Razkrivamo

Hrvatje uničili raketni sistem Roland, slovensko nebo pa že peto leto brez protizračne obrambe

Naš sodelavec za posebne projekte na področju preiskovalnega novinarstva se je tokrat lotil novega škandaloznega primera s področja obrambe: raketnega sistema Roland, namenjenega obrambi slovenskega zračnega prostora. Drago orožje je bilo že leta 2013 na tihem "umaknjeno" iz operativne uporabe. Slovensko nebo je tako že peto leto praktično brez protizračne začite. To je seveda kršitev sprejetih zavez v okviru zveze NATO, od katere naša država pričakuje zaščito, medtem pa svojih obveznosti do organizacije niti slučajno ne izpolnjuje.

07.03.2017 20:01
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Slovenska vojska   rakete   protizračna obramba   Roland   2001   NATO

Foto: www.army-technology.com

Ravnanje Slovenije glede "odsluženih" raket sistema Roland vzbuja pozornost tudi zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, uradno poslane na uničenje na Slovaško, nedavno pojavile tudi v rokah teroristov Islamske države.

Ko je Slovenija pred 16 leti preko dobro "nagrajenih" posrednikov kupila rabljen nemški protiletalski sistem Roland, so v obrambnem sistemu ponosno razkazovali svojo novo pridobitev. V četrtek, 18. oktobra 2001 je konvoj 21 vojaških vozil vstopil v Slovenijo na mejnem prehodu Karavanke in tedaj so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji. Šlo je za tovor izrednih dimenzij, za dolgo pričakovani prihod raketnega sistema Roland II. Vojaški strokovnjaki so takrat novinarjem tudi pojasnili, da bo omenjeni sistem "slovensko zračno obrambo precej posodobil", saj bo Slovenska vojska z njim "nadgradila obstoječi sistem zračne obrambe ter povečala bojno pripravljenost, operativna uporaba pa bo predstavljala še hitrejše približevanje standardom zveze NATO." Po tedaj objavljenih uradnih podatkih naj bi ministrstvo za obrambo (MORS) za nakup rabljene baterije, najem dela opreme za 15 let in vzdrževanje sistema ter usposabljanje v 15 letih odštelo okoli 80 milijonov nemških mark, torej okoli 40 milijonov današnjih evrov.

 

Vendar pa Roland sistem ni dočakal konca svojega delovanja leta 2016, kot je bilo predvideno. Leta 2013 je bil izvzet iz operativne uporabe v Slovenski vojski. In ne samo to - po naših podatkih je več kot 150 raketam, ki jih je imela Slovenija od leta 2013 še naprej v svojih skladiščih, že najpozneje leta 2014 potekel rok trajanja. Te rakete od tedaj naprej niso bile več uporabne in jih je bilo potrebno - tako kot vsak toksičen in visoko eksploziven ter nevaren material - razgraditi in na strokovno neoporečen način tudi dokončno in takoj deaktivirati. Vendar so se te rakete nato še več kot dve leti - po podatkih Ministrstva za obrambo do konca leta 2016 - nahajale v Sloveniji. Istočasno pa je bila Slovenija ves ta čas - in je še vedno - brez nujno potrebne "točkovne obrambe." Prav takšno protizračno obrambo pa je Slovenija zaveznikom obljubila tudi v okviru zavez, danih zvezi NATO. Vse to dokazuje, da Slovenija od zveze NATO pričakuje zaščito, medtem ko svojih obveznosti do ostalih članic pa ne izpolnjuje. Ni nenavadno, da tudi novemu predsedniku Združenih držav Amerike takšno ravnanje Slovenije in večine članic te zveze (razen petih izjem, ki dajejo za obrambo najmanj 2 odstotka BDP) ni niti najmanj všeč. In pri tem slovenski vladi ne bo mogla pomagati niti Melania Trump.

 

 

Po poteku roka uporabe na uničenje

 

Na vprašanja glede roka trajnosti raket in njihovega skladiščenja so nam z Ministrstva za obrambo podali obsežen odgovor, ob tem pa so se nekaterim vprašanjem spretno izognili. Na primer vprašanju, kdaj je raketam iz sistema Roland potekel rok trajnosti. Namesto tega so  pojasnili, da "se v skladiščih Slovenske vojske ne nahajajo rakete raketnega sistema Roland" saj je bila "zaradi pretečenega roka uporabe celotna količina neuporabnih raket predena pogodbenemu izvajalcu v uničenje."

