Razkrivamo

Hrvatje uničili raketni sistem Roland, slovensko nebo pa že peto leto brez protizračne obrambe

Naš sodelavec za posebne projekte na področju preiskovalnega novinarstva se je tokrat lotil novega škandaloznega primera s področja obrambe: raketnega sistema Roland, namenjenega obrambi slovenskega zračnega prostora. Drago orožje je bilo že leta 2013 na tihem "umaknjeno" iz operativne uporabe. Slovensko nebo je tako že peto leto praktično brez protizračne začite. To je seveda kršitev sprejetih zavez v okviru zveze NATO, od katere naša država pričakuje zaščito, medtem pa svojih obveznosti do organizacije niti slučajno ne izpolnjuje.

07.03.2017 20:01
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Slovenska vojska   rakete   protizračna obramba   Roland   2001   NATO

Foto: www.army-technology.com

Ravnanje Slovenije glede "odsluženih" raket sistema Roland vzbuja pozornost tudi zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, uradno poslane na uničenje na Slovaško, nedavno pojavile tudi v rokah teroristov Islamske države.

Ko je Slovenija pred 16 leti preko dobro "nagrajenih" posrednikov kupila rabljen nemški protiletalski sistem Roland, so v obrambnem sistemu ponosno razkazovali svojo novo pridobitev. V četrtek, 18. oktobra 2001 je konvoj 21 vojaških vozil vstopil v Slovenijo na mejnem prehodu Karavanke in tedaj so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji. Šlo je za tovor izrednih dimenzij, za dolgo pričakovani prihod raketnega sistema Roland II. Vojaški strokovnjaki so takrat novinarjem tudi pojasnili, da bo omenjeni sistem "slovensko zračno obrambo precej posodobil", saj bo Slovenska vojska z njim "nadgradila obstoječi sistem zračne obrambe ter povečala bojno pripravljenost, operativna uporaba pa bo predstavljala še hitrejše približevanje standardom zveze NATO." Po tedaj objavljenih uradnih podatkih naj bi ministrstvo za obrambo (MORS) za nakup rabljene baterije, najem dela opreme za 15 let in vzdrževanje sistema ter usposabljanje v 15 letih odštelo okoli 80 milijonov nemških mark, torej okoli 40 milijonov današnjih evrov.

 

Vendar pa Roland sistem ni dočakal konca svojega delovanja leta 2016, kot je bilo predvideno. Leta 2013 je bil izvzet iz operativne uporabe v Slovenski vojski. In ne samo to - po naših podatkih je več kot 150 raketam, ki jih je imela Slovenija od leta 2013 še naprej v svojih skladiščih, že najpozneje leta 2014 potekel rok trajanja. Te rakete od tedaj naprej niso bile več uporabne in jih je bilo potrebno - tako kot vsak toksičen in visoko eksploziven ter nevaren material - razgraditi in na strokovno neoporečen način tudi dokončno in takoj deaktivirati. Vendar so se te rakete nato še več kot dve leti - po podatkih Ministrstva za obrambo do konca leta 2016 - nahajale v Sloveniji. Istočasno pa je bila Slovenija ves ta čas - in je še vedno - brez nujno potrebne "točkovne obrambe." Prav takšno protizračno obrambo pa je Slovenija zaveznikom obljubila tudi v okviru zavez, danih zvezi NATO. Vse to dokazuje, da Slovenija od zveze NATO pričakuje zaščito, medtem ko svojih obveznosti do ostalih članic pa ne izpolnjuje. Ni nenavadno, da tudi novemu predsedniku Združenih držav Amerike takšno ravnanje Slovenije in večine članic te zveze (razen petih izjem, ki dajejo za obrambo najmanj 2 odstotka BDP) ni niti najmanj všeč. In pri tem slovenski vladi ne bo mogla pomagati niti Melania Trump.

 

 

Po poteku roka uporabe na uničenje

 

Na vprašanja glede roka trajnosti raket in njihovega skladiščenja so nam z Ministrstva za obrambo podali obsežen odgovor, ob tem pa so se nekaterim vprašanjem spretno izognili. Na primer vprašanju, kdaj je raketam iz sistema Roland potekel rok trajnosti. Namesto tega so  pojasnili, da "se v skladiščih Slovenske vojske ne nahajajo rakete raketnega sistema Roland" saj je bila "zaradi pretečenega roka uporabe celotna količina neuporabnih raket predena pogodbenemu izvajalcu v uničenje."

