Komentar

Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo

Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor nismo uspele umiriti, smo za komentar zaprosili Ivanko Dodovsko, svetovalko za mednarodno politiko makedonskega predsednika Ivanova. Prav Gjorge Ivanov je namreč v tem trenutku ključna figura makedonske politike, verjetno pa tudi prihodnosti te nesrečne dežele, ki jo pestijo večni grški veto na članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO, migrantska kriza in nerešeno vprašanje albanske manjšine, za katero nekateri domnevajo, da spričo svoje natalitete, političnega vpliva in odkrite podpore Kosova in Albanije postaja jeziček na tehtnici razcepljene makedonske blokovske politike.

12.03.2017 22:00
Piše: Ivanka Dodovska
Ključne besede:   Makedonija   Skopje   Gjorge Ivanov   Ivana Dodovska   Zoran Zaev   Albanija   Kosovo   Edi Rama   Hašim Thaçi   Ohridski mirovni sporazum

Šestnajst let po podpisu Ohridskega mirovnega sporazuma, ki je končal medetnični konflikt med albansko manjšino in makedonsko večino, je država ponovno v položaju, ki spominja na sod smodnika. Že majhna iskra lahko vname novo vojno.

Prvega marca se je makedonski predsednik Gjorge Ivanov odločil, da ne bo podelil mandata za sestavo nove vlade voditelju opozicije Zoranu Zaevu. Njegova odločitev je pomenila resničen preobrat v politični situaciji države. Dva dni pred to odločitvijo je večina državljanov začela s protestnimi pohodi po ulicah številnih mest, tudi prestolnice Skopja. Vzpodbudil jih je tiransko-prištinski dogovor (platforma), sklenjen 7. januarja letos, ki so ga podpisale vse albanske stranke iz Makedonije, s katerim je večinsko makedonsko prebivalstvo postalo ogroženo zaradi možne spremembe ustavnega in političnega sistema v državi. Dogovoru je nasprotoval vsak lojalni državljan Republike Makedonije. Situacija je postala precej napeta, ljudje so bili vse bolj razočarani, zlasti ker je opozicijski vodja Zoran Zaev izjavil, da je zanj in njegovo koalicijo "albanska platforma sprejemljiva in vredna zaupanja". S tem stališčem je Zaev 27. februarja predložil dokaz, da je v makedonski skupščini zbral potrebno večino (67 podpisov). Dva dni pozneje je predsednik Ivanov nagovoril državljane. Povedal je, da je očitno voditelj opozicije res uspel zbrati dovolj podpisov za sestavo nove vlade. Izjavil je tudi, da v tem primeru obstajajo resne pravne ovire, kajti v skladu z 90. členom makedonske ustave je treba upoštevati skrajni rok. Predsednik je dejal: "To vprašanje lahko zlahka rešimo, ker obstajajo rešitve, zlasti sedaj, ko je zagotovljena večina v skupščini. Sicer bom moral premisliti o svoji odločitvi o podelitvi mandata brez izpolnjenega desetdnevnega roka, ki ga prepisuje 90. člen." Kljub zakonskim oviram je še dodal: "Po volitvah smo bili neprijetno presenečeni zaradi povolilnega političnega sporazuma, doseženega v tuji državi. Ta dogovor je povolilni dokument, načrtovan in podpisan v tuji državi, v pisarni tujega državnika, ob posredovanju premierja te tuje države. Vsebina sporazuma presega ustavo in Ohridski okvirni sporazum." Ta jasna, neposredna izjava predsednika Ivanova je povezana s starimi zamerami, ki jih podžiga kolektivni spomin na spopad v Makedoniji leta 2001.

 

Kot je znano, se je Makedonija leta 2001 soočila z oboroženim spopadom, ki je bil posledica izbruha kosovske krize. Čeprav so oboroženi konflikt označili kot "medetnični spopad na makedonskem ozemlju", je bilo vmešavanje Osvobodilne vojske Kosova in Kosovskih zaščitnih sil očitno. Oboroženi konflikt v letu 2001, ki je bil izjemno nasilen, je postal resna grožnja makedonski državi. Etnično-politična mobilizacija in etnično poenotenje sta se izrazila in osnovala v dveh blokih (med večinskimi makedonskimi prebivalci in manjšinsko albansko populacijo) kot jasno izražena etnično-politična mobilizacija, ki je narekovala potek spopada. Naraščanje krize je povzročilo udeležbo mednarodne skupnosti, ki si je prizadevala za proces popuščanja napetosti. Mednarodno posredovanje je omogočilo pogajanja, pospešilo mirovna prizadevanja med obema stranema in končno podpis tako imenovanega Ohridskega okvirnega sporazuma v Skopju 13. avgusta 2001.

