Komentar

Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?

Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so nekoč domovali francoski kralji. Predsedniki Francije, Nemčije, Italije in Španije so govorili o prihodnosti EU, ki ji očitno grozi nekakšna transformacija v Evropo dveh ali celo treh hitrosti. Še vedno pa ni izključen niti črni scenarij, se pravi razpad Evropske unije.

10.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   EU   Evropa   Francija   Nemčija   trdno jedro   Versailles

Prihodnje trdno jedro Evropske unije bodo tvorile Nemčija, Francija, Italija, Španije ter trojček Beneluks. Torej skupaj sedem držav. Bo vseh ostalih 20 članic drugorazrednih?

Globalni red je danes v popolnem neredu. Multilaterealizem je ohromljen in neučinkovit. V postzahodnem svetu, kot ga je na Münchenski varnostni konferenci imenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naj bi odnosi temeljili na odnosih med posameznimi državami in ne med integracijami. Tako je izrazil skupni odpor Rusije kot tudi Trumpovih ZDA ne le do globalnega liberalnega multilateralnega reda, temveč predvsem do Evropske unije - z željo obeh, da bi odnose razvijali bilateralno s posameznimi državami članicami. Če že ne razbitje, je cilj vsaj oslabitev Evropske unije, ki se je znašla pred resnimi izzivi svoje organizacijsko-institucionalne prihodnosti. Pojavili so se dvomi o njeni lastni usodi. Ideja o razpadu EU, ki je bila nepredstavljiva še pred nekaj leti, je danes predmet resnih diskusij. Združene države Amerike zapuščajo Evropo, Nemčija ne more prevzeti njene vloge dominantne moči; nima ne potrebne politične, še manj vojaške teže. V Evropi je Nemčija s svojo ekonomsko močjo celo vedno bolj izolirana.

 

Ena od študij MacroGeo, svetovalne ustanove Carla De Benedettija, staroste italijanskih poslovnežev, pravi, da bo EU v sedanji obliki in kljub volilni zmagi nemških in francoskih proevropskih sil - razpadla. To narekujejo dolgoročni geopolitični negativni trendi v sosedstvu EU in na globalni ravni. Nastalo naj bi "nemško geoekonomsko jedro" z državami v dobaviteljski verigi in podobno monetarno in fiskalno kulturo. Januarja je Mediobanca objavila poročilo, po katerem Italija ne bi bila močno prizadeta, če bi zapustila evrocono. Nizozemski parlament je prejšnji mesec naročil študijo razlogov za in proti članstvu v evroobmočju. Sedanji model evropskega sobivanja je očitno potreben osvežitve. Migracijska, ekonomska in finančna kriza so Evropo močno prizadele. Brexit ima očitno močnejše posledice od želenih, anti-EU populizmi in teroristične grožnje se hitro množijo.

 

Geopolitične preobrazbe, ki se dogajajo danes v svetu in Evropi, posebej Evropski uniji, bodo opredelile naša življenja v prihodnje. Nedavno srečanje "Čudovitih 4" - štirih največjih članic Unije, tj. Francije, Nemčije, Italije in Španije v Versaillesu, kraju podpisa mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, ki Evropi ni zagotovila miru, pred praznovanjem šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, je podalo novo razvojno smer - Evropsko unijo več hitrosti. Več hitrosti je bilo v EU že prisotno, še nikoli pa to ni bil politični koncept institucionalnega razvoja, ki očitno nastaja in bo potrjen na zasedanju sedemindvajseterice v Rimu. Oblika in hitrost razvoja EU sta vedno le politična odločitev. Odločajo države članice in ne evropske institucije. In glavna odločitev - celo o obstoju EU - bo padala na letošnjih francoskih volitvah. Na nemških namreč nastopata dva prepričana Evropejca.

 

 

Sever in Jug, Vzhod in Zahod

 

Ideje o Uniji kot skupni tesni federaciji vseh sedemindvajsetih držav članic so glede na današnje stanje povsem nerealne. Večina članic in njihovih ljudstev očitno "vedno tesnejši EU", nekoč edini evropski mantri, ni naklonjenih. Ostajajo utopične, kot verjetno tudi pobude za sklic novega procesa za evropsko ustavo, ki so jo Nizozemci in Francozi že zavrnili na referendumih. EU v enotni skupini sedemindvajsetih, temelječi na funkciji najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi nasprotujočih si interesov ne bo zmogla radikalnih sprememb v delovanju, ki so nujno potrebne zaradi novega globalnega politično-varnostnega razvoja.