 

Ministrstvo za obrambo je tudi sporočilo, da je to ministrstvo "na podlagi izvedenega javnega naročila z dne 17. avgusta 2016 sklenilo pogodbo o odvozu in uničenju vodenih raket ZO Roland DM 31, DM 41 in DM 51, in sicer z izvajalcem ISL Spreewerk, d. o. o., s Hrvaškega. Izvajalec je s pogodbo zavezan k uničenju vodenih raket skladno z veljavno zakonodajo. Celoten proces mora biti ustrezno dokumentiran s slikovnimi in video zapisi po posameznih sklopih rakete in njenih elementih v sestavi, ki nedvomno dokazujejo, da so bila sredstva v celotni količini dokončno uničena. Po izvedenem uničenju mora izvajalec izdati potrdilo o uničenju sredstev (z navedenimi podatki o vrsti in količini uničenih sredstev ter drugimi potrebnimi podatki, ki izkazujejo, da je bila storitev ustrezno opravljena). Ministrstvo za obrambo med izvedbo uničenja izvaja nadzor nad postopki uničenja sredstev." Ta del odgovora je še posebej pomemben zato, ker so se nekatere slovenske protiletalske rakete, poslane na uničenje na Slovaško nedavno pojavile tudi v rokah teroristov ISIS-a.

 

Po podatkih Ministrstva za obrambo se del opreme iz sestave raketnega sistema Roland (Center za upravljanje ognja Roland z baterijskim radarjem, vozila za prevoz raket, agregati, naprave GPS…) sicer še uporablja v dveh lahkih raketnih baterijah zračne obrambe, in sicer v Cerkljah ob Krki, preostanek opreme raketnega sistema Roland pa je "shranjen v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki v sestavi 157. LOGP, ki na opremi, skladno z načrti, do izločitve iz Slovenske vojske izvaja minimalna vzdrževalna opravila."

 

Na vprašanje o tem, ali Ministrstvo za obrambo v prihodnje načrtuje nakup kakršnegakoli podobnega raketnega sistema, pa so v Ministrstvu za obrambo odgovorili, da mora Slovenija "v sklopu dodeljenih ciljev zmogljivosti Nata zagotoviti zmogljivosti za kopensko zračno obrambo", kar pomeni "zagotavljanje zmogljivosti zračne obrambe zelo kratkega dosega za zaščito poveljniških mest in enot v območju delovanja bataljonske bojne skupine". Zato naj bi bili v skladu s Srednjeročnim obrambnim programom 2016-2020 "sistemi za zračno obrambo ter sistemi za poveljevanje in kontrolo zračne obrambe v prihodnosti posodobljeni".

 

 

Protizračna obramba s fračo?

 

Posodobitve sistema Roland Ministrstvo za obrambo ne načrtuje, ker je država "sistem trajno izločila iz operativne uporabe" to seveda pomeni, da Slovenijo zelo kmalu čaka še ena več deset milijonov evrov težka vojaška investicija zaradi nakupa sistema, ki bo nadomestil zastareli sistem Roland. To pa je seveda samo en precej očiten problem, ki se ga širša javnost sploh še ne zaveda. Drug problem, ki ga dokazujejo tudi odgovori Ministrstva za obrambo, predstavlja neskladje med podanimi odgovori in podatki iz javnih objav. Iz podatkov portala javnih naročil je razvidno, da je 25. 11. 2016. Ministrstvo za obrambo oddalo naročilo "storitve odstranjevanja orožja in streliva", pogodba pa vključuje "odvoz in uničenje vodenih raket ZO ROLAND DM 31, DM 41 in DM 51". Pogodbena cena je nekaj manj kot 60.000 evrov in se nanaša na "odvoz in uničenje 15 raket sistema Roland." Izbrani izvajalec je podjetje Spreewerk d.o.o. iz hrvaškega Gospića, ki rakete uničuje v tamkajšnji nekdanji vojašnici. Iz Ministrstva za obrambo so sporočili, da se omenjena objava nanaša samo na 15 in ne na okoli 150 raket, ki so bile poslane v uničenje. Kot nam je namreč razložil Aleš Sila z Ministrstva za obrambo, je bilo "na uničenje v hrvaško podjetje poslano 151 raket in sicer 49 raket iz ene serije, 52 raket iz druge serije in 50 raket iz tretje serije. V pogodbi je bilo tudi določeno, da se iz vsake serije izvzame po pet raket (skupaj 15), se jih onesposobi za delovanje (odvzame eksplozivno sredstvo) in nam jih preda v uporabo za namene usposabljanja in za eksponate. Vendar je bil kasneje podpisan aneks k pogodbi, po katerem se tudi 15 raket, predvidenih za eksponate in usposabljanje popolnoma uniči. Do takšne odločitve je prišlo zaradi prevelikih stroškov, ki bi nastali zaradi predelave v eksponate. Skladno z osnovno pogodbo in omenjenim aneksom bo vseh 151 raket uničenih predvidoma do konca junija letos. Na ozemlju RS tako ni več nobene rakete iz sistema Roland."

