sporočili, da se omenjena objava nanaša samo na 15 in ne na okoli 150 raket, ki so bile poslane v uničenje. Kot nam je namreč razložil Aleš Sila z Ministrstva za obrambo, je bilo "na uničenje v hrvaško podjetje poslano 151 raket in sicer 49 raket iz ene serije, 52 raket iz druge serije in 50 raket iz tretje serije. V pogodbi je bilo tudi določeno, da se iz vsake serije izvzame po pet raket (skupaj 15), se jih onesposobi za delovanje (odvzame eksplozivno sredstvo) in nam jih preda v uporabo za namene usposabljanja in za eksponate. Vendar je bil kasneje podpisan aneks k pogodbi, po katerem se tudi 15 raket, predvidenih za eksponate in usposabljanje popolnoma uniči. Do takšne odločitve je prišlo zaradi prevelikih stroškov, ki bi nastali zaradi predelave v eksponate. Skladno z osnovno pogodbo in omenjenim aneksom bo vseh 151 raket uničenih predvidoma do konca junija letos. Na ozemlju RS tako ni več nobene rakete iz sistema Roland."

 

Vendar pa iz omenjene dokumentacije ni razvidno, kakšna je bila cena za celoten posel, Ministrstvo za obrambo pa nam prav tako ni sporočilo, kdo je bil drugi ponudnik uničenja raket, ki na javnem razpisu ni bil izbran. Glede na ceno uničenja 15 raket, ki znaša okoli 60.000 evrov, pa je očitno, da je šlo pri uničenju 151 raket, ki ga je dobilo hrvaško podjetje, v resnici za desetkrat večji posel, ki je hrvaškemu podjetju prinesel najmanj 600.000 evrov. S hrvaškega podjetja Spreewerk nam namreč na vprašanja o obsegu posla s slovensko državo prav tako niso podali nikakršnega odgovora.

 

 

Prepozno uničenje 151 vodenih raket  

 

Tretji problem, ki ga razkrivajo ti podatki, pa je alarmantno stanje v samem vojaškem sistemu Slovenije, ki kaže na zanikrn odnos do obrambe države nasploh. To vprašanje postaja te dni, ko naj bi predsednik republike podal (znova negativno?) oceno o stanju pripravljenosti Slovenske vojske še toliko bolj pomembno. Kot kažejo podatki naših virov in odgovori Ministrstva za obrambo, so se slovenski vojaki z Rolandi zadnjič usposabljali leta 2013. Še dve leti zatem pa je imela Slovenska vojska v svojih skladiščih na Brezovici pri Borovnici okoli 150 neuporabnih raket s pretečenim rokom trajanja, ki so predstavljale potencialno nevarnost tudi za okolico. Tudi če danes teh nevarnih raket več ni v Sloveniji, pa je več kot očitno, da so bile neuporabne rakete, ki bi morale biti uničene, več kot dve leti še zmeraj v skladiščih Slovenske vojske. Javni razpis za zbiranje ponudb za uničenje neuporabnega orožja je bil namreč objavljen šele marca leta 2016, dve leti po izteku roka uporabnosti vodenim raketam (!). Hkrati pa je bila država ves ta čas, torej prav v trenutku precej resnih pretresov in terorističnih napadov v Evropi brez zmogljive "točkovne obrambe." Slovenija je bila tako po zaslugi počasnosti in neodzivnosti vodstva Ministrstva za obrambo brez svoje najbolj učinkovite protizračne zaščite prav tedaj, ko se je Evropa soočila z novimi terorističnimi grožnjami, obseg različnih možnosti delovanja iz zraka s pomočjo najrazličnejših dronov in plovil pa se je v tem času še povečal. Kljub temu pa so Svet za nacionalno varnost in ostali državni organi javnost še naprej mirili z ocenami o "nizki" ogroženosti Slovenije.

 

Četrti problem je izbira "uničevalca" raket. Res je, da sta Slovenija in Hrvaška članici zveze NATO in da načeloma ni nič narobe, če slovenske rakete uničuje hrvaško podjetje, toda zaradi včasih tudi napetih odnosov med državami bi lahko bila Slovenija bolj previdna, saj s takšnim uničevanjem o svojih vojaških sposobnostih, usposobljenosti vojakov, uporabi raket v okviru vaj in podobno Hrvaški predaja v roke veliko večje število informacij o stanju svojega protizračnega sistema, kot pa bi bilo to nujno na podlagi članstva v isti vojaški zvezi. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je bil odločilen kriterij izbire le "cena", kar pri ravnanju s tako pomembnimi sredstvi ne bi smel biti edini kriterij.

 

 

Nevarne za okolico!

