Komentar

Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo

Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor nismo uspele umiriti, smo za komentar zaprosili Ivanko Dodovsko, svetovalko za mednarodno politiko makedonskega predsednika Ivanova. Prav Gjorge Ivanov je namreč v tem trenutku ključna figura makedonske politike, verjetno pa tudi prihodnosti te nesrečne dežele, ki jo pestijo večni grški veto na članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO, migrantska kriza in nerešeno vprašanje albanske manjšine, za katero nekateri domnevajo, da spričo svoje natalitete, političnega vpliva in odkrite podpore Kosova in Albanije postaja jeziček na tehtnici razcepljene makedonske blokovske politike.

12.03.2017 22:00
Piše: Ivanka Dodovska
Ključne besede:   Makedonija   Skopje   Gjorge Ivanov   Ivana Dodovska   Zoran Zaev   Albanija   Kosovo   Edi Rama   Hašim Thaçi   Ohridski mirovni sporazum

Šestnajst let po podpisu Ohridskega mirovnega sporazuma, ki je končal medetnični konflikt med albansko manjšino in makedonsko večino, je država ponovno v položaju, ki spominja na sod smodnika. Že majhna iskra lahko vname novo vojno.

Prvega marca se je makedonski predsednik Gjorge Ivanov odločil, da ne bo podelil mandata za sestavo nove vlade voditelju opozicije Zoranu Zaevu. Njegova odločitev je pomenila resničen preobrat v politični situaciji države. Dva dni pred to odločitvijo je večina državljanov začela s protestnimi pohodi po ulicah številnih mest, tudi prestolnice Skopja. Vzpodbudil jih je tiransko-prištinski dogovor (platforma), sklenjen 7. januarja letos, ki so ga podpisale vse albanske stranke iz Makedonije, s katerim je večinsko makedonsko prebivalstvo postalo ogroženo zaradi možne spremembe ustavnega in političnega sistema v državi. Dogovoru je nasprotoval vsak lojalni državljan Republike Makedonije. Situacija je postala precej napeta, ljudje so bili vse bolj razočarani, zlasti ker je opozicijski vodja Zoran Zaev izjavil, da je zanj in njegovo koalicijo "albanska platforma sprejemljiva in vredna zaupanja". S tem stališčem je Zaev 27. februarja predložil dokaz, da je v makedonski skupščini zbral potrebno večino (67 podpisov). Dva dni pozneje je predsednik Ivanov nagovoril državljane. Povedal je, da je očitno voditelj opozicije res uspel zbrati dovolj podpisov za sestavo nove vlade. Izjavil je tudi, da v tem primeru obstajajo resne pravne ovire, kajti v skladu z 90. členom makedonske ustave je treba upoštevati skrajni rok. Predsednik je dejal: "To vprašanje lahko zlahka rešimo, ker obstajajo rešitve, zlasti sedaj, ko je zagotovljena večina v skupščini. Sicer bom moral premisliti o svoji odločitvi o podelitvi mandata brez izpolnjenega desetdnevnega roka, ki ga prepisuje 90. člen." Kljub zakonskim oviram je še dodal: "Po volitvah smo bili neprijetno presenečeni zaradi povolilnega političnega sporazuma, doseženega v tuji državi. Ta dogovor je povolilni dokument, načrtovan in podpisan v tuji državi, v pisarni tujega državnika, ob posredovanju premierja te tuje države. Vsebina sporazuma presega ustavo in Ohridski okvirni sporazum." Ta jasna, neposredna izjava predsednika Ivanova je povezana s starimi zamerami, ki jih podžiga kolektivni spomin na spopad v Makedoniji leta 2001.

 

Kot je znano, se je Makedonija leta 2001 soočila z oboroženim spopadom, ki je bil posledica izbruha kosovske krize. Čeprav so oboroženi konflikt označili kot "medetnični spopad na makedonskem ozemlju", je bilo vmešavanje Osvobodilne vojske Kosova in Kosovskih zaščitnih sil očitno. Oboroženi konflikt v letu 2001, ki je bil izjemno nasilen, je postal resna grožnja makedonski državi. Etnično-politična mobilizacija in etnično poenotenje sta se izrazila in osnovala v dveh blokih (med večinskimi makedonskimi prebivalci in manjšinsko albansko populacijo) kot jasno izražena etnično-politična mobilizacija, ki je narekovala potek spopada. Naraščanje krize je povzročilo udeležbo mednarodne skupnosti, ki si je prizadevala za proces popuščanja napetosti. Mednarodno posredovanje je omogočilo pogajanja, pospešilo mirovna prizadevanja med obema stranema in končno podpis tako imenovanega Ohridskega okvirnega sporazuma v Skopju 13. avgusta 2001.