 

Vendar pa iz omenjene dokumentacije ni razvidno, kakšna je bila cena za celoten posel, Ministrstvo za obrambo pa nam prav tako ni sporočilo, kdo je bil drugi ponudnik uničenja raket, ki na javnem razpisu ni bil izbran. Glede na ceno uničenja 15 raket, ki znaša okoli 60.000 evrov, pa je očitno, da je šlo pri uničenju 151 raket, ki ga je dobilo hrvaško podjetje, v resnici za desetkrat večji posel, ki je hrvaškemu podjetju prinesel najmanj 600.000 evrov. S hrvaškega podjetja Spreewerk nam namreč na vprašanja o obsegu posla s slovensko državo prav tako niso podali nikakršnega odgovora.

 

 

Prepozno uničenje 151 vodenih raket  

 

Tretji problem, ki ga razkrivajo ti podatki, pa je alarmantno stanje v samem vojaškem sistemu Slovenije, ki kaže na zanikrn odnos do obrambe države nasploh. To vprašanje postaja te dni, ko naj bi predsednik republike podal (znova negativno?) oceno o stanju pripravljenosti Slovenske vojske še toliko bolj pomembno. Kot kažejo podatki naših virov in odgovori Ministrstva za obrambo, so se slovenski vojaki z Rolandi zadnjič usposabljali leta 2013. Še dve leti zatem pa je imela Slovenska vojska v svojih skladiščih na Brezovici pri Borovnici okoli 150 neuporabnih raket s pretečenim rokom trajanja, ki so predstavljale potencialno nevarnost tudi za okolico. Tudi če danes teh nevarnih raket več ni v Sloveniji, pa je več kot očitno, da so bile neuporabne rakete, ki bi morale biti uničene, več kot dve leti še zmeraj v skladiščih Slovenske vojske. Javni razpis za zbiranje ponudb za uničenje neuporabnega orožja je bil namreč objavljen šele marca leta 2016, dve leti po izteku roka uporabnosti vodenim raketam (!). Hkrati pa je bila država ves ta čas, torej prav v trenutku precej resnih pretresov in terorističnih napadov v Evropi brez zmogljive "točkovne obrambe." Slovenija je bila tako po zaslugi počasnosti in neodzivnosti vodstva Ministrstva za obrambo brez svoje najbolj učinkovite protizračne zaščite prav tedaj, ko se je Evropa soočila z novimi terorističnimi grožnjami, obseg različnih možnosti delovanja iz zraka s pomočjo najrazličnejših dronov in plovil pa se je v tem času še povečal. Kljub temu pa so Svet za nacionalno varnost in ostali državni organi javnost še naprej mirili z ocenami o "nizki" ogroženosti Slovenije.

 

Četrti problem je izbira "uničevalca" raket. Res je, da sta Slovenija in Hrvaška članici zveze NATO in da načeloma ni nič narobe, če slovenske rakete uničuje hrvaško podjetje, toda zaradi včasih tudi napetih odnosov med državami bi lahko bila Slovenija bolj previdna, saj s takšnim uničevanjem o svojih vojaških sposobnostih, usposobljenosti vojakov, uporabi raket v okviru vaj in podobno Hrvaški predaja v roke veliko večje število informacij o stanju svojega protizračnega sistema, kot pa bi bilo to nujno na podlagi članstva v isti vojaški zvezi. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je bil odločilen kriterij izbire le "cena", kar pri ravnanju s tako pomembnimi sredstvi ne bi smel biti edini kriterij.