 

Prav tako ni jasno, zakaj Ministrstvo za obrambo ni pravočasno odstranilo rakete s pretečenim rokom trajanja, saj je bil skrajni rok uporabe raket znan že desetletje in pol. Če je rok trajanja raketam potekel leta 2014, kot navajajo naši dobro obveščeni viri, potem po letu 2014 ni bilo prav nikakršnega razloga za skladiščenje povsem neuporabnih in nevarnih raket v Sloveniji. Te rakete bi bilo potrebno nemudoma odstraniti in uničiti. Če bi Ministrstvo za obrambo ravnalo kot dober gospodar in bi predvsem vodilni, ki prejemajo lepe in visoke plače (za razliko od navadnih vojakov), opravili svoje delo, potem bi bile nevarne rakete iz Slovenije odstranjene že konec leta 2014 ali najpozneje v začetku leta 2015. Tako pa se je Ministrstvo za obrambo tega posla lotilo šele dve leti po preteku roka, konec lanskega leta.

 

Orožja, ki se zaradi izteklih rokov uporabe več ne uporablja, namreč ni mogoče kar tako neomejeno dolgo skladiščiti. Sodobna orožja vsebujejo različne korozivne in na zunanje vplive občutljive kemične substance ter kovine, ki sčasoma korodirajo, spreminjajo svojo sestavo in postajajo vse bolj nevarne tudi za potencialne uporabnike.  Prav to pa se sedaj dogaja z orožjem, ki ga je s tako velikim pompom Slovenska vojska dobila leta 2001. Pri tem sploh ne gre za majhne količine tega vnetljivega in eksplozivnega materiala, ki ga je Slovenija kupila skupaj z raketami Roland. Vsaka raketa je namreč težka okoli 67 kilogramov in ima bojno glavo polnjeno z 6,5 kilogrami eksploziva. V vsakem zaboju z raketami je 33 kilogramov eksploziva. Če ima vsaka raketa tako okoli petdeset kilogramov raketnega goriva in eksploziva, je to pri okoli 150 raketah, ki so Slovenski vojski po nekaj bojnih streljanjih še ostale, pomenilo več ton nevarne eksplozivno-vnetljive mase, ki je bila tudi po preteku roka trajanja še dve leti uskladiščena v Brezovici pri Borovnici in Vrhniki. Slovenija je namreč skupaj dobila 200 raket in jih je za vaje porabila četrtino.

 

Od odgovorne države in vlade bi lahko pričakovali, da nevarnih raket ne bo zgolj zaklenila v skladišča in upala, da ne bodo naredile kakšne večje škode, pač pa da ima že pripravljene načrte za njihovo razgraditev, prav tako pa tudi načrte za prihodnost slovenske protiletalske obrambe in zapolnitev vrzeli, ki je nastala z izpadom tega sistema. Vendar nič ne kaže, da bo Slovenija že kmalu zapolnila vrzel v svoji luknjičavi protizračni zaščiti. Prav tako ni jasno, ali bo Slovenija še naprej vztrajala pri svoji strategiji kupovanja zastarelih sistemov, ki so na prvi pogled poceni, vendar nato vzdrževanje požene cene v nebo. Prav to pa se je zgodilo tudi s slovenskimi Rolandi, s katerimi so imeli večjo korist tisti, ki so rakete (pre)prodali, kot pa sama Slovenska vojska, ki je dolga leta šolala operaterje za sistem, za katerega se je vedelo, da se mu življenjska doba izteka.

 