 

Kot posledica Ohridskega sporazuma so 16. novembra istega leta začeli veljati ustavni amandmaji o spremembi ustave. Danes, skoraj šestnajst let po podpisu Ohridskega okvirnega sporazuma, so vprašanja, s katerimi so se ukvarjali leta 2001, še vedno aktualna in "stari-novi izzivi" v smislu ohranjanja enotnosti Republike Makedonije so spet na dnevnem redu. Iz teh razlogov je predsednik Ivanov v svojem govoru dejal: "Ta dogovor ogroža državno suverenost in neodvisnost, spravlja jo v podrejenost ali odvisnost v odnosu do druge države. Ta sporazum, ki predstavlja grožnjo makedonski integriteti, suverenosti in neodvisnosti, je tudi sredstvo za izsiljevanje... Proces povolilne koalicije in sestavljanje nove vlade sta postala talca povolilne platforme tuje države. Namesto da bi končno izšli iz politične krize, nas ta dogovor, žal, potiska v še globljo krizo, ki postavlja pod vprašaj temeljne nacionalne interese Republike Makedonije in njenih državljanov."

 

Postalo je jasno, da celo potem, ko je predsednik Ivanov pozval voditelja opozicije Zaeva, naj javno in nedvomno zavrne in obsodi ta sporazum, je Zaev odklonil in ignoriral njegov nasvet. Zaradi albanskega dogovora, čeprav je vladajoča koalicija decembra 2016 zmagala na volitvah z večino glasov, njen vodja Nikola Gruevski ni uspel dobiti večine v sobranju, makedonski skupščini, in sestaviti vlade. Ko je Gruevski vrnil mandat predsedniku Ivanovu, je le-ta dal priložnost naslednjemu na listi, Zaevu, ob zavezi, da bo mislil na pomembnost makedonske suverenosti, enotnosti in neokrnjenosti ter voljo vseh makedonskih volivcev. Glavni vzrok za to situacijo je dejstvo, da so makedonski volivci na volitvah glasovali za strankine programe in ne za povolilni sporazum tuje države. Zaradi tega je predsednik Ivanov sklenil, da ne bo dal mandata nikomur, ki ogroža suverenost in neodvisnost republike Makedonije. Dejal je: "V skladu s 84. členom makedonske ustave ne bom podelil mandata za sestavo vlade nikomur, ki je sklepal sporazume z drugimi državami, ki izsiljujejo makedonsko ljudstvo, ogrožajo celovitost države, njeno suverenost in neodvisnost."

 

Bilo je očitno, da sta regionalno vpletenost nedvoumno potrdili izjavi, ki sta ju takoj po Ivanovi odločitvi dala albanski premier Edi Rama in kosovski predsednik Hašim Thaçi. S tem je predsednik Ivanov neposredno pokazal na kršitev 308. člena makedonskega kazenskega zakonika, ki nedvoumno določa, da bo "državljan republike Makedonije, ki postavi republiko Makedonijo v pozicijo podrejenosti ali odvisnosti v odnosu do neke druge države, kaznovan za zaporom najmanj petih let."

 

To je resnica o makedonski notranji politični krizi, ki traja že več kot dve leti. Še več, postaja vse bolj jasno, da je današnja Makedonija na pomembnem razpotju. Med sledenjem evropskim vrednotam in priporočilom, s katerimi naj bi dosegli najvišje cilje integritete, vladavine prava, zaščite človekovih pravic in vsega vmes, se vse bolj zavedamo dejstva, da je za zaveso mnogo velikih igralcev, ki imajo z Makedonijo številne različne načrte. Glavni razlog za to vrsto védenja tiči v neizpodbitnem dejstvu, da nihče iz mednarodne skupnosti ni odkrito ožigosal, zavrnil ali obsodil to veliko kršitev makedonske suverenosti. Ko pomislimo na to, spoznamo, da prihodnost makedonske države in makedonskih državljanov leži v rokah predsednika države, profesorja Gjorgeja Ivanova.

 

Dr. Ivana Dodovska je profesorica prava na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter svetovalka makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.623
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.084
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.822
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.328
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969