 

 

Nevarne za okolico!

 

Prav tako ni jasno, zakaj Ministrstvo za obrambo ni pravočasno odstranilo rakete s pretečenim rokom trajanja, saj je bil skrajni rok uporabe raket znan že desetletje in pol. Če je rok trajanja raketam potekel leta 2014, kot navajajo naši dobro obveščeni viri, potem po letu 2014 ni bilo prav nikakršnega razloga za skladiščenje povsem neuporabnih in nevarnih raket v Sloveniji. Te rakete bi bilo potrebno nemudoma odstraniti in uničiti. Če bi Ministrstvo za obrambo ravnalo kot dober gospodar in bi predvsem vodilni, ki prejemajo lepe in visoke plače (za razliko od navadnih vojakov), opravili svoje delo, potem bi bile nevarne rakete iz Slovenije odstranjene že konec leta 2014 ali najpozneje v začetku leta 2015. Tako pa se je Ministrstvo za obrambo tega posla lotilo šele dve leti po preteku roka, konec lanskega leta.

 

Orožja, ki se zaradi izteklih rokov uporabe več ne uporablja, namreč ni mogoče kar tako neomejeno dolgo skladiščiti. Sodobna orožja vsebujejo različne korozivne in na zunanje vplive občutljive kemične substance ter kovine, ki sčasoma korodirajo, spreminjajo svojo sestavo in postajajo vse bolj nevarne tudi za potencialne uporabnike.  Prav to pa se sedaj dogaja z orožjem, ki ga je s tako velikim pompom Slovenska vojska dobila leta 2001. Pri tem sploh ne gre za majhne količine tega vnetljivega in eksplozivnega materiala, ki ga je Slovenija kupila skupaj z raketami Roland. Vsaka raketa je namreč težka okoli 67 kilogramov in ima bojno glavo polnjeno z 6,5 kilogrami eksploziva. V vsakem zaboju z raketami je 33 kilogramov eksploziva. Če ima vsaka raketa tako okoli petdeset kilogramov raketnega goriva in eksploziva, je to pri okoli 150 raketah, ki so Slovenski vojski po nekaj bojnih streljanjih še ostale, pomenilo več ton nevarne eksplozivno-vnetljive mase, ki je bila tudi po preteku roka trajanja še dve leti uskladiščena v Brezovici pri Borovnici in Vrhniki. Slovenija je namreč skupaj dobila 200 raket in jih je za vaje porabila četrtino.

 

Od odgovorne države in vlade bi lahko pričakovali, da nevarnih raket ne bo zgolj zaklenila v skladišča in upala, da ne bodo naredile kakšne večje škode, pač pa da ima že pripravljene načrte za njihovo razgraditev, prav tako pa tudi načrte za prihodnost slovenske protiletalske obrambe in zapolnitev vrzeli, ki je nastala z izpadom tega sistema. Vendar nič ne kaže, da bo Slovenija že kmalu zapolnila vrzel v svoji luknjičavi protizračni zaščiti. Prav tako ni jasno, ali bo Slovenija še naprej vztrajala pri svoji strategiji kupovanja zastarelih sistemov, ki so na prvi pogled poceni, vendar nato vzdrževanje požene cene v nebo. Prav to pa se je zgodilo tudi s slovenskimi Rolandi, s katerimi so imeli večjo korist tisti, ki so rakete (pre)prodali, kot pa sama Slovenska vojska, ki je dolga leta šolala operaterje za sistem, za katerega se je vedelo, da se mu življenjska doba izteka.

 

Od Ministrstva za obrambo prav tako nismo dobili jasnega odgovora o tem, ali bo Slovenija sistem Roland nadomestila ali ne. Glede na to, da se sosednje države prav na tem področju hitro oborožujejo, je takšno stališče precej zaskrbljujoče. In glede na to, da je Slovenija kot članica mednarodne skupnosti in članica zveze NATO tudi dolžna varovati in nadzirati svoje nebo, takšno pasivno in počasno ravnanje državnih organov predstavlja tudi očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.465
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 828
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500