Komentar

Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?

Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so nekoč domovali francoski kralji. Predsedniki Francije, Nemčije, Italije in Španije so govorili o prihodnosti EU, ki ji očitno grozi nekakšna transformacija v Evropo dveh ali celo treh hitrosti. Še vedno pa ni izključen niti črni scenarij, se pravi razpad Evropske unije.

10.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   EU   Evropa   Francija   Nemčija   trdno jedro   Versailles

Prihodnje trdno jedro Evropske unije bodo tvorile Nemčija, Francija, Italija, Španije ter trojček Beneluks. Torej skupaj sedem držav. Bo vseh ostalih 20 članic drugorazrednih?

Globalni red je danes v popolnem neredu. Multilaterealizem je ohromljen in neučinkovit. V postzahodnem svetu, kot ga je na Münchenski varnostni konferenci imenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naj bi odnosi temeljili na odnosih med posameznimi državami in ne med integracijami. Tako je izrazil skupni odpor Rusije kot tudi Trumpovih ZDA ne le do globalnega liberalnega multilateralnega reda, temveč predvsem do Evropske unije - z željo obeh, da bi odnose razvijali bilateralno s posameznimi državami članicami. Če že ne razbitje, je cilj vsaj oslabitev Evropske unije, ki se je znašla pred resnimi izzivi svoje organizacijsko-institucionalne prihodnosti. Pojavili so se dvomi o njeni lastni usodi. Ideja o razpadu EU, ki je bila nepredstavljiva še pred nekaj leti, je danes predmet resnih diskusij. Združene države Amerike zapuščajo Evropo, Nemčija ne more prevzeti njene vloge dominantne moči; nima ne potrebne politične, še manj vojaške teže. V Evropi je Nemčija s svojo ekonomsko močjo celo vedno bolj izolirana.

 

Ena od študij MacroGeo, svetovalne ustanove Carla De Benedettija, staroste italijanskih poslovnežev, pravi, da bo EU v sedanji obliki in kljub volilni zmagi nemških in francoskih proevropskih sil - razpadla. To narekujejo dolgoročni geopolitični negativni trendi v sosedstvu EU in na globalni ravni. Nastalo naj bi "nemško geoekonomsko jedro" z državami v dobaviteljski verigi in podobno monetarno in fiskalno kulturo. Januarja je Mediobanca objavila poročilo, po katerem Italija ne bi bila močno prizadeta, če bi zapustila evrocono. Nizozemski parlament je prejšnji mesec naročil študijo razlogov za in proti članstvu v evroobmočju. Sedanji model evropskega sobivanja je očitno potreben osvežitve. Migracijska, ekonomska in finančna kriza so Evropo močno prizadele. Brexit ima očitno močnejše posledice od želenih, anti-EU populizmi in teroristične grožnje se hitro množijo.

 

Geopolitične preobrazbe, ki se dogajajo danes v svetu in Evropi, posebej Evropski uniji, bodo opredelile naša življenja v prihodnje. Nedavno srečanje "Čudovitih 4" - štirih največjih članic Unije, tj. Francije, Nemčije, Italije in Španije v Versaillesu, kraju podpisa mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, ki Evropi ni zagotovila miru, pred praznovanjem šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, je podalo novo razvojno smer - Evropsko unijo več hitrosti. Več hitrosti je bilo v EU že prisotno, še nikoli pa to ni bil politični koncept institucionalnega razvoja, ki očitno nastaja in bo potrjen na zasedanju sedemindvajseterice v Rimu. Oblika in hitrost razvoja EU sta vedno le politična odločitev. Odločajo države članice in ne evropske institucije. In glavna odločitev - celo o obstoju EU - bo padala na letošnjih francoskih volitvah. Na nemških namreč nastopata dva prepričana Evropejca.

 

 

Sever in Jug, Vzhod in Zahod

 

Ideje o Uniji kot skupni tesni federaciji vseh sedemindvajsetih držav članic so glede na današnje stanje povsem nerealne. Večina članic in njihovih ljudstev očitno "vedno tesnejši EU", nekoč edini evropski mantri, ni naklonjenih. Ostajajo utopične, kot verjetno tudi pobude za sklic novega procesa za evropsko ustavo, ki so jo Nizozemci in Francozi že zavrnili na referendumih. EU v enotni skupini sedemindvajsetih, temelječi na funkciji najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi nasprotujočih si interesov ne bo zmogla radikalnih sprememb v delovanju, ki so nujno potrebne zaradi novega globalnega politično-varnostnega razvoja.

