Komentar

Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo

Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor nismo uspele umiriti, smo za komentar zaprosili Ivanko Dodovsko, svetovalko za mednarodno politiko makedonskega predsednika Ivanova. Prav Gjorge Ivanov je namreč v tem trenutku ključna figura makedonske politike, verjetno pa tudi prihodnosti te nesrečne dežele, ki jo pestijo večni grški veto na članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO, migrantska kriza in nerešeno vprašanje albanske manjšine, za katero nekateri domnevajo, da spričo svoje natalitete, političnega vpliva in odkrite podpore Kosova in Albanije postaja jeziček na tehtnici razcepljene makedonske blokovske politike.

12.03.2017 22:00
Piše: Ivanka Dodovska
Ključne besede:   Makedonija   Skopje   Gjorge Ivanov   Ivana Dodovska   Zoran Zaev   Albanija   Kosovo   Edi Rama   Hašim Thaçi   Ohridski mirovni sporazum

Šestnajst let po podpisu Ohridskega mirovnega sporazuma, ki je končal medetnični konflikt med albansko manjšino in makedonsko večino, je država ponovno v položaju, ki spominja na sod smodnika. Že majhna iskra lahko vname novo vojno.

Prvega marca se je makedonski predsednik Gjorge Ivanov odločil, da ne bo podelil mandata za sestavo nove vlade voditelju opozicije Zoranu Zaevu. Njegova odločitev je pomenila resničen preobrat v politični situaciji države. Dva dni pred to odločitvijo je večina državljanov začela s protestnimi pohodi po ulicah številnih mest, tudi prestolnice Skopja. Vzpodbudil jih je tiransko-prištinski dogovor (platforma), sklenjen 7. januarja letos, ki so ga podpisale vse albanske stranke iz Makedonije, s katerim je večinsko makedonsko prebivalstvo postalo ogroženo zaradi možne spremembe ustavnega in političnega sistema v državi. Dogovoru je nasprotoval vsak lojalni državljan Republike Makedonije. Situacija je postala precej napeta, ljudje so bili vse bolj razočarani, zlasti ker je opozicijski vodja Zoran Zaev izjavil, da je zanj in njegovo koalicijo "albanska platforma sprejemljiva in vredna zaupanja". S tem stališčem je Zaev 27. februarja predložil dokaz, da je v makedonski skupščini zbral potrebno večino (67 podpisov). Dva dni pozneje je predsednik Ivanov nagovoril državljane. Povedal je, da je očitno voditelj opozicije res uspel zbrati dovolj podpisov za sestavo nove vlade. Izjavil je tudi, da v tem primeru obstajajo resne pravne ovire, kajti v skladu z 90. členom makedonske ustave je treba upoštevati skrajni rok. Predsednik je dejal: "To vprašanje lahko zlahka rešimo, ker obstajajo rešitve, zlasti sedaj, ko je zagotovljena večina v skupščini. Sicer bom moral premisliti o svoji odločitvi o podelitvi mandata brez izpolnjenega desetdnevnega roka, ki ga prepisuje 90. člen." Kljub zakonskim oviram je še dodal: "Po volitvah smo bili neprijetno presenečeni zaradi povolilnega političnega sporazuma, doseženega v tuji državi. Ta dogovor je povolilni dokument, načrtovan in podpisan v tuji državi, v pisarni tujega državnika, ob posredovanju premierja te tuje države. Vsebina sporazuma presega ustavo in Ohridski okvirni sporazum." Ta jasna, neposredna izjava predsednika Ivanova je povezana s starimi zamerami, ki jih podžiga kolektivni spomin na spopad v Makedoniji leta 2001.

