Tega, da je trenutna ureditev na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih neživljenjska in prezapletena, se zelo dobro zavedajo tudi na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Zato tudi v dialogu z radijskimi izdajatelji iščejo ustreznejše rešitve za izvajanje nadzora nad kvoto in deleži slovenske glasbe.
Po odhodu direktorja Franca Dolenca so se razmere na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije bistveno izboljšale. Če je Dolenčeva najožja vodstvena garnitura s svojimi dejanji najprej poslabšala odnose med zaposlenimi na agenciji, potem pa se še arogantno zaprla pred zainteresirano javnostjo, ki je zanjo postala sovražnica številka ena, so se zadeve s prihodom direktorice Tanje Muha povsem spremenile.
O tem, da namerava nova direktorica agencije Tanja Muha spremeniti prakse, ki jih je v zadnjih letih uvajal njen predhodnik Dolenc, in s tem povrniti ugled agenciji, smo pisali v začetku leta. Sedaj pa so konkretni obrisi sprememb že vidni. In ne samo s tem, da agencija na svoji spletni strani ne objavlja več nepotrebnih javnih naročil, ki jih je Dolenc v svojem mandatu tako zelo oboževal. Da so na agenciji spet pripravljeni sodelovati z zainteresirano javnostjo in z njo iskati najboljše rešitve, so pristojni na Akosu dokazali z organizacijo nedavnega posveta, na katerega so povabili izdajatelje radijskih in televizijskih programov, predstavnike ministrstva za kulturo ter drugo zainteresirano javnost, da bi skupaj spregovorili o izpolnjevanju neživljenjskih deležev slovenske glasbe (kvota), ki jih je v prejšnjem letu uzakonila Cerarjeva koalicija.
"Osnovni namen posveta je razprava o težavah, ki jih imajo izdajatelji pri izpolnjevanju zakonskih kvot, tako iz metodološkega kot iz praktičnih vidikov, ter iskanje morebitnih ustreznejših rešitev, ki bi pripomogle k reševanju problematike na tem področju. Na posvetu pričakujemo izmenjavo konstruktivnih predlogov, ki bi omogočili lažje načrtovanje in izvajanje zagotavljanja predpisanih deležev slovenske glasbe, ter predlogov, ki bi izboljšali sodelovanje agencije z vsemi izdajatelji programov, ki so ali bodo predmet nadzora agencije," so v sporočilu za javnost med drugim zapisali na agenciji.
Da so na Akosu z organizacijo takšnega dogodka zadeli v polno, je dala vedeti že prisotnost na posvetu, saj so se na njem zbrali predstavniki številnih programov (Val 202, Radio SI, Radio 1, Radio Center, Radio City, Radio 94, Štajerski val, Radio Triglav, Koroški radio …), uslužbenci direktorata za medije, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić … "Agencija pozitivno ocenjuje veliko število udeležencev in tudi samo razpravo, ki je bila konstruktivna in je ponudila številne uporabne predloge za odpravo zaznanih težav. Javni posvet se je izkazal kot korak v pravo smer pri iskanju rešitev in kot uspešen poskus odprave nesoglasij," so po posvetu sporočili z agencije ter vse udeležence posveta in ostalo zainteresirano javnost pozvali še k posredovanju pisnih mnenj in predlogov.
Kot so nam pred dnevi sporočili z Akosa, se je na njihov poziv odzvalo 12 izdajateljev oziroma oseb. Sindikat glasbenih urednikov Slovenije, ki je dal tudi pobudo za ustavno presojo zakona o medijih oziroma kvotnega sistema, je pripombe objavil na svoji spletni strani. Agencija bo sedaj vse prejete pripombe upoštevala pri iskanju ustreznejših rešitev za izvajanje nadzora nad kvotami slovenske glasbe, končno potrditev predlaganih rešitev pa bo na koncu morala pridobiti še od ministrstva za kulturo, kjer so zmedo na glasbeno-radijskem področju tudi zakuhali.
Spomnimo, da je Cerarjeva koalicija popolnoma spremenila glasbeno kvoto, na drugi strani pa se metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov, ki je podlaga za nadzor Akosa nad izvajanjem glasbene kvote, tem spremembam do danes še ni prilagodila.