 

EU se deli na razvojni Sever in Jug ter vrednostni Zahod in Vzhod. Okrepljeno sodelovanje članic na posameznih evropskih politikah sicer uzakonja že Lizbonska pogodba. Tako sodelovanje je danes tudi že dejstvo, vidno v skupini držav v okviru devetnajstčlanske evrske cone ali triindvajsetčlanskega schengenskega sporazuma. Versajsko srečanje je to potrdilo in nadgradilo. Še prej, ob robu februarskega Evropskega sveta na Malti, je tudi nemška kanclerka Angela Merkel podprla ideje, ki po Evropi krožijo že nekaj časa – ustvariti novo EU v obliki več hitrosti, koncentričnih krogov ali nivojev razvoja. Benelux je celo prvi pripravil pisni predlog. Temu se pridružujeta še Italija in Španija. Te države (iz Versaillesa) in skupine (Benelux) očitno trenutno tvorijo novo trdno in globoko jedro prihodnje Evropske unije.

 

Pripravljeni so na še tesnejšo integracijo, predvsem na varnostno-obrambnem področju. Gre za sporočilo starih, zahodnoevropskih članic novim vzhodnoevropskim o utrujenosti in naveličanosti nad blokadami tesnejšega varnostnega in azilnega sodelovanja. Opozorilo pred antiliberalnim, nacionalnim egoizmom. "Najti moramo pogum, da nadaljujemo s poglabljanjem integracije, čeprav drugi temu nasprotujejo", je dejala kanclerka Merkel. Države, ki bodo to želele, bodo napredovale hitreje na področjih obrambe, evra, ekonomske in monetarne unije in fiskalne harmonizacije, celo kulture in dela z mladimi, se je zavzel odhajajoči francoski predsednik.

 

 

Hitro vrteče se jedro in počasna periferija

 

Želja po krepitvi enotne evropske skupnosti sedemindvajseterice ostaja, a integrirajoče se jedro bo očitno šlo svojo pot. Pri tem se odpira več vprašanj: ali lahko jedro iz sedanje pol konfederalne Evropske unije, pogodbene zveze EU suverenih držav brez ustave, a s skupnimi organi in pravno osebnostjo, ustvari novo tvorbo in napreduje v še tesnejšo obliko povezave? Ali bo centripetalno jedro hitrejše sodelovanje še naprej uravnavalo le na pogodbeni osnovi, ali bi lahko preraslo v kvalitativno, morda celo federativno novost? Bo jedro še tesnejša povezava znotraj širše evropske povezave? Ali bo jedro zajelo članice evrske cone, schengenskega prostora ali bo še ožje omejeno, danes ni znano. Je jedro ekonomski, varnostni ali politični projekt? Je to projekt bančne, monetarne, ekonomsko-konvergenčne, socialne in končno politične unije?

 

Ključna bosta ekonomsko-monetarna konvergenca in ravnotežje članic. Hitrejše jedrno povezovanje verjetno pomeni, da bodo manj razviti deli EU morali, če bodo želeli v jedro integracije, sprejeti skupna fiskalna, javno-finančno monetarna, proračunska, davčna in ekonomska, pa tudi zdravstvena pravila, disciplino in kontrolo. V zameno bi bolj razviti morali sprejeti več razvojne in finančne solidarnosti, ki so jo do sedaj zanikali, da bi v doglednem času razvojne razlike vsaj na ravni jedra skupnosti postale minimalne. Problem je, da Nemčija verjetno nikoli ne bo dopustila oblikovanja transferne unije. Socialna solidarnost med članicami jedra bi morala biti upoštevana, da bi blažili učinke globalizacije. Najbolj razvite države jedra pa ne bi mogle na osnovi skupne monetarne in tečajne politike kovati izvoznih ekstra presežkov na račun manj produktivnih oziroma bi morale te presežke ustrezno porabiti za krepitev skupnosti. Člani jedra se bodo morali prostovoljno odpovedati pomembnim delom ekonomsko-socialne suverenosti, politično suverenost pa prenesti na skupne institucije, ki bodo morale odražati nacionalno identiteto sestavnih delov. Centralizirana ekonomska moč namreč zahteva ustrezno politično odgovornost oziroma voljene in enakopravno upravljane skupne politične institucije. Oblikovati se bodo morala nova pravila odločanja in sprejemanja v jedrno skupino – ko bodo kandidati pripravljeni in če bodo vstopa v jedro sploh želeli.

 

Taka jedrna EU bo morala okrepiti svoje skupne varnostne strukture, ki bodo evropski temelj kolektivne obrambe v NATO. Enako bo veljalo za morebitni izstop, saj suverenost nacije z vstopom v integracijo ni konzumirana. Le tako lahko skupnost s prostim pretokom kapitala, ljudi, dobrin in storitev ter skupno monetarno, obrambno in zunanjo politiko v globalnem svetu na dolgi rok preživi.

