Komentar

Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?

Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so nekoč domovali francoski kralji. Predsedniki Francije, Nemčije, Italije in Španije so govorili o prihodnosti EU, ki ji očitno grozi nekakšna transformacija v Evropo dveh ali celo treh hitrosti. Še vedno pa ni izključen niti črni scenarij, se pravi razpad Evropske unije.

10.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   EU   Evropa   Francija   Nemčija   trdno jedro   Versailles

Prihodnje trdno jedro Evropske unije bodo tvorile Nemčija, Francija, Italija, Španije ter trojček Beneluks. Torej skupaj sedem držav. Bo vseh ostalih 20 članic drugorazrednih?

Globalni red je danes v popolnem neredu. Multilaterealizem je ohromljen in neučinkovit. V postzahodnem svetu, kot ga je na Münchenski varnostni konferenci imenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naj bi odnosi temeljili na odnosih med posameznimi državami in ne med integracijami. Tako je izrazil skupni odpor Rusije kot tudi Trumpovih ZDA ne le do globalnega liberalnega multilateralnega reda, temveč predvsem do Evropske unije - z željo obeh, da bi odnose razvijali bilateralno s posameznimi državami članicami. Če že ne razbitje, je cilj vsaj oslabitev Evropske unije, ki se je znašla pred resnimi izzivi svoje organizacijsko-institucionalne prihodnosti. Pojavili so se dvomi o njeni lastni usodi. Ideja o razpadu EU, ki je bila nepredstavljiva še pred nekaj leti, je danes predmet resnih diskusij. Združene države Amerike zapuščajo Evropo, Nemčija ne more prevzeti njene vloge dominantne moči; nima ne potrebne politične, še manj vojaške teže. V Evropi je Nemčija s svojo ekonomsko močjo celo vedno bolj izolirana.

 

Ena od študij MacroGeo, svetovalne ustanove Carla De Benedettija, staroste italijanskih poslovnežev, pravi, da bo EU v sedanji obliki in kljub volilni zmagi nemških in francoskih proevropskih sil - razpadla. To narekujejo dolgoročni geopolitični negativni trendi v sosedstvu EU in na globalni ravni. Nastalo naj bi "nemško geoekonomsko jedro" z državami v dobaviteljski verigi in podobno monetarno in fiskalno kulturo. Januarja je Mediobanca objavila poročilo, po katerem Italija ne bi bila močno prizadeta, če bi zapustila evrocono. Nizozemski parlament je prejšnji mesec naročil študijo razlogov za in proti članstvu v evroobmočju. Sedanji model evropskega sobivanja je očitno potreben osvežitve. Migracijska, ekonomska in finančna kriza so Evropo močno prizadele. Brexit ima očitno močnejše posledice od želenih, anti-EU populizmi in teroristične grožnje se hitro množijo.

 

Geopolitične preobrazbe, ki se dogajajo danes v svetu in Evropi, posebej Evropski uniji, bodo opredelile naša življenja v prihodnje. Nedavno srečanje "Čudovitih 4" - štirih največjih članic Unije, tj. Francije, Nemčije, Italije in Španije v Versaillesu, kraju podpisa mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, ki Evropi ni zagotovila miru, pred praznovanjem šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, je podalo novo razvojno smer - Evropsko unijo več hitrosti. Več hitrosti je bilo v EU že prisotno, še nikoli pa to ni bil politični koncept institucionalnega razvoja, ki očitno nastaja in bo potrjen na zasedanju sedemindvajseterice v Rimu. Oblika in hitrost razvoja EU sta vedno le politična odločitev. Odločajo države članice in ne evropske institucije. In glavna odločitev - celo o obstoju EU - bo padala na letošnjih francoskih volitvah. Na nemških namreč nastopata dva prepričana Evropejca.

 

 

Sever in Jug, Vzhod in Zahod

 

Ideje o Uniji kot skupni tesni federaciji vseh sedemindvajsetih držav članic so glede na današnje stanje povsem nerealne. Večina članic in njihovih ljudstev očitno "vedno tesnejši EU", nekoč edini evropski mantri, ni naklonjenih. Ostajajo utopične, kot verjetno tudi pobude za sklic novega procesa za evropsko ustavo, ki so jo Nizozemci in Francozi že zavrnili na referendumih. EU v enotni skupini sedemindvajsetih, temelječi na funkciji najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi nasprotujočih si interesov ne bo zmogla radikalnih sprememb v delovanju, ki so nujno potrebne zaradi novega globalnega politično-varnostnega razvoja.