 

Ministrstvo za obrambo je tudi sporočilo, da je to ministrstvo "na podlagi izvedenega javnega naročila z dne 17. avgusta 2016 sklenilo pogodbo o odvozu in uničenju vodenih raket ZO Roland DM 31, DM 41 in DM 51, in sicer z izvajalcem ISL Spreewerk, d. o. o., s Hrvaškega. Izvajalec je s pogodbo zavezan k uničenju vodenih raket skladno z veljavno zakonodajo. Celoten proces mora biti ustrezno dokumentiran s slikovnimi in video zapisi po posameznih sklopih rakete in njenih elementih v sestavi, ki nedvomno dokazujejo, da so bila sredstva v celotni količini dokončno uničena. Po izvedenem uničenju mora izvajalec izdati potrdilo o uničenju sredstev (z navedenimi podatki o vrsti in količini uničenih sredstev ter drugimi potrebnimi podatki, ki izkazujejo, da je bila storitev ustrezno opravljena). Ministrstvo za obrambo med izvedbo uničenja izvaja nadzor nad postopki uničenja sredstev." Ta del odgovora je še posebej pomemben zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, poslane na uničenje na Slovaško nedavno pojavile tudi v rokah teroristov ISIS-a.

 

Po podatkih Ministrstva za obrambo se del opreme iz sestave raketnega sistema Roland (Center za upravljanje ognja Roland z baterijskim radarjem, vozila za prevoz raket, agregati, naprave GPS…) sicer še uporablja v dveh lahkih raketnih baterijah zračne obrambe, in sicer v Cerkljah ob Krki, preostanek opreme raketnega sistema Roland pa je "shranjen v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki v sestavi 157. LOGP, ki na opremi, skladno z načrti, do izločitve iz Slovenske vojske izvaja minimalna vzdrževalna opravila."

 

Na vprašanje o tem, ali Ministrstvo za obrambo v prihodnje načrtuje nakup kakršnegakoli podobnega raketnega sistema, pa so v Ministrstvu za obrambo odgovorili, da mora Slovenija "v sklopu dodeljenih ciljev zmogljivosti Nata zagotoviti zmogljivosti za kopensko zračno obrambo", kar pomeni "zagotavljanje zmogljivosti zračne obrambe zelo kratkega dosega za zaščito poveljniških mest in enot v območju delovanja bataljonske bojne skupine". Zato naj bi bili v skladu s Srednjeročnim obrambnim programom 2016-2020 "sistemi za zračno obrambo ter sistemi za poveljevanje in kontrolo zračne obrambe v prihodnosti posodobljeni".

 

 

Protizračna obramba s fračo?

 

Posodobitve sistema Roland Ministrstvo za obrambo ne načrtuje, ker je država "sistem trajno izločila iz operativne uporabe" to seveda pomeni, da Slovenijo zelo kmalu čaka še ena več deset milijonov evrov težka vojaška investicija zaradi nakupa sistema, ki bo nadomestil zastareli sistem Roland. To pa je seveda samo en precej očiten problem, ki se ga širša javnost sploh še ne zaveda. Drug problem, ki ga dokazujejo tudi odgovori Ministrstva za obrambo, predstavlja neskladje med podanimi odgovori in podatki iz javnih objav. Iz podatkov portala javnih naročil je razvidno, da je 25. 11. 2016. Ministrstvo za obrambo oddalo naročilo "storitve odstranjevanja orožja in streliva", pogodba pa vključuje "odvoz in uničenje vodenih raket ZO ROLAND DM 31, DM 41 in DM 51". Pogodbena cena je nekaj manj kot 60.000 evrov in se nanaša na "odvoz in uničenje 15 raket sistema Roland." Izbrani izvajalec je podjetje Spreewerk d.o.o. iz hrvaškega Gospića, ki rakete uničuje v tamkajšnji nekdanji vojašnici. Iz Ministrstva za obrambo so sporočili, da se omenjena objava nanaša samo na 15 in ne na okoli 150 raket, ki so bile poslane v uničenje. Kot nam je namreč razložil Aleš Sila z Ministrstva za obrambo, je bilo "na uničenje v hrvaško podjetje poslano 151 raket in sicer 49 raket iz ene serije, 52 raket iz druge serije in 50 raket iz tretje serije. V pogodbi je bilo tudi določeno, da se iz vsake serije izvzame po pet raket (skupaj 15), se jih onesposobi za delovanje (odvzame eksplozivno sredstvo) in nam jih preda v uporabo za namene usposabljanja in za eksponate. Vendar je bil kasneje podpisan aneks k pogodbi, po katerem se tudi 15 raket, predvidenih za eksponate in usposabljanje popolnoma uniči. Do takšne odločitve je prišlo zaradi prevelikih stroškov, ki bi nastali zaradi predelave v eksponate. Skladno z osnovno pogodbo in omenjenim aneksom bo vseh 151 raket uničenih predvidoma do konca junija letos. Na ozemlju RS tako ni več nobene rakete iz sistema Roland."

