Komentar

Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?

Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so nekoč domovali francoski kralji. Predsedniki Francije, Nemčije, Italije in Španije so govorili o prihodnosti EU, ki ji očitno grozi nekakšna transformacija v Evropo dveh ali celo treh hitrosti. Še vedno pa ni izključen niti črni scenarij, se pravi razpad Evropske unije.

10.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   EU   Evropa   Francija   Nemčija   trdno jedro   Versailles

Prihodnje trdno jedro Evropske unije bodo tvorile Nemčija, Francija, Italija, Španije ter trojček Beneluks. Torej skupaj sedem držav. Bo vseh ostalih 20 članic drugorazrednih?

Globalni red je danes v popolnem neredu. Multilaterealizem je ohromljen in neučinkovit. V postzahodnem svetu, kot ga je na Münchenski varnostni konferenci imenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naj bi odnosi temeljili na odnosih med posameznimi državami in ne med integracijami. Tako je izrazil skupni odpor Rusije kot tudi Trumpovih ZDA ne le do globalnega liberalnega multilateralnega reda, temveč predvsem do Evropske unije - z željo obeh, da bi odnose razvijali bilateralno s posameznimi državami članicami. Če že ne razbitje, je cilj vsaj oslabitev Evropske unije, ki se je znašla pred resnimi izzivi svoje organizacijsko-institucionalne prihodnosti. Pojavili so se dvomi o njeni lastni usodi. Ideja o razpadu EU, ki je bila nepredstavljiva še pred nekaj leti, je danes predmet resnih diskusij. Združene države Amerike zapuščajo Evropo, Nemčija ne more prevzeti njene vloge dominantne moči; nima ne potrebne politične, še manj vojaške teže. V Evropi je Nemčija s svojo ekonomsko močjo celo vedno bolj izolirana.

 

Ena od študij MacroGeo, svetovalne ustanove Carla De Benedettija, staroste italijanskih poslovnežev, pravi, da bo EU v sedanji obliki in kljub volilni zmagi nemških in francoskih proevropskih sil - razpadla. To narekujejo dolgoročni geopolitični negativni trendi v sosedstvu EU in na globalni ravni. Nastalo naj bi "nemško geoekonomsko jedro" z državami v dobaviteljski verigi in podobno monetarno in fiskalno kulturo. Januarja je Mediobanca objavila poročilo, po katerem Italija ne bi bila močno prizadeta, če bi zapustila evrocono. Nizozemski parlament je prejšnji mesec naročil študijo razlogov za in proti članstvu v evroobmočju. Sedanji model evropskega sobivanja je očitno potreben osvežitve. Migracijska, ekonomska in finančna kriza so Evropo močno prizadele. Brexit ima očitno močnejše posledice od želenih, anti-EU populizmi in teroristične grožnje se hitro množijo.

 

Geopolitične preobrazbe, ki se dogajajo danes v svetu in Evropi, posebej Evropski uniji, bodo opredelile naša življenja v prihodnje. Nedavno srečanje "Čudovitih 4" - štirih največjih članic Unije, tj. Francije, Nemčije, Italije in Španije v Versaillesu, kraju podpisa mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, ki Evropi ni zagotovila miru, pred praznovanjem šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, je podalo novo razvojno smer - Evropsko unijo več hitrosti. Več hitrosti je bilo v EU že prisotno, še nikoli pa to ni bil politični koncept institucionalnega razvoja, ki očitno nastaja in bo potrjen na zasedanju sedemindvajseterice v Rimu. Oblika in hitrost razvoja EU sta vedno le politična odločitev. Odločajo države članice in ne evropske institucije. In glavna odločitev - celo o obstoju EU - bo padala na letošnjih francoskih volitvah. Na nemških namreč nastopata dva prepričana Evropejca.

 

 

Sever in Jug, Vzhod in Zahod

 

Ideje o Uniji kot skupni tesni federaciji vseh sedemindvajsetih držav članic so glede na današnje stanje povsem nerealne. Večina članic in njihovih ljudstev očitno "vedno tesnejši EU", nekoč edini evropski mantri, ni naklonjenih. Ostajajo utopične, kot verjetno tudi pobude za sklic novega procesa za evropsko ustavo, ki so jo Nizozemci in Francozi že zavrnili na referendumih. EU v enotni skupini sedemindvajsetih, temelječi na funkciji najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi nasprotujočih si interesov ne bo zmogla radikalnih sprememb v delovanju, ki so nujno potrebne zaradi novega globalnega politično-varnostnega razvoja.