 

EU se deli na razvojni Sever in Jug ter vrednostni Zahod in Vzhod. Okrepljeno sodelovanje članic na posameznih evropskih politikah sicer uzakonja že Lizbonska pogodba. Tako sodelovanje je danes tudi že dejstvo, vidno v skupini držav v okviru devetnajstčlanske evrske cone ali triindvajsetčlanskega schengenskega sporazuma. Versajsko srečanje je to potrdilo in nadgradilo. Še prej, ob robu februarskega Evropskega sveta na Malti, je tudi nemška kanclerka Angela Merkel podprla ideje, ki po Evropi krožijo že nekaj časa – ustvariti novo EU v obliki več hitrosti, koncentričnih krogov ali nivojev razvoja. Benelux je celo prvi pripravil pisni predlog. Temu se pridružujeta še Italija in Španija. Te države (iz Versaillesa) in skupine (Benelux) očitno trenutno tvorijo novo trdno in globoko jedro prihodnje Evropske unije.

 

Pripravljeni so na še tesnejšo integracijo, predvsem na varnostno-obrambnem področju. Gre za sporočilo starih, zahodnoevropskih članic novim vzhodnoevropskim o utrujenosti in naveličanosti nad blokadami tesnejšega varnostnega in azilnega sodelovanja. Opozorilo pred antiliberalnim, nacionalnim egoizmom. "Najti moramo pogum, da nadaljujemo s poglabljanjem integracije, čeprav drugi temu nasprotujejo", je dejala kanclerka Merkel. Države, ki bodo to želele, bodo napredovale hitreje na področjih obrambe, evra, ekonomske in monetarne unije in fiskalne harmonizacije, celo kulture in dela z mladimi, se je zavzel odhajajoči francoski predsednik.

 

 

Hitro vrteče se jedro in počasna periferija

 

Želja po krepitvi enotne evropske skupnosti sedemindvajseterice ostaja, a integrirajoče se jedro bo očitno šlo svojo pot. Pri tem se odpira več vprašanj: ali lahko jedro iz sedanje pol konfederalne Evropske unije, pogodbene zveze EU suverenih držav brez ustave, a s skupnimi organi in pravno osebnostjo, ustvari novo tvorbo in napreduje v še tesnejšo obliko povezave? Ali bo centripetalno jedro hitrejše sodelovanje še naprej uravnavalo le na pogodbeni osnovi, ali bi lahko preraslo v kvalitativno, morda celo federativno novost? Bo jedro še tesnejša povezava znotraj širše evropske povezave? Ali bo jedro zajelo članice evrske cone, schengenskega prostora ali bo še ožje omejeno, danes ni znano. Je jedro ekonomski, varnostni ali politični projekt? Je to projekt bančne, monetarne, ekonomsko-konvergenčne, socialne in končno politične unije?

 

Ključna bosta ekonomsko-monetarna konvergenca in ravnotežje članic. Hitrejše jedrno povezovanje verjetno pomeni, da bodo manj razviti deli EU morali, če bodo želeli v jedro integracije, sprejeti skupna fiskalna, javno-finančno monetarna, proračunska, davčna in ekonomska, pa tudi zdravstvena pravila, disciplino in kontrolo. V zameno bi bolj razviti morali sprejeti več razvojne in finančne solidarnosti, ki so jo do sedaj zanikali, da bi v doglednem času razvojne razlike vsaj na ravni jedra skupnosti postale minimalne. Problem je, da Nemčija verjetno nikoli ne bo dopustila oblikovanja transferne unije. Socialna solidarnost med članicami jedra bi morala biti upoštevana, da bi blažili učinke globalizacije. Najbolj razvite države jedra pa ne bi mogle na osnovi skupne monetarne in tečajne politike kovati izvoznih ekstra presežkov na račun manj produktivnih oziroma bi morale te presežke ustrezno porabiti za krepitev skupnosti. Člani jedra se bodo morali prostovoljno odpovedati pomembnim delom ekonomsko-socialne suverenosti, politično suverenost pa prenesti na skupne institucije, ki bodo morale odražati nacionalno identiteto sestavnih delov. Centralizirana ekonomska moč namreč zahteva ustrezno politično odgovornost oziroma voljene in enakopravno upravljane skupne politične institucije. Oblikovati se bodo morala nova pravila odločanja in sprejemanja v jedrno skupino – ko bodo kandidati pripravljeni in če bodo vstopa v jedro sploh želeli.

