Komentar

Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo

Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor nismo uspele umiriti, smo za komentar zaprosili Ivanko Dodovsko, svetovalko za mednarodno politiko makedonskega predsednika Ivanova. Prav Gjorge Ivanov je namreč v tem trenutku ključna figura makedonske politike, verjetno pa tudi prihodnosti te nesrečne dežele, ki jo pestijo večni grški veto na članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO, migrantska kriza in nerešeno vprašanje albanske manjšine, za katero nekateri domnevajo, da spričo svoje natalitete, političnega vpliva in odkrite podpore Kosova in Albanije postaja jeziček na tehtnici razcepljene makedonske blokovske politike.

12.03.2017 22:00
Piše: Ivanka Dodovska
Ključne besede:   Makedonija   Skopje   Gjorge Ivanov   Ivana Dodovska   Zoran Zaev   Albanija   Kosovo   Edi Rama   Hašim Thaçi   Ohridski mirovni sporazum

Šestnajst let po podpisu Ohridskega mirovnega sporazuma, ki je končal medetnični konflikt med albansko manjšino in makedonsko večino, je država ponovno v položaju, ki spominja na sod smodnika. Že majhna iskra lahko vname novo vojno.

Prvega marca se je makedonski predsednik Gjorge Ivanov odločil, da ne bo podelil mandata za sestavo nove vlade voditelju opozicije Zoranu Zaevu. Njegova odločitev je pomenila resničen preobrat v politični situaciji države. Dva dni pred to odločitvijo je večina državljanov začela s protestnimi pohodi po ulicah številnih mest, tudi prestolnice Skopja. Vzpodbudil jih je tiransko-prištinski dogovor (platforma), sklenjen 7. januarja letos, ki so ga podpisale vse albanske stranke iz Makedonije, s katerim je večinsko makedonsko prebivalstvo postalo ogroženo zaradi možne spremembe ustavnega in političnega sistema v državi. Dogovoru je nasprotoval vsak lojalni državljan Republike Makedonije. Situacija je postala precej napeta, ljudje so bili vse bolj razočarani, zlasti ker je opozicijski vodja Zoran Zaev izjavil, da je zanj in njegovo koalicijo "albanska platforma sprejemljiva in vredna zaupanja". S tem stališčem je Zaev 27. februarja predložil dokaz, da je v makedonski skupščini zbral potrebno večino (67 podpisov). Dva dni pozneje je predsednik Ivanov nagovoril državljane. Povedal je, da je očitno voditelj opozicije res uspel zbrati dovolj podpisov za sestavo nove vlade. Izjavil je tudi, da v tem primeru obstajajo resne pravne ovire, kajti v skladu z 90. členom makedonske ustave je treba upoštevati skrajni rok. Predsednik je dejal: "To vprašanje lahko zlahka rešimo, ker obstajajo rešitve, zlasti sedaj, ko je zagotovljena večina v skupščini. Sicer bom moral premisliti o svoji odločitvi o podelitvi mandata brez izpolnjenega desetdnevnega roka, ki ga prepisuje 90. člen." Kljub zakonskim oviram je še dodal: "Po volitvah smo bili neprijetno presenečeni zaradi povolilnega političnega sporazuma, doseženega v tuji državi. Ta dogovor je povolilni dokument, načrtovan in podpisan v tuji državi, v pisarni tujega državnika, ob posredovanju premierja te tuje države. Vsebina sporazuma presega ustavo in Ohridski okvirni sporazum." Ta jasna, neposredna izjava predsednika Ivanova je povezana s starimi zamerami, ki jih podžiga kolektivni spomin na spopad v Makedoniji leta 2001.

 

Kot je znano, se je Makedonija leta 2001 soočila z oboroženim spopadom, ki je bil posledica izbruha kosovske krize. Čeprav so oboroženi konflikt označili kot "medetnični spopad na makedonskem ozemlju", je bilo vmešavanje Osvobodilne vojske Kosova in Kosovskih zaščitnih sil očitno. Oboroženi konflikt v letu 2001, ki je bil izjemno nasilen, je postal resna grožnja makedonski državi. Etnično-politična mobilizacija in etnično poenotenje sta se izrazila in osnovala v dveh blokih (med večinskimi makedonskimi prebivalci in manjšinsko albansko populacijo) kot jasno izražena etnično-politična mobilizacija, ki je narekovala potek spopada. Naraščanje krize je povzročilo udeležbo mednarodne skupnosti, ki si je prizadevala za proces popuščanja napetosti. Mednarodno posredovanje je omogočilo pogajanja, pospešilo mirovna prizadevanja med obema stranema in končno podpis tako imenovanega Ohridskega okvirnega sporazuma v Skopju 13. avgusta 2001.