 

EU se deli na razvojni Sever in Jug ter vrednostni Zahod in Vzhod. Okrepljeno sodelovanje članic na posameznih evropskih politikah sicer uzakonja že Lizbonska pogodba. Tako sodelovanje je danes tudi že dejstvo, vidno v skupini držav v okviru devetnajstčlanske evrske cone ali triindvajsetčlanskega schengenskega sporazuma. Versajsko srečanje je to potrdilo in nadgradilo. Še prej, ob robu februarskega Evropskega sveta na Malti, je tudi nemška kanclerka Angela Merkel podprla ideje, ki po Evropi krožijo že nekaj časa – ustvariti novo EU v obliki več hitrosti, koncentričnih krogov ali nivojev razvoja. Benelux je celo prvi pripravil pisni predlog. Temu se pridružujeta še Italija in Španija. Te države (iz Versaillesa) in skupine (Benelux) očitno trenutno tvorijo novo trdno in globoko jedro prihodnje Evropske unije.

 

Pripravljeni so na še tesnejšo integracijo, predvsem na varnostno-obrambnem področju. Gre za sporočilo starih, zahodnoevropskih članic novim vzhodnoevropskim o utrujenosti in naveličanosti nad blokadami tesnejšega varnostnega in azilnega sodelovanja. Opozorilo pred antiliberalnim, nacionalnim egoizmom. "Najti moramo pogum, da nadaljujemo s poglabljanjem integracije, čeprav drugi temu nasprotujejo", je dejala kanclerka Merkel. Države, ki bodo to želele, bodo napredovale hitreje na področjih obrambe, evra, ekonomske in monetarne unije in fiskalne harmonizacije, celo kulture in dela z mladimi, se je zavzel odhajajoči francoski predsednik.

 

 

Hitro vrteče se jedro in počasna periferija

 

Želja po krepitvi enotne evropske skupnosti sedemindvajseterice ostaja, a integrirajoče se jedro bo očitno šlo svojo pot. Pri tem se odpira več vprašanj: ali lahko jedro iz sedanje pol konfederalne Evropske unije, pogodbene zveze EU suverenih držav brez ustave, a s skupnimi organi in pravno osebnostjo, ustvari novo tvorbo in napreduje v še tesnejšo obliko povezave? Ali bo centripetalno jedro hitrejše sodelovanje še naprej uravnavalo le na pogodbeni osnovi, ali bi lahko preraslo v kvalitativno, morda celo federativno novost? Bo jedro še tesnejša povezava znotraj širše evropske povezave? Ali bo jedro zajelo članice evrske cone, schengenskega prostora ali bo še ožje omejeno, danes ni znano. Je jedro ekonomski, varnostni ali politični projekt? Je to projekt bančne, monetarne, ekonomsko-konvergenčne, socialne in končno politične unije?

 

Ključna bosta ekonomsko-monetarna konvergenca in ravnotežje članic. Hitrejše jedrno povezovanje verjetno pomeni, da bodo manj razviti deli EU morali, če bodo želeli v jedro integracije, sprejeti skupna fiskalna, javno-finančno monetarna, proračunska, davčna in ekonomska, pa tudi zdravstvena pravila, disciplino in kontrolo. V zameno bi bolj razviti morali sprejeti več razvojne in finančne solidarnosti, ki so jo do sedaj zanikali, da bi v doglednem času razvojne razlike vsaj na ravni jedra skupnosti postale minimalne. Problem je, da Nemčija verjetno nikoli ne bo dopustila oblikovanja transferne unije. Socialna solidarnost med članicami jedra bi morala biti upoštevana, da bi blažili učinke globalizacije. Najbolj razvite države jedra pa ne bi mogle na osnovi skupne monetarne in tečajne politike kovati izvoznih ekstra presežkov na račun manj produktivnih oziroma bi morale te presežke ustrezno porabiti za krepitev skupnosti. Člani jedra se bodo morali prostovoljno odpovedati pomembnim delom ekonomsko-socialne suverenosti, politično suverenost pa prenesti na skupne institucije, ki bodo morale odražati nacionalno identiteto sestavnih delov. Centralizirana ekonomska moč namreč zahteva ustrezno politično odgovornost oziroma voljene in enakopravno upravljane skupne politične institucije. Oblikovati se bodo morala nova pravila odločanja in sprejemanja v jedrno skupino – ko bodo kandidati pripravljeni in če bodo vstopa v jedro sploh želeli.

 

Taka jedrna EU bo morala okrepiti svoje skupne varnostne strukture, ki bodo evropski temelj kolektivne obrambe v NATO. Enako bo veljalo za morebitni izstop, saj suverenost nacije z vstopom v integracijo ni konzumirana. Le tako lahko skupnost s prostim pretokom kapitala, ljudi, dobrin in storitev ter skupno monetarno, obrambno in zunanjo politiko v globalnem svetu na dolgi rok preživi.