 

Taka jedrna EU bo morala okrepiti svoje skupne varnostne strukture, ki bodo evropski temelj kolektivne obrambe v NATO. Enako bo veljalo za morebitni izstop, saj suverenost nacije z vstopom v integracijo ni konzumirana. Le tako lahko skupnost s prostim pretokom kapitala, ljudi, dobrin in storitev ter skupno monetarno, obrambno in zunanjo politiko v globalnem svetu na dolgi rok preživi.

 

 

Počasna, mediokritetna Srednja Evropa

 

Predvsem srednjeevropske države, zagovornice vračanja pristojnosti nacionalnim državam, krčenju EU na različne sloje in jedra nasprotujejo. Razvijati bi se morali skupaj, pravijo, a hkrati blokirajo skupne projekte. Neprisotnost vzhodnih članic EU, ki na versajsko srečanje niso bile povabljene, je bila močno vidna. Posebej velike Poljske. Gre za novo delitev Evrope? Gre za novo evropsko geopolitiko? Bodo državljani ne-jedrne Evrope, posebej iz Vzhodne Evrope, postali drugorazredni Evropejci? Očitno države, ki si ne želijo Evrope več hitrosti, v današnjih turbulentnih časih migrantske in ekonomske krize, večanja razvojnih razlik članic, zapiranja nacionalnih meja in omejevana prostega pretoka delovne sile, v času nejasne ameriške politike do varnosti Evrope in EU ter agresivne ruske zunanje politike, vidijo jedrni koncept EU predvsem kot ponovno geopolitično delitev Evrope, ki povečuje interesni in vplivni prostor Rusije zlasti v tistih članicah, ki ne bodo del najbolj propulzivnega jedra. Jasno je tudi, da bo prihodnji evropski proračun po odhodu Združenega kraljestva kot pomembnega plačnika skromnejši. Denarja za odpravljanje razvojnih razlik med članicami bo še manj, enakomeren razvoj še težji.

 

Evropa več hitrosti bi tako lahko še utrdila velike evropske razvojne razlike in s tem postala še šibkejša v globalnih odnosih. V kakšno EU naj bi se vključile današnje kandidatke, pa sploh ni znano!

 

 

Kam sodi Slovenija?

 

Sloveniji z močno proevropsko in prozahodno identiteto koristi močna EU. Kot članica skupine z valuto evro in schengenskega prostora varnosti ima sposobnost postati članica prihodnjega hitrega jedra, v kolikor bo prišlo do njegovega oblikovanja. Pa ima tudi voljo? Postati član hitre skupine pomeni imeti sposobnost in voljo prenašati še dodatne dele suverenosti. V tako razburkanih časih globalnih delitev in evropskih "več-hitrosti" bi morala Slovenija pozorno paziti na pravilno, ne le gospodarsko, predvsem zunanjepolitično umeščanje v tisti evropski prostor, kamor smo po vrednotah demokracije, svobode, gospodarskega sodelovanja in kulture vedno sodili ali si to vsaj želeli – na območje najbolj progresivnega in modernega dela Evropske unije – in temu prilagoditi svoje zunanjepolitične, razvojne, gospodarske, infrastrukturne in pristaniške usmeritve ter jih v našo korist graditi, usmerjati in koordinirati skupaj z evropskimi strateškimi partnerji. Trdo, karolinško evropsko jedro je bilo vedno naš najpomembnejši gospodarski parter.

 

Naša jugovzhodna soseščina bo postala še bolj nestabilna. Pomembne pristaniško-logistične osi s Severa na Jug in Vzhoda na Zahod ter transportne poti mediteranskega in baltsko–jadranskega evropskih transportnih koridorjev čez slovensko ozemlje v Srednjo Evropo dajejo Sloveniji tisti geostrateški položaj, na podlagi katerega interesno sodi v trdo jedrno skupino EU. Zato mora paziti, da svojih geostrateških prednosti ne zapravi s projekti, ki evropski integraciji nasprotujejo ali jo želijo oslabiti. Skupaj z evropskimi zavezniki si mora Slovenija prizadevati za čim močnejšo in čim bolj povezano EU – prostor demokracije, svobode in pravne države brez korupcije – a s suvereno pravico do izstopa, v kolikor taka skupnost ne bi odražala več slovenskih nacionalnih interesov. Nemudoma mora končati slabe tranzicijske in zakonodajne prakse siromašenja slovenskega gospodarstva in plenjenja skupnega bogastva ter urediti pravosodje. Za Slovenijo koncept neliberalne demokracije ali nedemokratičnega državnega kapitalizma tudi po zgodovinskem izkustvu, ne bi smel biti privlačen. Novi globalni red, sistem moči in bilateralnih odnosov v mednarodni skupnosti, ki ga propagira ameriški predsednik, želi pa si ga tudi Rusija, ni v korist manjših držav. Pogajalska, tudi gospodarska, moč majhnih držav v sistemu velikih sil je nična. Moč je le v povezavi z najboljšimi! Z odpovedjo dela suverenosti ohranimo slovensko suverenost! Slovenija bo ostala del razvite, varne in najbolj povezane Evrope, kjer bo soodločala ali pa bo ponovno pristala na vzhodnoevropskem obrobju druge kategorije, kjer bo predmet odločanja drugih.