 

Vendar pa iz omenjene dokumentacije ni razvidno, kakšna je bila cena za celoten posel, Ministrstvo za obrambo pa nam prav tako ni sporočilo, kdo je bil drugi ponudnik uničenja raket, ki na javnem razpisu ni bil izbran. Glede na ceno uničenja 15 raket, ki znaša okoli 60.000 evrov, pa je očitno, da je šlo pri uničenju 151 raket, ki ga je dobilo hrvaško podjetje, v resnici za desetkrat večji posel, ki je hrvaškemu podjetju prinesel najmanj 600.000 evrov. S hrvaškega podjetja Spreewerk nam namreč na vprašanja o obsegu posla s slovensko državo prav tako niso podali nikakršnega odgovora.

 

 

Prepozno uničenje 151 vodenih raket  

 

Tretji problem, ki ga razkrivajo ti podatki, pa je alarmantno stanje v samem vojaškem sistemu Slovenije, ki kaže na zanikrn odnos do obrambe države nasploh. To vprašanje postaja te dni, ko naj bi predsednik republike podal (znova negativno?) oceno o stanju pripravljenosti Slovenske vojske še toliko bolj pomembno. Kot kažejo podatki naših virov in odgovori Ministrstva za obrambo, so se slovenski vojaki z Rolandi zadnjič usposabljali leta 2013. Še dve leti zatem pa je imela Slovenska vojska v svojih skladiščih na Brezovici pri Borovnici okoli 150 neuporabnih raket s pretečenim rokom trajanja, ki so predstavljale potencialno nevarnost tudi za okolico. Tudi če danes teh nevarnih raket več ni v Sloveniji, pa je več kot očitno, da so bile neuporabne rakete, ki bi morale biti uničene, več kot dve leti še zmeraj v skladiščih Slovenske vojske. Javni razpis za zbiranje ponudb za uničenje neuporabnega orožja je bil namreč objavljen šele marca leta 2016, dve leti po izteku roka uporabnosti vodenim raketam (!). Hkrati pa je bila država ves ta čas, torej prav v trenutku precej resnih pretresov in terorističnih napadov v Evropi brez zmogljive "točkovne obrambe." Slovenija je bila tako po zaslugi počasnosti in neodzivnosti vodstva Ministrstva za obrambo brez svoje najbolj učinkovite protizračne zaščite prav tedaj, ko se je Evropa soočila z novimi terorističnimi grožnjami, obseg različnih možnosti delovanja iz zraka s pomočjo najrazličnejših dronov in plovil pa se je v tem času še povečal. Kljub temu pa so Svet za nacionalno varnost in ostali državni organi javnost še naprej mirili z ocenami o "nizki" ogroženosti Slovenije.

 

Četrti problem je izbira "uničevalca" raket. Res je, da sta Slovenija in Hrvaška članici zveze NATO in da načeloma ni nič narobe, če slovenske rakete uničuje hrvaško podjetje, toda zaradi včasih tudi napetih odnosov med državami bi lahko bila Slovenija bolj previdna, saj s takšnim uničevanjem o svojih vojaških sposobnostih, usposobljenosti vojakov, uporabi raket v okviru vaj in podobno Hrvaški predaja v roke veliko večje število informacij o stanju svojega protizračnega sistema, kot pa bi bilo to nujno na podlagi članstva v isti vojaški zvezi. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je bil odločilen kriterij izbire le "cena", kar pri ravnanju s tako pomembnimi sredstvi ne bi smel biti edini kriterij.

 

 

Nevarne za okolico!

 

Prav tako ni jasno, zakaj Ministrstvo za obrambo ni pravočasno odstranilo rakete s pretečenim rokom trajanja, saj je bil skrajni rok uporabe raket znan že desetletje in pol. Če je rok trajanja raketam potekel leta 2014, kot navajajo naši dobro obveščeni viri, potem po letu 2014 ni bilo prav nikakršnega razloga za skladiščenje povsem neuporabnih in nevarnih raket v Sloveniji. Te rakete bi bilo potrebno nemudoma odstraniti in uničiti. Če bi Ministrstvo za obrambo ravnalo kot dober gospodar in bi predvsem vodilni, ki prejemajo lepe in visoke plače (za razliko od navadnih vojakov), opravili svoje delo, potem bi bile nevarne rakete iz Slovenije odstranjene že konec leta 2014 ali najpozneje v začetku leta 2015. Tako pa se je Ministrstvo za obrambo tega posla lotilo šele dve leti po preteku roka, konec lanskega leta.