 

 

Počasna, mediokritetna Srednja Evropa

 

Predvsem srednjeevropske države, zagovornice vračanja pristojnosti nacionalnim državam, krčenju EU na različne sloje in jedra nasprotujejo. Razvijati bi se morali skupaj, pravijo, a hkrati blokirajo skupne projekte. Neprisotnost vzhodnih članic EU, ki na versajsko srečanje niso bile povabljene, je bila močno vidna. Posebej velike Poljske. Gre za novo delitev Evrope? Gre za novo evropsko geopolitiko? Bodo državljani ne-jedrne Evrope, posebej iz Vzhodne Evrope, postali drugorazredni Evropejci? Očitno države, ki si ne želijo Evrope več hitrosti, v današnjih turbulentnih časih migrantske in ekonomske krize, večanja razvojnih razlik članic, zapiranja nacionalnih meja in omejevana prostega pretoka delovne sile, v času nejasne ameriške politike do varnosti Evrope in EU ter agresivne ruske zunanje politike, vidijo jedrni koncept EU predvsem kot ponovno geopolitično delitev Evrope, ki povečuje interesni in vplivni prostor Rusije zlasti v tistih članicah, ki ne bodo del najbolj propulzivnega jedra. Jasno je tudi, da bo prihodnji evropski proračun po odhodu Združenega kraljestva kot pomembnega plačnika skromnejši. Denarja za odpravljanje razvojnih razlik med članicami bo še manj, enakomeren razvoj še težji.

 

Evropa več hitrosti bi tako lahko še utrdila velike evropske razvojne razlike in s tem postala še šibkejša v globalnih odnosih. V kakšno EU naj bi se vključile današnje kandidatke, pa sploh ni znano!

 

 

Kam sodi Slovenija?

 

Sloveniji z močno proevropsko in prozahodno identiteto koristi močna EU. Kot članica skupine z valuto evro in schengenskega prostora varnosti ima sposobnost postati članica prihodnjega hitrega jedra, v kolikor bo prišlo do njegovega oblikovanja. Pa ima tudi voljo? Postati član hitre skupine pomeni imeti sposobnost in voljo prenašati še dodatne dele suverenosti. V tako razburkanih časih globalnih delitev in evropskih "več-hitrosti" bi morala Slovenija pozorno paziti na pravilno, ne le gospodarsko, predvsem zunanjepolitično umeščanje v tisti evropski prostor, kamor smo po vrednotah demokracije, svobode, gospodarskega sodelovanja in kulture vedno sodili ali si to vsaj želeli – na območje najbolj progresivnega in modernega dela Evropske unije – in temu prilagoditi svoje zunanjepolitične, razvojne, gospodarske, infrastrukturne in pristaniške usmeritve ter jih v našo korist graditi, usmerjati in koordinirati skupaj z evropskimi strateškimi partnerji. Trdo, karolinško evropsko jedro je bilo vedno naš najpomembnejši gospodarski parter.

 

Naša jugovzhodna soseščina bo postala še bolj nestabilna. Pomembne pristaniško-logistične osi s Severa na Jug in Vzhoda na Zahod ter transportne poti mediteranskega in baltsko–jadranskega evropskih transportnih koridorjev čez slovensko ozemlje v Srednjo Evropo dajejo Sloveniji tisti geostrateški položaj, na podlagi katerega interesno sodi v trdo jedrno skupino EU. Zato mora paziti, da svojih geostrateških prednosti ne zapravi s projekti, ki evropski integraciji nasprotujejo ali jo želijo oslabiti. Skupaj z evropskimi zavezniki si mora Slovenija prizadevati za čim močnejšo in čim bolj povezano EU – prostor demokracije, svobode in pravne države brez korupcije – a s suvereno pravico do izstopa, v kolikor taka skupnost ne bi odražala več slovenskih nacionalnih interesov. Nemudoma mora končati slabe tranzicijske in zakonodajne prakse siromašenja slovenskega gospodarstva in plenjenja skupnega bogastva ter urediti pravosodje. Za Slovenijo koncept neliberalne demokracije ali nedemokratičnega državnega kapitalizma tudi po zgodovinskem izkustvu, ne bi smel biti privlačen. Novi globalni red, sistem moči in bilateralnih odnosov v mednarodni skupnosti, ki ga propagira ameriški predsednik, želi pa si ga tudi Rusija, ni v korist manjših držav. Pogajalska, tudi gospodarska, moč majhnih držav v sistemu velikih sil je nična. Moč je le v povezavi z najboljšimi! Z odpovedjo dela suverenosti ohranimo slovensko suverenost! Slovenija bo ostala del razvite, varne in najbolj povezane Evrope, kjer bo soodločala ali pa bo ponovno pristala na vzhodnoevropskem obrobju druge kategorije, kjer bo predmet odločanja drugih.

 

O tem se bo petindvajsetega marca odločalo v Rimu. Proces variabilne evropske geometrije se je začel. Leto 2017 bo leto boja za preživetje Evropske unije. Demokratični glas Slovencev pa bo odločil, če bo Slovenija v njenem najhitrejšem jedru, na pravi strani evropske geopolitike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.221
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 888
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860