 

O tem se bo petindvajsetega marca odločalo v Rimu. Proces variabilne evropske geometrije se je začel. Leto 2017 bo leto boja za preživetje Evropske unije. Demokratični glas Slovencev pa bo odločil, če bo Slovenija v njenem najhitrejšem jedru, na pravi strani evropske geopolitike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.
0
23.09.2017 21:29
Oktobrska revolucija - po novemVelika ruska revolucija- se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
8
22.09.2017 21:59
Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
10
20.09.2017 23:04
Med argumenti vlade in zagovornikov obstoječega projekta 2. tir najdemo tudi enega, ki sodi v sfero znanstvene fantastike. In ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
9
19.09.2017 23:25
Zloraba proračunskih sredstev za financiranje referendumske kampanje, poziv koalicijskim poslancem k obstrukciji seje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
13
18.09.2017 22:10
Mar ni čudno, da se je Evropa, vedno navzven odprta celina, v zadnjem času spremenila v zaprto samo vase? Ali ni čudno, da ... Več.
Piše: Keith Miles
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
10
17.09.2017 23:39
Športni komentatorji so sinoči ugotavljali, da se je z zmago nad Srbijo končalo dolgo obdobje slovenskih športnih frustracij. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
10
17.09.2017 10:59
Kakšne so dejansko vse te nevladne skupine, društva in podobne organizacije pri nas, o katerih slišimo vsake toliko? Neodvisne? ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj
3
17.09.2017 00:07
Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
10
16.09.2017 12:00
Ali lahko verjamemo predvolilni anketi, ki napoveduje več kot 95-odstotno volilno udeležbo? Zakaj panika v volilnem štabu Boruta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
9
13.09.2017 20:00
Avtocestni križ, TEŠ 6, t.i. drugi tir. Veliki državni infrastrukturni projekti, kjer se porabljajo milijarde. Nevarnost ... Več.
Piše: Miha Burger
O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo
9
11.09.2017 20:13
Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kdo si v resnici najbolj želi Magnine lakirnice v Hočah, Avstrijci ali Cerarjeva vlada?
5
10.09.2017 20:47
Ker je Andrej Čufer včeraj nepreklicno odstopil kot član upravnega odbora okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), ... Več.
Piše: Andrej Čufer
Pahorjevanje
8
10.09.2017 11:00
Največji dosežek pahorjevanja na funkciji predsednika države je ta, da je Borut P. uspel skoraj vso javnost prepričati, da je ... Več.
Piše: Draško Golubar
Hommage Slovenskemu mladinskemu gledališču, teatru, ki nenehno demokratizira republiko
0
09.09.2017 22:59
To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Križi s križi
10
08.09.2017 22:59
Seveda je neverjetno in malce strašljivo, da so pri Lidlu iz grških pravoslavnih cerkvic izbrisali križe. Treba se je zgražati ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti
11
07.09.2017 23:23
Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Drugi tir je kot parna lokomotiva: milijoni evrov bodo izpareli v zrak
15
06.09.2017 20:35
Neodvisni poslanec Bojan Dobovšek je za portal+ analiziral dosedanjo kronologijo projekta izgradnje nove železniške proge med ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne
27
05.09.2017 21:11
Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, ... Več.
Piše: Keith Miles
Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo
6
03.09.2017 23:00
Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost
1
02.09.2017 20:08
Medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiralikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.758
02/
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.408
03/
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
Keith Miles
Ogledov: 2.231
04/
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.078
05/
2. tir in fantomskih 9000 delovnih mest: brezsramna laž prevarantske vlade Mira Cerarja!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
06/
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
Oskar Salobir
Ogledov: 1.766
07/
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.521
08/
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
Miha Burger
Ogledov: 1.662
09/
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.479
10/
Ministrica Milojka, preden vržete 136 milijonov zdravstveni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.151