 

Orožja, ki se zaradi izteklih rokov uporabe več ne uporablja, namreč ni mogoče kar tako neomejeno dolgo skladiščiti. Sodobna orožja vsebujejo različne korozivne in na zunanje vplive občutljive kemične substance ter kovine, ki sčasoma korodirajo, spreminjajo svojo sestavo in postajajo vse bolj nevarne tudi za potencialne uporabnike.  Prav to pa se sedaj dogaja z orožjem, ki ga je s tako velikim pompom Slovenska vojska dobila leta 2001. Pri tem sploh ne gre za majhne količine tega vnetljivega in eksplozivnega materiala, ki ga je Slovenija kupila skupaj z raketami Roland. Vsaka raketa je namreč težka okoli 67 kilogramov in ima bojno glavo polnjeno z 6,5 kilogrami eksploziva. V vsakem zaboju z raketami je 33 kilogramov eksploziva. Če ima vsaka raketa tako okoli petdeset kilogramov raketnega goriva in eksploziva, je to pri okoli 150 raketah, ki so Slovenski vojski po nekaj bojnih streljanjih še ostale, pomenilo več ton nevarne eksplozivno-vnetljive mase, ki je bila tudi po preteku roka trajanja še dve leti uskladiščena v Brezovici pri Borovnici in Vrhniki. Slovenija je namreč skupaj dobila 200 raket in jih je za vaje porabila četrtino.

 

Od odgovorne države in vlade bi lahko pričakovali, da nevarnih raket ne bo zgolj zaklenila v skladišča in upala, da ne bodo naredile kakšne večje škode, pač pa da ima že pripravljene načrte za njihovo razgraditev, prav tako pa tudi načrte za prihodnost slovenske protiletalske obrambe in zapolnitev vrzeli, ki je nastala z izpadom tega sistema. Vendar nič ne kaže, da bo Slovenija že kmalu zapolnila vrzel v svoji luknjičavi protizračni zaščiti. Prav tako ni jasno, ali bo Slovenija še naprej vztrajala pri svoji strategiji kupovanja zastarelih sistemov, ki so na prvi pogled poceni, vendar nato vzdrževanje požene cene v nebo. Prav to pa se je zgodilo tudi s slovenskimi Rolandi, s katerimi so imeli večjo korist tisti, ki so rakete (pre)prodali, kot pa sama Slovenska vojska, ki je dolga leta šolala operaterje za sistem, za katerega se je vedelo, da se mu življenjska doba izteka.

 