 

Kot je znano, se je Makedonija leta 2001 soočila z oboroženim spopadom, ki je bil posledica izbruha kosovske krize. Čeprav so oboroženi konflikt označili kot "medetnični spopad na makedonskem ozemlju", je bilo vmešavanje Osvobodilne vojske Kosova in Kosovskih zaščitnih sil očitno. Oboroženi konflikt v letu 2001, ki je bil izjemno nasilen, je postal resna grožnja makedonski državi. Etnično-politična mobilizacija in etnično poenotenje sta se izrazila in osnovala v dveh blokih (med večinskimi makedonskimi prebivalci in manjšinsko albansko populacijo) kot jasno izražena etnično-politična mobilizacija, ki je narekovala potek spopada. Naraščanje krize je povzročilo udeležbo mednarodne skupnosti, ki si je prizadevala za proces popuščanja napetosti. Mednarodno posredovanje je omogočilo pogajanja, pospešilo mirovna prizadevanja med obema stranema in končno podpis tako imenovanega Ohridskega okvirnega sporazuma v Skopju 13. avgusta 2001.

 

Kot posledica Ohridskega sporazuma so 16. novembra istega leta začeli veljati ustavni amandmaji o spremembi ustave. Danes, skoraj šestnajst let po podpisu Ohridskega okvirnega sporazuma, so vprašanja, s katerimi so se ukvarjali leta 2001, še vedno aktualna in "stari-novi izzivi" v smislu ohranjanja enotnosti Republike Makedonije so spet na dnevnem redu. Iz teh razlogov je predsednik Ivanov v svojem govoru dejal: "Ta dogovor ogroža državno suverenost in neodvisnost, spravlja jo v podrejenost ali odvisnost v odnosu do druge države. Ta sporazum, ki predstavlja grožnjo makedonski integriteti, suverenosti in neodvisnosti, je tudi sredstvo za izsiljevanje... Proces povolilne koalicije in sestavljanje nove vlade sta postala talca povolilne platforme tuje države. Namesto da bi končno izšli iz politične krize, nas ta dogovor, žal, potiska v še globljo krizo, ki postavlja pod vprašaj temeljne nacionalne interese Republike Makedonije in njenih državljanov."

 

Postalo je jasno, da celo potem, ko je predsednik Ivanov pozval voditelja opozicije Zaeva, naj javno in nedvomno zavrne in obsodi ta sporazum, je Zaev odklonil in ignoriral njegov nasvet. Zaradi albanskega dogovora, čeprav je vladajoča koalicija decembra 2016 zmagala na volitvah z večino glasov, njen vodja Nikola Gruevski ni uspel dobiti večine v sobranju, makedonski skupščini, in sestaviti vlade. Ko je Gruevski vrnil mandat predsedniku Ivanovu, je le-ta dal priložnost naslednjemu na listi, Zaevu, ob zavezi, da bo mislil na pomembnost makedonske suverenosti, enotnosti in neokrnjenosti ter voljo vseh makedonskih volivcev. Glavni vzrok za to situacijo je dejstvo, da so makedonski volivci na volitvah glasovali za strankine programe in ne za povolilni sporazum tuje države. Zaradi tega je predsednik Ivanov sklenil, da ne bo dal mandata nikomur, ki ogroža suverenost in neodvisnost republike Makedonije. Dejal je: "V skladu s 84. členom makedonske ustave ne bom podelil mandata za sestavo vlade nikomur, ki je sklepal sporazume z drugimi državami, ki izsiljujejo makedonsko ljudstvo, ogrožajo celovitost države, njeno suverenost in neodvisnost."

 

Bilo je očitno, da sta regionalno vpletenost nedvoumno potrdili izjavi, ki sta ju takoj po Ivanovi odločitvi dala albanski premier Edi Rama in kosovski predsednik Hašim Thaçi. S tem je predsednik Ivanov neposredno pokazal na kršitev 308. člena makedonskega kazenskega zakonika, ki nedvoumno določa, da bo "državljan republike Makedonije, ki postavi republiko Makedonijo v pozicijo podrejenosti ali odvisnosti v odnosu do neke druge države, kaznovan za zaporom najmanj petih let."