 

Kot posledica Ohridskega sporazuma so 16. novembra istega leta začeli veljati ustavni amandmaji o spremembi ustave. Danes, skoraj šestnajst let po podpisu Ohridskega okvirnega sporazuma, so vprašanja, s katerimi so se ukvarjali leta 2001, še vedno aktualna in "stari-novi izzivi" v smislu ohranjanja enotnosti Republike Makedonije so spet na dnevnem redu. Iz teh razlogov je predsednik Ivanov v svojem govoru dejal: "Ta dogovor ogroža državno suverenost in neodvisnost, spravlja jo v podrejenost ali odvisnost v odnosu do druge države. Ta sporazum, ki predstavlja grožnjo makedonski integriteti, suverenosti in neodvisnosti, je tudi sredstvo za izsiljevanje... Proces povolilne koalicije in sestavljanje nove vlade sta postala talca povolilne platforme tuje države. Namesto da bi končno izšli iz politične krize, nas ta dogovor, žal, potiska v še globljo krizo, ki postavlja pod vprašaj temeljne nacionalne interese Republike Makedonije in njenih državljanov."

 

Postalo je jasno, da celo potem, ko je predsednik Ivanov pozval voditelja opozicije Zaeva, naj javno in nedvomno zavrne in obsodi ta sporazum, je Zaev odklonil in ignoriral njegov nasvet. Zaradi albanskega dogovora, čeprav je vladajoča koalicija decembra 2016 zmagala na volitvah z večino glasov, njen vodja Nikola Gruevski ni uspel dobiti večine v sobranju, makedonski skupščini, in sestaviti vlade. Ko je Gruevski vrnil mandat predsedniku Ivanovu, je le-ta dal priložnost naslednjemu na listi, Zaevu, ob zavezi, da bo mislil na pomembnost makedonske suverenosti, enotnosti in neokrnjenosti ter voljo vseh makedonskih volivcev. Glavni vzrok za to situacijo je dejstvo, da so makedonski volivci na volitvah glasovali za strankine programe in ne za povolilni sporazum tuje države. Zaradi tega je predsednik Ivanov sklenil, da ne bo dal mandata nikomur, ki ogroža suverenost in neodvisnost republike Makedonije. Dejal je: "V skladu s 84. členom makedonske ustave ne bom podelil mandata za sestavo vlade nikomur, ki je sklepal sporazume z drugimi državami, ki izsiljujejo makedonsko ljudstvo, ogrožajo celovitost države, njeno suverenost in neodvisnost."

 

Bilo je očitno, da sta regionalno vpletenost nedvoumno potrdili izjavi, ki sta ju takoj po Ivanovi odločitvi dala albanski premier Edi Rama in kosovski predsednik Hašim Thaçi. S tem je predsednik Ivanov neposredno pokazal na kršitev 308. člena makedonskega kazenskega zakonika, ki nedvoumno določa, da bo "državljan republike Makedonije, ki postavi republiko Makedonijo v pozicijo podrejenosti ali odvisnosti v odnosu do neke druge države, kaznovan za zaporom najmanj petih let."

 

To je resnica o makedonski notranji politični krizi, ki traja že več kot dve leti. Še več, postaja vse bolj jasno, da je današnja Makedonija na pomembnem razpotju. Med sledenjem evropskim vrednotam in priporočilom, s katerimi naj bi dosegli najvišje cilje integritete, vladavine prava, zaščite človekovih pravic in vsega vmes, se vse bolj zavedamo dejstva, da je za zaveso mnogo velikih igralcev, ki imajo z Makedonijo številne različne načrte. Glavni razlog za to vrsto védenja tiči v neizpodbitnem dejstvu, da nihče iz mednarodne skupnosti ni odkrito ožigosal, zavrnil ali obsodil to veliko kršitev makedonske suverenosti. Ko pomislimo na to, spoznamo, da prihodnost makedonske države in makedonskih državljanov leži v rokah predsednika države, profesorja Gjorgeja Ivanova.

 

Dr. Ivana Dodovska je profesorica prava na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter svetovalka makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413