Komentar

Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?

Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so nekoč domovali francoski kralji. Predsedniki Francije, Nemčije, Italije in Španije so govorili o prihodnosti EU, ki ji očitno grozi nekakšna transformacija v Evropo dveh ali celo treh hitrosti. Še vedno pa ni izključen niti črni scenarij, se pravi razpad Evropske unije.

10.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   EU   Evropa   Francija   Nemčija   trdno jedro   Versailles

Prihodnje trdno jedro Evropske unije bodo tvorile Nemčija, Francija, Italija, Španije ter trojček Beneluks. Torej skupaj sedem držav. Bo vseh ostalih 20 članic drugorazrednih?

Globalni red je danes v popolnem neredu. Multilaterealizem je ohromljen in neučinkovit. V postzahodnem svetu, kot ga je na Münchenski varnostni konferenci imenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naj bi odnosi temeljili na odnosih med posameznimi državami in ne med integracijami. Tako je izrazil skupni odpor Rusije kot tudi Trumpovih ZDA ne le do globalnega liberalnega multilateralnega reda, temveč predvsem do Evropske unije - z željo obeh, da bi odnose razvijali bilateralno s posameznimi državami članicami. Če že ne razbitje, je cilj vsaj oslabitev Evropske unije, ki se je znašla pred resnimi izzivi svoje organizacijsko-institucionalne prihodnosti. Pojavili so se dvomi o njeni lastni usodi. Ideja o razpadu EU, ki je bila nepredstavljiva še pred nekaj leti, je danes predmet resnih diskusij. Združene države Amerike zapuščajo Evropo, Nemčija ne more prevzeti njene vloge dominantne moči; nima ne potrebne politične, še manj vojaške teže. V Evropi je Nemčija s svojo ekonomsko močjo celo vedno bolj izolirana.

 

Ena od študij MacroGeo, svetovalne ustanove Carla De Benedettija, staroste italijanskih poslovnežev, pravi, da bo EU v sedanji obliki in kljub volilni zmagi nemških in francoskih proevropskih sil - razpadla. To narekujejo dolgoročni geopolitični negativni trendi v sosedstvu EU in na globalni ravni. Nastalo naj bi "nemško geoekonomsko jedro" z državami v dobaviteljski verigi in podobno monetarno in fiskalno kulturo. Januarja je Mediobanca objavila poročilo, po katerem Italija ne bi bila močno prizadeta, če bi zapustila evrocono. Nizozemski parlament je prejšnji mesec naročil študijo razlogov za in proti članstvu v evroobmočju. Sedanji model evropskega sobivanja je očitno potreben osvežitve. Migracijska, ekonomska in finančna kriza so Evropo močno prizadele. Brexit ima očitno močnejše posledice od želenih, anti-EU populizmi in teroristične grožnje se hitro množijo.

 

Geopolitične preobrazbe, ki se dogajajo danes v svetu in Evropi, posebej Evropski uniji, bodo opredelile naša življenja v prihodnje. Nedavno srečanje "Čudovitih 4" - štirih največjih članic Unije, tj. Francije, Nemčije, Italije in Španije v Versaillesu, kraju podpisa mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, ki Evropi ni zagotovila miru, pred praznovanjem šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, je podalo novo razvojno smer - Evropsko unijo več hitrosti. Več hitrosti je bilo v EU že prisotno, še nikoli pa to ni bil politični koncept institucionalnega razvoja, ki očitno nastaja in bo potrjen na zasedanju sedemindvajseterice v Rimu. Oblika in hitrost razvoja EU sta vedno le politična odločitev. Odločajo države članice in ne evropske institucije. In glavna odločitev - celo o obstoju EU - bo padala na letošnjih francoskih volitvah. Na nemških namreč nastopata dva prepričana Evropejca.

 

 

Sever in Jug, Vzhod in Zahod

 

Ideje o Uniji kot skupni tesni federaciji vseh sedemindvajsetih držav članic so glede na današnje stanje povsem nerealne. Večina članic in njihovih ljudstev očitno "vedno tesnejši EU", nekoč edini evropski mantri, ni naklonjenih. Ostajajo utopične, kot verjetno tudi pobude za sklic novega procesa za evropsko ustavo, ki so jo Nizozemci in Francozi že zavrnili na referendumih. EU v enotni skupini sedemindvajsetih, temelječi na funkciji najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi nasprotujočih si interesov ne bo zmogla radikalnih sprememb v delovanju, ki so nujno potrebne zaradi novega globalnega politično-varnostnega razvoja.