 

To je resnica o makedonski notranji politični krizi, ki traja že več kot dve leti. Še več, postaja vse bolj jasno, da je današnja Makedonija na pomembnem razpotju. Med sledenjem evropskim vrednotam in priporočilom, s katerimi naj bi dosegli najvišje cilje integritete, vladavine prava, zaščite človekovih pravic in vsega vmes, se vse bolj zavedamo dejstva, da je za zaveso mnogo velikih igralcev, ki imajo z Makedonijo številne različne načrte. Glavni razlog za to vrsto védenja tiči v neizpodbitnem dejstvu, da nihče iz mednarodne skupnosti ni odkrito ožigosal, zavrnil ali obsodil to veliko kršitev makedonske suverenosti. Ko pomislimo na to, spoznamo, da prihodnost makedonske države in makedonskih državljanov leži v rokah predsednika države, profesorja Gjorgeja Ivanova.

 

Dr. Ivana Dodovska je profesorica prava na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter svetovalka makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"
1
17.08.2017 20:27
In ljubezen tudije podobno kotTo noč sem jo videlroman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni
5
16.08.2017 21:03
Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
6
15.08.2017 22:59
Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
20
14.08.2017 22:59
Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki . Če ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
6
13.08.2017 19:28
Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Ali živimo v svetu materije ali živimo v matrici?
3
13.08.2017 05:59
Transhumanizem se zavzema zapreseganje človeka in njegovih omejenih zmogljivostispomočjoznanosti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne meditacije: Življenje je le eno
4
12.08.2017 11:00
Res ne razumem, zakaj so nekateri pripravljeni storiti vse, da bi bili glavni in da bi uresničili svoje cilje, ki so lahko tudi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
24
10.08.2017 20:45
Če kdo misli, da bo razkritje seksualnega škandala v Mestni hiši, kjer je glede na policijske prisluhe mati samohranilka seksala ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
4
07.08.2017 22:15
Zaprtje največje plaže hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu je novica sama po sebi. Ne samo zato, ker se to doslej še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
14
06.08.2017 22:30
Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Odiseja 2001 kot zgodovina neposredne prihodnosti
6
06.08.2017 00:00
Pol stoletja mineva od nastanka znanstveno-religiozne umetnine2001 : Odiseja v vesolju.V tej kinematično znanstveno-religiozni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos
18
05.08.2017 00:00
Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo
14
03.08.2017 22:45
V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ... , je običajen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Oni in mi: Evropa med elitami in ljudstvom
3
01.08.2017 22:06
Kdor bo v prihodnosti gledal nazaj na zgodnja leta 21. stoletja, ga bo presenetil razkorak med tistimi na vrhu, verjetno bi jih ... Več.
Piše: Keith Miles
O strasteh in sanjah: Slovenci in njihove otopele ambicije
11
31.07.2017 22:45
Pred časom sem si ogledal posnetek oddaje Tarča, v kateri me je bolj kot tema pogovora o arbitraži pritegnil medklic dveh ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata
13
31.07.2017 00:30
Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Umetnost ni tekma, ki se zaključi z zmagovalcem na stopničkah
7
30.07.2017 03:13
Nikoli ne bom pozabil, kako sembil zagledanv datum,dan in leto,ki gaje dežurnirediteljnapisal na vogalšolsketable, šepreden ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Deset točk o slovenski neumnosti
13
28.07.2017 22:06
Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari:vesolje inčloveška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
20
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
24
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.510
02/
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.755
03/
Misterija ni več: ameriški podpredsednik Pence si je za Cerarja vzel "dobrih pet minut časa"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.471
04/
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.907
05/
Janko Veber bi zaradi vejice peteršilja odpoklical šefinjo Finančne uprave Jano Ahčin
Uredništvo
Ogledov: 1.674
06/
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.736
07/
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
Laris Gaiser
Ogledov: 1.539
08/
Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!
Vili Kovačič
Ogledov: 1.210
09/
Poletne meditacije: Življenje je le eno
Ivan Simič
Ogledov: 1.036
10/
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.815