 

EU se deli na razvojni Sever in Jug ter vrednostni Zahod in Vzhod. Okrepljeno sodelovanje članic na posameznih evropskih politikah sicer uzakonja že Lizbonska pogodba. Tako sodelovanje je danes tudi že dejstvo, vidno v skupini držav v okviru devetnajstčlanske evrske cone ali triindvajsetčlanskega schengenskega sporazuma. Versajsko srečanje je to potrdilo in nadgradilo. Še prej, ob robu februarskega Evropskega sveta na Malti, je tudi nemška kanclerka Angela Merkel podprla ideje, ki po Evropi krožijo že nekaj časa – ustvariti novo EU v obliki več hitrosti, koncentričnih krogov ali nivojev razvoja. Benelux je celo prvi pripravil pisni predlog. Temu se pridružujeta še Italija in Španija. Te države (iz Versaillesa) in skupine (Benelux) očitno trenutno tvorijo novo trdno in globoko jedro prihodnje Evropske unije.

 

Pripravljeni so na še tesnejšo integracijo, predvsem na varnostno-obrambnem področju. Gre za sporočilo starih, zahodnoevropskih članic novim vzhodnoevropskim o utrujenosti in naveličanosti nad blokadami tesnejšega varnostnega in azilnega sodelovanja. Opozorilo pred antiliberalnim, nacionalnim egoizmom. "Najti moramo pogum, da nadaljujemo s poglabljanjem integracije, čeprav drugi temu nasprotujejo", je dejala kanclerka Merkel. Države, ki bodo to želele, bodo napredovale hitreje na področjih obrambe, evra, ekonomske in monetarne unije in fiskalne harmonizacije, celo kulture in dela z mladimi, se je zavzel odhajajoči francoski predsednik.

 

 

Hitro vrteče se jedro in počasna periferija

 

Želja po krepitvi enotne evropske skupnosti sedemindvajseterice ostaja, a integrirajoče se jedro bo očitno šlo svojo pot. Pri tem se odpira več vprašanj: ali lahko jedro iz sedanje pol konfederalne Evropske unije, pogodbene zveze EU suverenih držav brez ustave, a s skupnimi organi in pravno osebnostjo, ustvari novo tvorbo in napreduje v še tesnejšo obliko povezave? Ali bo centripetalno jedro hitrejše sodelovanje še naprej uravnavalo le na pogodbeni osnovi, ali bi lahko preraslo v kvalitativno, morda celo federativno novost? Bo jedro še tesnejša povezava znotraj širše evropske povezave? Ali bo jedro zajelo članice evrske cone, schengenskega prostora ali bo še ožje omejeno, danes ni znano. Je jedro ekonomski, varnostni ali politični projekt? Je to projekt bančne, monetarne, ekonomsko-konvergenčne, socialne in končno politične unije?

 

Ključna bosta ekonomsko-monetarna konvergenca in ravnotežje članic. Hitrejše jedrno povezovanje verjetno pomeni, da bodo manj razviti deli EU morali, če bodo želeli v jedro integracije, sprejeti skupna fiskalna, javno-finančno monetarna, proračunska, davčna in ekonomska, pa tudi zdravstvena pravila, disciplino in kontrolo. V zameno bi bolj razviti morali sprejeti več razvojne in finančne solidarnosti, ki so jo do sedaj zanikali, da bi v doglednem času razvojne razlike vsaj na ravni jedra skupnosti postale minimalne. Problem je, da Nemčija verjetno nikoli ne bo dopustila oblikovanja transferne unije. Socialna solidarnost med članicami jedra bi morala biti upoštevana, da bi blažili učinke globalizacije. Najbolj razvite države jedra pa ne bi mogle na osnovi skupne monetarne in tečajne politike kovati izvoznih ekstra presežkov na račun manj produktivnih oziroma bi morale te presežke ustrezno porabiti za krepitev skupnosti. Člani jedra se bodo morali prostovoljno odpovedati pomembnim delom ekonomsko-socialne suverenosti, politično suverenost pa prenesti na skupne institucije, ki bodo morale odražati nacionalno identiteto sestavnih delov. Centralizirana ekonomska moč namreč zahteva ustrezno politično odgovornost oziroma voljene in enakopravno upravljane skupne politične institucije. Oblikovati se bodo morala nova pravila odločanja in sprejemanja v jedrno skupino – ko bodo kandidati pripravljeni in če bodo vstopa v jedro sploh želeli.

 

Taka jedrna EU bo morala okrepiti svoje skupne varnostne strukture, ki bodo evropski temelj kolektivne obrambe v NATO. Enako bo veljalo za morebitni izstop, saj suverenost nacije z vstopom v integracijo ni konzumirana. Le tako lahko skupnost s prostim pretokom kapitala, ljudi, dobrin in storitev ter skupno monetarno, obrambno in zunanjo politiko v globalnem svetu na dolgi rok preživi.