 

EU se deli na razvojni Sever in Jug ter vrednostni Zahod in Vzhod. Okrepljeno sodelovanje članic na posameznih evropskih politikah sicer uzakonja že Lizbonska pogodba. Tako sodelovanje je danes tudi že dejstvo, vidno v skupini držav v okviru devetnajstčlanske evrske cone ali triindvajsetčlanskega schengenskega sporazuma. Versajsko srečanje je to potrdilo in nadgradilo. Še prej, ob robu februarskega Evropskega sveta na Malti, je tudi nemška kanclerka Angela Merkel podprla ideje, ki po Evropi krožijo že nekaj časa – ustvariti novo EU v obliki več hitrosti, koncentričnih krogov ali nivojev razvoja. Benelux je celo prvi pripravil pisni predlog. Temu se pridružujeta še Italija in Španija. Te države (iz Versaillesa) in skupine (Benelux) očitno trenutno tvorijo novo trdno in globoko jedro prihodnje Evropske unije.

 

Pripravljeni so na še tesnejšo integracijo, predvsem na varnostno-obrambnem področju. Gre za sporočilo starih, zahodnoevropskih članic novim vzhodnoevropskim o utrujenosti in naveličanosti nad blokadami tesnejšega varnostnega in azilnega sodelovanja. Opozorilo pred antiliberalnim, nacionalnim egoizmom. "Najti moramo pogum, da nadaljujemo s poglabljanjem integracije, čeprav drugi temu nasprotujejo", je dejala kanclerka Merkel. Države, ki bodo to želele, bodo napredovale hitreje na področjih obrambe, evra, ekonomske in monetarne unije in fiskalne harmonizacije, celo kulture in dela z mladimi, se je zavzel odhajajoči francoski predsednik.

 

 

Hitro vrteče se jedro in počasna periferija

 

Želja po krepitvi enotne evropske skupnosti sedemindvajseterice ostaja, a integrirajoče se jedro bo očitno šlo svojo pot. Pri tem se odpira več vprašanj: ali lahko jedro iz sedanje pol konfederalne Evropske unije, pogodbene zveze EU suverenih držav brez ustave, a s skupnimi organi in pravno osebnostjo, ustvari novo tvorbo in napreduje v še tesnejšo obliko povezave? Ali bo centripetalno jedro hitrejše sodelovanje še naprej uravnavalo le na pogodbeni osnovi, ali bi lahko preraslo v kvalitativno, morda celo federativno novost? Bo jedro še tesnejša povezava znotraj širše evropske povezave? Ali bo jedro zajelo članice evrske cone, schengenskega prostora ali bo še ožje omejeno, danes ni znano. Je jedro ekonomski, varnostni ali politični projekt? Je to projekt bančne, monetarne, ekonomsko-konvergenčne, socialne in končno politične unije?

 

Ključna bosta ekonomsko-monetarna konvergenca in ravnotežje članic. Hitrejše jedrno povezovanje verjetno pomeni, da bodo manj razviti deli EU morali, če bodo želeli v jedro integracije, sprejeti skupna fiskalna, javno-finančno monetarna, proračunska, davčna in ekonomska, pa tudi zdravstvena pravila, disciplino in kontrolo. V zameno bi bolj razviti morali sprejeti več razvojne in finančne solidarnosti, ki so jo do sedaj zanikali, da bi v doglednem času razvojne razlike vsaj na ravni jedra skupnosti postale minimalne. Problem je, da Nemčija verjetno nikoli ne bo dopustila oblikovanja transferne unije. Socialna solidarnost med članicami jedra bi morala biti upoštevana, da bi blažili učinke globalizacije. Najbolj razvite države jedra pa ne bi mogle na osnovi skupne monetarne in tečajne politike kovati izvoznih ekstra presežkov na račun manj produktivnih oziroma bi morale te presežke ustrezno porabiti za krepitev skupnosti. Člani jedra se bodo morali prostovoljno odpovedati pomembnim delom ekonomsko-socialne suverenosti, politično suverenost pa prenesti na skupne institucije, ki bodo morale odražati nacionalno identiteto sestavnih delov. Centralizirana ekonomska moč namreč zahteva ustrezno politično odgovornost oziroma voljene in enakopravno upravljane skupne politične institucije. Oblikovati se bodo morala nova pravila odločanja in sprejemanja v jedrno skupino – ko bodo kandidati pripravljeni in če bodo vstopa v jedro sploh želeli.

 

Taka jedrna EU bo morala okrepiti svoje skupne varnostne strukture, ki bodo evropski temelj kolektivne obrambe v NATO. Enako bo veljalo za morebitni izstop, saj suverenost nacije z vstopom v integracijo ni konzumirana. Le tako lahko skupnost s prostim pretokom kapitala, ljudi, dobrin in storitev ter skupno monetarno, obrambno in zunanjo politiko v globalnem svetu na dolgi rok preživi.