Od Ministrstva za obrambo prav tako nismo dobili jasnega odgovora o tem, ali bo Slovenija sistem Roland nadomestila ali ne. Glede na to, da se sosednje države prav na tem področju hitro oborožujejo, je takšno stališče precej zaskrbljujoče. In glede na to, da je Slovenija kot članica mednarodne skupnosti in članica zveze NATO tudi dolžna varovati in nadzirati svoje nebo, takšno pasivno in počasno ravnanje državnih organov predstavlja tudi očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
2
21.03.2017 20:46
Ker bo v Turčiji 16. aprila referendum o spremembi ustave, s katerim si želi avtoktatski predsednik Erdogan okrepiti položaj, bo ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
1
20.03.2017 21:30
Vlada Mira Cerarja je na zadnji seji sprejela mnenje, da so zahteva državnega sveta in pobuda Radia City za začetek postopka za ... Več.
Piše: Uredništvo
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
7
20.03.2017 01:00
V Kliničnem centru, največjemu igralcu v slovenskem zdravstvu, se je od55 milijonovevrov izgub v zdravstvu v lanskem letu ... Več.
Piše: Uredništvo
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
18
17.03.2017 23:35
Zadnja dva tedna me je klicalo več slovenskih direktorjev in podjetnikov v zvezi s planom B za Cimos, pravi Marko Golob, ki je o ... Več.
Piše: Marko Golob
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
8
16.03.2017 21:45
Stanje je alarmantno: Slovenska vojska ta hip operativno ni sposobna zagotoviti celovite nacionalne varnosti. Ob stalni grožnji ... Več.
Piše: Marko Novak
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
9
14.03.2017 00:50
Politiku in nekdanjemu podjetniku Matjažu Hanu na ustavno sodišče nikakor ni uspelo spraviti strankarskega tovariša Rada ... Več.
Piše: Uredništvo
Edini v Evropi! Mario Galunič o javni televiziji, ki ne more predvajati Evrovizije, ne da bi kršila zakon
4
09.03.2017 22:00
Je Televizija Slovenija na polfinalnih in finalnem večeru Eme zaradi neživljenjske in škodljive glasbene kvote in njenih deležev ... Več.
Piše: Uredništvo
Pri Počivalšku uslužbenci goljufajo s potnimi stroški, minister bo angažiral detektivsko agencijo
5
08.03.2017 21:59
O tem, kakšen pravni, moralni in kadrovski razkroj je doletel Cerarjevo vlado, zgovorno priča tudi zgodba z ministrstva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Nora kvota na ustavnem sodišču: V pričakovanju hitre odločitve o zadržanju izvrševanja najbolj zapletenega sistema na svetu
5
06.03.2017 22:00
Potem ko smo prejšnji teden na portalu+ objavili komentar ustavnega pravnika Cirila Ribičiča na kvoto slovenske glasbe, smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Hitovi nadzorniki že skoraj izvolili novega predsednika uprave, ko je zazvonil telefon iz Ljubljane in prekinil sejo!
17
05.03.2017 20:31
Kadrovska blamaža Cerarjevih upravljavcev v družbi Hit po naših zanesljivih informacijah dobiva nove, morda celo kriminalne ... Več.
Piše: Uredništvo
Zoper Rada Bohinca, zdaj že bivšega kandidata za ustavnega sodnika, tudi uradno uvedena preiskava zaradi goljufije!
6
02.03.2017 23:30
Ali se je Rado Bohinc prejšnji teden iz tekme za mesto ustavnega sodnika res umaknil zaradi političnega in ideološkega ... Več.
Piše: Uredništvo
Deset vprašanj, deset enakih odgovorov: vzrok za težave so obvezne kvote slovenske glasbe
4
02.03.2017 00:01
V razpravo o nori glasbeni kvoti se je vključil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Kot smože poročali, je skupaj z ... Več.
Piše: Uredništvo
Prodaja Cimosa je propadla, alternativa je nadaljevanje državnega socializma in potem tovarišijska privatizacija
17
28.02.2017 02:01
Uvodni prispevek včerajšnjega TV Dnevnika na nacionalki je bil dramatičen: Slovensko javnost je popoldne pretresla novica, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
EMA 2017: analiziramo odločitve strokovne komisije RTV, ki je ignorirala in povozila glas ljudstva
10
27.02.2017 00:28
Kljub temu, da sta fanta iz skupine BQL po mnenju večine Slovencev na letošnji Emi odpela najbolj všečno pesem, ki jima je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred velikim finalom: Zakaj je Ema dokaz, da so glasbene kvote slaba ideja
4
24.02.2017 00:28
Po zaključku polfinalnih večerov Eme ter tik pred velikim finalom tega glasbenega dogodka smo pridobili nov komentar o glasbeni ... Več.
Piše: Uredništvo
Lidia Glavina na vrhu SDH: Ženska za 12 milijard evrov, o kateri ne vemo skoraj nič!
10
23.02.2017 15:30
Lansko poletje, ko je Lidia Glavina nepričakovano postala v.d. predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), smo na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Darko Zorman "blestel" pred parlamentarno preiskovalno komisijo
10
20.02.2017 01:11
Med vrhunci zaslišanj, ki jih je doslej opravila spomladi 2016 ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje ... Več.
Piše: Uredništvo
Televizija Slovenija tik pred Emo priznava: "Ob prenosu Evrovizije kvot zagotovo ne bo mogoče doseči."
8
16.02.2017 23:00
Uredniki oddaje Ema na RTV Slovenija se držijo za glavo in tekmovanje za slovensko evrovizijsko popevko prilagajajo norim kvotam ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump in Cerar: podobna v kopičenju slabih odločitev in neumnih izjav
7
16.02.2017 01:25
Miro Cerar in Donald Trump sta si v svojih odločitvah vedno bolj podobna: odločitve sprejemata zaradi medijev, sprejetih ... Več.
Piše: Uredništvo
Če Hrvaška ne bo sprejela arbitražne razsodbe, jo bo morala Slovenija tožiti
11
14.02.2017 22:00
Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.221
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 888
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860