 

 

Počasna, mediokritetna Srednja Evropa

 

Predvsem srednjeevropske države, zagovornice vračanja pristojnosti nacionalnim državam, krčenju EU na različne sloje in jedra nasprotujejo. Razvijati bi se morali skupaj, pravijo, a hkrati blokirajo skupne projekte. Neprisotnost vzhodnih članic EU, ki na versajsko srečanje niso bile povabljene, je bila močno vidna. Posebej velike Poljske. Gre za novo delitev Evrope? Gre za novo evropsko geopolitiko? Bodo državljani ne-jedrne Evrope, posebej iz Vzhodne Evrope, postali drugorazredni Evropejci? Očitno države, ki si ne želijo Evrope več hitrosti, v današnjih turbulentnih časih migrantske in ekonomske krize, večanja razvojnih razlik članic, zapiranja nacionalnih meja in omejevana prostega pretoka delovne sile, v času nejasne ameriške politike do varnosti Evrope in EU ter agresivne ruske zunanje politike, vidijo jedrni koncept EU predvsem kot ponovno geopolitično delitev Evrope, ki povečuje interesni in vplivni prostor Rusije zlasti v tistih članicah, ki ne bodo del najbolj propulzivnega jedra. Jasno je tudi, da bo prihodnji evropski proračun po odhodu Združenega kraljestva kot pomembnega plačnika skromnejši. Denarja za odpravljanje razvojnih razlik med članicami bo še manj, enakomeren razvoj še težji.

 

Evropa več hitrosti bi tako lahko še utrdila velike evropske razvojne razlike in s tem postala še šibkejša v globalnih odnosih. V kakšno EU naj bi se vključile današnje kandidatke, pa sploh ni znano!

 

 

Kam sodi Slovenija?

 

Sloveniji z močno proevropsko in prozahodno identiteto koristi močna EU. Kot članica skupine z valuto evro in schengenskega prostora varnosti ima sposobnost postati članica prihodnjega hitrega jedra, v kolikor bo prišlo do njegovega oblikovanja. Pa ima tudi voljo? Postati član hitre skupine pomeni imeti sposobnost in voljo prenašati še dodatne dele suverenosti. V tako razburkanih časih globalnih delitev in evropskih "več-hitrosti" bi morala Slovenija pozorno paziti na pravilno, ne le gospodarsko, predvsem zunanjepolitično umeščanje v tisti evropski prostor, kamor smo po vrednotah demokracije, svobode, gospodarskega sodelovanja in kulture vedno sodili ali si to vsaj želeli – na območje najbolj progresivnega in modernega dela Evropske unije – in temu prilagoditi svoje zunanjepolitične, razvojne, gospodarske, infrastrukturne in pristaniške usmeritve ter jih v našo korist graditi, usmerjati in koordinirati skupaj z evropskimi strateškimi partnerji. Trdo, karolinško evropsko jedro je bilo vedno naš najpomembnejši gospodarski parter.

 

Naša jugovzhodna soseščina bo postala še bolj nestabilna. Pomembne pristaniško-logistične osi s Severa na Jug in Vzhoda na Zahod ter transportne poti mediteranskega in baltsko–jadranskega evropskih transportnih koridorjev čez slovensko ozemlje v Srednjo Evropo dajejo Sloveniji tisti geostrateški položaj, na podlagi katerega interesno sodi v trdo jedrno skupino EU. Zato mora paziti, da svojih geostrateških prednosti ne zapravi s projekti, ki evropski integraciji nasprotujejo ali jo želijo oslabiti. Skupaj z evropskimi zavezniki si mora Slovenija prizadevati za čim močnejšo in čim bolj povezano EU – prostor demokracije, svobode in pravne države brez korupcije – a s suvereno pravico do izstopa, v kolikor taka skupnost ne bi odražala več slovenskih nacionalnih interesov. Nemudoma mora končati slabe tranzicijske in zakonodajne prakse siromašenja slovenskega gospodarstva in plenjenja skupnega bogastva ter urediti pravosodje. Za Slovenijo koncept neliberalne demokracije ali nedemokratičnega državnega kapitalizma tudi po zgodovinskem izkustvu, ne bi smel biti privlačen. Novi globalni red, sistem moči in bilateralnih odnosov v mednarodni skupnosti, ki ga propagira ameriški predsednik, želi pa si ga tudi Rusija, ni v korist manjših držav. Pogajalska, tudi gospodarska, moč majhnih držav v sistemu velikih sil je nična. Moč je le v povezavi z najboljšimi! Z odpovedjo dela suverenosti ohranimo slovensko suverenost! Slovenija bo ostala del razvite, varne in najbolj povezane Evrope, kjer bo soodločala ali pa bo ponovno pristala na vzhodnoevropskem obrobju druge kategorije, kjer bo predmet odločanja drugih.

 

O tem se bo petindvajsetega marca odločalo v Rimu. Proces variabilne evropske geometrije se je začel. Leto 2017 bo leto boja za preživetje Evropske unije. Demokratični glas Slovencev pa bo odločil, če bo Slovenija v njenem najhitrejšem jedru, na pravi strani evropske geopolitike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
8
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.355
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.158
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.624
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.539
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.125
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.322
07/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.137
08/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 967
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.123
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 595