 

 

Počasna, mediokritetna Srednja Evropa

 

Predvsem srednjeevropske države, zagovornice vračanja pristojnosti nacionalnim državam, krčenju EU na različne sloje in jedra nasprotujejo. Razvijati bi se morali skupaj, pravijo, a hkrati blokirajo skupne projekte. Neprisotnost vzhodnih članic EU, ki na versajsko srečanje niso bile povabljene, je bila močno vidna. Posebej velike Poljske. Gre za novo delitev Evrope? Gre za novo evropsko geopolitiko? Bodo državljani ne-jedrne Evrope, posebej iz Vzhodne Evrope, postali drugorazredni Evropejci? Očitno države, ki si ne želijo Evrope več hitrosti, v današnjih turbulentnih časih migrantske in ekonomske krize, večanja razvojnih razlik članic, zapiranja nacionalnih meja in omejevana prostega pretoka delovne sile, v času nejasne ameriške politike do varnosti Evrope in EU ter agresivne ruske zunanje politike, vidijo jedrni koncept EU predvsem kot ponovno geopolitično delitev Evrope, ki povečuje interesni in vplivni prostor Rusije zlasti v tistih članicah, ki ne bodo del najbolj propulzivnega jedra. Jasno je tudi, da bo prihodnji evropski proračun po odhodu Združenega kraljestva kot pomembnega plačnika skromnejši. Denarja za odpravljanje razvojnih razlik med članicami bo še manj, enakomeren razvoj še težji.

 

Evropa več hitrosti bi tako lahko še utrdila velike evropske razvojne razlike in s tem postala še šibkejša v globalnih odnosih. V kakšno EU naj bi se vključile današnje kandidatke, pa sploh ni znano!

 

 

Kam sodi Slovenija?

 

Sloveniji z močno proevropsko in prozahodno identiteto koristi močna EU. Kot članica skupine z valuto evro in schengenskega prostora varnosti ima sposobnost postati članica prihodnjega hitrega jedra, v kolikor bo prišlo do njegovega oblikovanja. Pa ima tudi voljo? Postati član hitre skupine pomeni imeti sposobnost in voljo prenašati še dodatne dele suverenosti. V tako razburkanih časih globalnih delitev in evropskih "več-hitrosti" bi morala Slovenija pozorno paziti na pravilno, ne le gospodarsko, predvsem zunanjepolitično umeščanje v tisti evropski prostor, kamor smo po vrednotah demokracije, svobode, gospodarskega sodelovanja in kulture vedno sodili ali si to vsaj želeli – na območje najbolj progresivnega in modernega dela Evropske unije – in temu prilagoditi svoje zunanjepolitične, razvojne, gospodarske, infrastrukturne in pristaniške usmeritve ter jih v našo korist graditi, usmerjati in koordinirati skupaj z evropskimi strateškimi partnerji. Trdo, karolinško evropsko jedro je bilo vedno naš najpomembnejši gospodarski parter.

 

Naša jugovzhodna soseščina bo postala še bolj nestabilna. Pomembne pristaniško-logistične osi s Severa na Jug in Vzhoda na Zahod ter transportne poti mediteranskega in baltsko–jadranskega evropskih transportnih koridorjev čez slovensko ozemlje v Srednjo Evropo dajejo Sloveniji tisti geostrateški položaj, na podlagi katerega interesno sodi v trdo jedrno skupino EU. Zato mora paziti, da svojih geostrateških prednosti ne zapravi s projekti, ki evropski integraciji nasprotujejo ali jo želijo oslabiti. Skupaj z evropskimi zavezniki si mora Slovenija prizadevati za čim močnejšo in čim bolj povezano EU – prostor demokracije, svobode in pravne države brez korupcije – a s suvereno pravico do izstopa, v kolikor taka skupnost ne bi odražala več slovenskih nacionalnih interesov. Nemudoma mora končati slabe tranzicijske in zakonodajne prakse siromašenja slovenskega gospodarstva in plenjenja skupnega bogastva ter urediti pravosodje. Za Slovenijo koncept neliberalne demokracije ali nedemokratičnega državnega kapitalizma tudi po zgodovinskem izkustvu, ne bi smel biti privlačen. Novi globalni red, sistem moči in bilateralnih odnosov v mednarodni skupnosti, ki ga propagira ameriški predsednik, želi pa si ga tudi Rusija, ni v korist manjših držav. Pogajalska, tudi gospodarska, moč majhnih držav v sistemu velikih sil je nična. Moč je le v povezavi z najboljšimi! Z odpovedjo dela suverenosti ohranimo slovensko suverenost! Slovenija bo ostala del razvite, varne in najbolj povezane Evrope, kjer bo soodločala ali pa bo ponovno pristala na vzhodnoevropskem obrobju druge kategorije, kjer bo predmet odločanja drugih.

 

O tem se bo petindvajsetega marca odločalo v Rimu. Proces variabilne evropske geometrije se je začel. Leto 2017 bo leto boja za preživetje Evropske unije. Demokratični glas Slovencev pa bo odločil, če bo Slovenija v njenem najhitrejšem jedru, na pravi strani evropske geopolitike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.579
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.579
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.352
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.708
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.015
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.611
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.081
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 901