 

Kot posledica Ohridskega sporazuma so 16. novembra istega leta začeli veljati ustavni amandmaji o spremembi ustave. Danes, skoraj šestnajst let po podpisu Ohridskega okvirnega sporazuma, so vprašanja, s katerimi so se ukvarjali leta 2001, še vedno aktualna in "stari-novi izzivi" v smislu ohranjanja enotnosti Republike Makedonije so spet na dnevnem redu. Iz teh razlogov je predsednik Ivanov v svojem govoru dejal: "Ta dogovor ogroža državno suverenost in neodvisnost, spravlja jo v podrejenost ali odvisnost v odnosu do druge države. Ta sporazum, ki predstavlja grožnjo makedonski integriteti, suverenosti in neodvisnosti, je tudi sredstvo za izsiljevanje... Proces povolilne koalicije in sestavljanje nove vlade sta postala talca povolilne platforme tuje države. Namesto da bi končno izšli iz politične krize, nas ta dogovor, žal, potiska v še globljo krizo, ki postavlja pod vprašaj temeljne nacionalne interese Republike Makedonije in njenih državljanov."

 

Postalo je jasno, da celo potem, ko je predsednik Ivanov pozval voditelja opozicije Zaeva, naj javno in nedvomno zavrne in obsodi ta sporazum, je Zaev odklonil in ignoriral njegov nasvet. Zaradi albanskega dogovora, čeprav je vladajoča koalicija decembra 2016 zmagala na volitvah z večino glasov, njen vodja Nikola Gruevski ni uspel dobiti večine v sobranju, makedonski skupščini, in sestaviti vlade. Ko je Gruevski vrnil mandat predsedniku Ivanovu, je le-ta dal priložnost naslednjemu na listi, Zaevu, ob zavezi, da bo mislil na pomembnost makedonske suverenosti, enotnosti in neokrnjenosti ter voljo vseh makedonskih volivcev. Glavni vzrok za to situacijo je dejstvo, da so makedonski volivci na volitvah glasovali za strankine programe in ne za povolilni sporazum tuje države. Zaradi tega je predsednik Ivanov sklenil, da ne bo dal mandata nikomur, ki ogroža suverenost in neodvisnost republike Makedonije. Dejal je: "V skladu s 84. členom makedonske ustave ne bom podelil mandata za sestavo vlade nikomur, ki je sklepal sporazume z drugimi državami, ki izsiljujejo makedonsko ljudstvo, ogrožajo celovitost države, njeno suverenost in neodvisnost."

 

Bilo je očitno, da sta regionalno vpletenost nedvoumno potrdili izjavi, ki sta ju takoj po Ivanovi odločitvi dala albanski premier Edi Rama in kosovski predsednik Hašim Thaçi. S tem je predsednik Ivanov neposredno pokazal na kršitev 308. člena makedonskega kazenskega zakonika, ki nedvoumno določa, da bo "državljan republike Makedonije, ki postavi republiko Makedonijo v pozicijo podrejenosti ali odvisnosti v odnosu do neke druge države, kaznovan za zaporom najmanj petih let."

 

To je resnica o makedonski notranji politični krizi, ki traja že več kot dve leti. Še več, postaja vse bolj jasno, da je današnja Makedonija na pomembnem razpotju. Med sledenjem evropskim vrednotam in priporočilom, s katerimi naj bi dosegli najvišje cilje integritete, vladavine prava, zaščite človekovih pravic in vsega vmes, se vse bolj zavedamo dejstva, da je za zaveso mnogo velikih igralcev, ki imajo z Makedonijo številne različne načrte. Glavni razlog za to vrsto védenja tiči v neizpodbitnem dejstvu, da nihče iz mednarodne skupnosti ni odkrito ožigosal, zavrnil ali obsodil to veliko kršitev makedonske suverenosti. Ko pomislimo na to, spoznamo, da prihodnost makedonske države in makedonskih državljanov leži v rokah predsednika države, profesorja Gjorgeja Ivanova.

 

Dr. Ivana Dodovska je profesorica prava na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter svetovalka makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.765
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.831
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.560
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.444
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 991
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 891