Od Ministrstva za obrambo prav tako nismo dobili jasnega odgovora o tem, ali bo Slovenija sistem Roland nadomestila ali ne. Glede na to, da se sosednje države prav na tem področju hitro oborožujejo, je takšno stališče precej zaskrbljujoče. In glede na to, da je Slovenija kot članica mednarodne skupnosti in članica zveze NATO tudi dolžna varovati in nadzirati svoje nebo, takšno pasivno in počasno ravnanje državnih organov predstavlja tudi očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
3
20.04.2018 00:59
Pri prevzemu družbe PRO Plus, lastnice televizijski programov Pop TV in Kanala A, postaja čedalje bolj vroče, saj ameriški sklad ... Več.
Piše: Uredništvo
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
12
18.04.2018 23:46
Objavljamo nadaljevanje ponedeljkove raziskave javnega mnenja agencije Episcenter: 1005 polnoletnih anketirancev je povedalo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
9
15.04.2018 21:45
Episcenter je med 30. marcem in 10. aprilom letos anketiral 1.005 polnoletnih državljanov, kar je razmeroma velik vzorec. ... Več.
Piše: Uredništvo
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
15
12.04.2018 21:30
Julija 2017 sta Boris Kern in Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
1
10.04.2018 22:59
Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Cerarjevi kadri: Minister Počivalšek nima problemov le z angleščino in oblačenjem, ampak tudi s poznavanjem zakonov!
4
09.04.2018 00:30
Burleske na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, še noče biti konec: potem ko je sodišče ugotovilo, da bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Minister Počivalšek bi zdaj odstavil direktorja AVK, češ da ga ni ubogal in "uredil" soglasja za prevzem POP TV
10
06.04.2018 00:12
Zaščitena priča in preiskava suma korupcije, ker naj bi gospodarski minister Zdravko Počivalšek srbskemu mogotcu Draganu Šolaku ... Več.
Piše: Uredništvo
Ugledni ustavni pravniki opozarjajo, da je predlagani ustavni zakon o NLB škandalozen!
7
26.03.2018 22:53
Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jurij Toplak, trije ugledi mlajši ustavni pravniki, opozarjajo, da je ideja o ustavnem zakonu, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
“Zormanov” zakon o igrah na srečo razkril vso bedo slovenske športne funkcionarske elite
8
26.03.2018 00:05
Medtem, ko je večina Slovencev svojo politično pozornost zadnje dni namenjala Cerarjevemu političnemu boju za obstanek, ki ga je ... Več.
Piše: Uredništvo
"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)
8
22.03.2018 23:25
Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve ... Več.
Piše: Uredništvo
Julijana Bizjak Mlakar odgovarja: "V medijsko vojno se neutemeljeno skuša vključiti tudi mene."
0
19.03.2018 20:26
Nekdanja ministrica za kulturo, zdaj poslanka v državnem zboru Julijana Bizjak Mlakar, nam je poslala odgovor na članek, ... Več.
Piše: Uredništvo
POP TV: Bitka za 100 milijonov dobička na račun "obvezne naročnine" se nadaljuje
6
13.03.2018 00:11
Pritiski na poslance državnega zbora se nadaljujejo. Karel Erjavec, šef koalicijske upokojenske stranke je preventivno že ... Več.
Piše: Uredništvo
Bomo ob RTV prispevku odslej plačevali še prisilno naročnino na POP TV?!
5
08.03.2018 01:59
Ob 20 milijonih evrov predvidenega čistega dobička si zdaj želi POP TV še dodatne 3 milijone na račun tistih slovenskih družin, ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodbe iz slovenskega šolstva: Zakaj nisem več učiteljica
5
04.03.2018 22:03
Naša sodelavka Marjana Škalič je pred dvema letoma na svojem blogu ( vir) objavila zelo osebno izpoved slovenske učiteljice, ki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Tožilska burleska: Harij Furlan bo skoraj zagotovo še naprej vodil specializirano državno tožilstvo!
6
01.03.2018 22:44
Si predstavljate, da bi v Nemčiji vodja glavne tožilske skupine za pregon organiziranega kriminala postal nekdo, nad katerim ... Več.
Piše: Uredništvo
Cerarjeva sabotaža Slovenske vojske: načelnika generalštaba Ostermana so odstavili, ker je nasprotoval nestrokovnim odločitvam vlade
9
28.02.2018 00:00
Očitno bo Miro Cerar že drugi premier po Borutu Pahorju, čigar poteze bodo usodno zaznamovale Slovensko vojsko. Medtem ko je ... Več.
Piše: Igor Mekina
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
10
21.02.2018 22:49
Čeprav je okoli prevzema največje slovenske komercialne televizije vse potihnilo, se je v ozadju očitno dogajalo marsikaj. ... Več.
Piše: Uredništvo
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
6
20.02.2018 23:37
Starši bi morali ... je ena najpogostejših besednih zvez, ki jo slišimo v zvezi s šolo. Sledi naštevanje, kaj vse bi morali ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Kako so kriptovalute za špekulante danes to, kar so bile zanje delnice pred dvajsetimi leti
0
20.02.2018 00:54
Slovenci smo očitno svetovni prvaki v trgovanju s kriptovalutami. Ljubljana postaja mesto mednarodnih konferenc o kriptovalutah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
21
19.02.2018 05:53
Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske še vedno nista uskladila različnih mnenj glede potreb po namestitvi raket ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.221
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.264
03/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.952
04/
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
Žiga Stupica
Ogledov: 1.602
05/
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.669
06/
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
Saška Štumberger
Ogledov: 1.733
07/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.555
08/
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
Jošt Klemenc
Ogledov: 6.665
09/
Prekletstvo slabših možnosti
Marko Gašparič
Ogledov: 1.412
10/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.266