 

 

Počasna, mediokritetna Srednja Evropa

 

Predvsem srednjeevropske države, zagovornice vračanja pristojnosti nacionalnim državam, krčenju EU na različne sloje in jedra nasprotujejo. Razvijati bi se morali skupaj, pravijo, a hkrati blokirajo skupne projekte. Neprisotnost vzhodnih članic EU, ki na versajsko srečanje niso bile povabljene, je bila močno vidna. Posebej velike Poljske. Gre za novo delitev Evrope? Gre za novo evropsko geopolitiko? Bodo državljani ne-jedrne Evrope, posebej iz Vzhodne Evrope, postali drugorazredni Evropejci? Očitno države, ki si ne želijo Evrope več hitrosti, v današnjih turbulentnih časih migrantske in ekonomske krize, večanja razvojnih razlik članic, zapiranja nacionalnih meja in omejevana prostega pretoka delovne sile, v času nejasne ameriške politike do varnosti Evrope in EU ter agresivne ruske zunanje politike, vidijo jedrni koncept EU predvsem kot ponovno geopolitično delitev Evrope, ki povečuje interesni in vplivni prostor Rusije zlasti v tistih članicah, ki ne bodo del najbolj propulzivnega jedra. Jasno je tudi, da bo prihodnji evropski proračun po odhodu Združenega kraljestva kot pomembnega plačnika skromnejši. Denarja za odpravljanje razvojnih razlik med članicami bo še manj, enakomeren razvoj še težji.

 

Evropa več hitrosti bi tako lahko še utrdila velike evropske razvojne razlike in s tem postala še šibkejša v globalnih odnosih. V kakšno EU naj bi se vključile današnje kandidatke, pa sploh ni znano!

 

 

Kam sodi Slovenija?

 

Sloveniji z močno proevropsko in prozahodno identiteto koristi močna EU. Kot članica skupine z valuto evro in schengenskega prostora varnosti ima sposobnost postati članica prihodnjega hitrega jedra, v kolikor bo prišlo do njegovega oblikovanja. Pa ima tudi voljo? Postati član hitre skupine pomeni imeti sposobnost in voljo prenašati še dodatne dele suverenosti. V tako razburkanih časih globalnih delitev in evropskih "več-hitrosti" bi morala Slovenija pozorno paziti na pravilno, ne le gospodarsko, predvsem zunanjepolitično umeščanje v tisti evropski prostor, kamor smo po vrednotah demokracije, svobode, gospodarskega sodelovanja in kulture vedno sodili ali si to vsaj želeli – na območje najbolj progresivnega in modernega dela Evropske unije – in temu prilagoditi svoje zunanjepolitične, razvojne, gospodarske, infrastrukturne in pristaniške usmeritve ter jih v našo korist graditi, usmerjati in koordinirati skupaj z evropskimi strateškimi partnerji. Trdo, karolinško evropsko jedro je bilo vedno naš najpomembnejši gospodarski parter.

 

Naša jugovzhodna soseščina bo postala še bolj nestabilna. Pomembne pristaniško-logistične osi s Severa na Jug in Vzhoda na Zahod ter transportne poti mediteranskega in baltsko–jadranskega evropskih transportnih koridorjev čez slovensko ozemlje v Srednjo Evropo dajejo Sloveniji tisti geostrateški položaj, na podlagi katerega interesno sodi v trdo jedrno skupino EU. Zato mora paziti, da svojih geostrateških prednosti ne zapravi s projekti, ki evropski integraciji nasprotujejo ali jo želijo oslabiti. Skupaj z evropskimi zavezniki si mora Slovenija prizadevati za čim močnejšo in čim bolj povezano EU – prostor demokracije, svobode in pravne države brez korupcije – a s suvereno pravico do izstopa, v kolikor taka skupnost ne bi odražala več slovenskih nacionalnih interesov. Nemudoma mora končati slabe tranzicijske in zakonodajne prakse siromašenja slovenskega gospodarstva in plenjenja skupnega bogastva ter urediti pravosodje. Za Slovenijo koncept neliberalne demokracije ali nedemokratičnega državnega kapitalizma tudi po zgodovinskem izkustvu, ne bi smel biti privlačen. Novi globalni red, sistem moči in bilateralnih odnosov v mednarodni skupnosti, ki ga propagira ameriški predsednik, želi pa si ga tudi Rusija, ni v korist manjših držav. Pogajalska, tudi gospodarska, moč majhnih držav v sistemu velikih sil je nična. Moč je le v povezavi z najboljšimi! Z odpovedjo dela suverenosti ohranimo slovensko suverenost! Slovenija bo ostala del razvite, varne in najbolj povezane Evrope, kjer bo soodločala ali pa bo ponovno pristala na vzhodnoevropskem obrobju druge kategorije, kjer bo predmet odločanja drugih.

 

O tem se bo petindvajsetega marca odločalo v Rimu. Proces variabilne evropske geometrije se je začel. Leto 2017 bo leto boja za preživetje Evropske unije. Demokratični glas Slovencev pa bo odločil, če bo Slovenija v njenem najhitrejšem jedru, na pravi strani evropske geopolitike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
1
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,446
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,262
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,663
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,931
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,606
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,370
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,215
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 838