Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj zdravo jedli, pospravljali za sabo, spoštovali avtoriteto - da bi skratka poskrbeli za njihovo vzgojo. To kar ni uspelo mamam (oče je itak odsoten), šoli, fakulteti, naj zdaj popravi vojska!? V nasprotnem sinovi ne bodo takšni, kot bi morali biti: po željah žena, mater, zaposlovalcev, politike itd.
Prostovoljno, obvezno in druge različice idej o naborništvu, ki so se začele v zadnjih mesecih porajati v glavah evropskih in državnih voditeljev - ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem, kot bi kdo utegnil misliti -, so posledica njihovih razmišljanj. Dejstvo je namreč, da je svet, Evropa vsak dan bližje vojni. Ne vemo, kdo proti komu. Ne vemo, kdaj in kje. Niti zakaj. Mogočih žarišč pa je vsak dan več (v naši neposredni soseščini Makedonija, Kosovo, Bosna in Hercegovina). Potem so tukaj vprašanje Turčije in cokoli 2,7 miljonov migrantov, ki čakajo, baltiških držav, Trumpov "absentizem" (evropsko norčevanje iz ameriškega predsednika, ki poveljuje najmočnejši vojski na svetu, ta pa je tako pogosto pospravila evropsko sranje, se nam bo še maščevalo) itd.
Nevarnost vojne (vojn) je velika. Velika večja kot pred nekaj leti. "Mi pa nimamo vojakov, ki bi se bojevali." Sistem plačane vojske (mnogim v Sloveniji je še ta odvečen) ne deluje. Ob vseh znanih težavah vsaj zato, ker je/bi bilo plačanih vojakov preprosto premalo, bivši pripadniki JLA, ki so se šolali, pa so prestari in jih še v rezervo ne bi več vzeli.
Politika se je medijskega preverjanja ideje pri volivcih že lotila. Naborništvo so prepustili v javno razpravo. Javnost se je naborništva lotila naivno, kot da gre za idejo o iniciaciji razvajenih fantov ("Naj se naučijo, kaj je življenje." "Če ne bo šel med vojake, bo pomehkužen, nikoli ne bo odrastel, ničesar ne bo znal."). Neumnosti, ki jih je mogoče slišati v izjavah malega človeka (še posebej mater sinov - ?!?), je veliko. Predvsem pa jim je skupno, da se tako predlagatelji kot javnost ob pomoči medijev delajo neumne.
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj zdravo jedli, pospravljali za sabo, spoštovali avtoriteto - da bi skratka poskrbeli za njihovo vzgojo. To kar ni uspelo mamam (oče je itak odsoten), šoli, fakulteti, naj popravi vojska!? Zadnja šansa! V nasprotnem primeru sinovi ne bodo takšni, kot bi morali biti (po željah žena, mater, zaposlovalcev, politike itd.).
Čez prst lahko ocenim, da bi za obvezno naborništvo danes že glasovala več kot polovica Slovencev (rezultat bi bil po mojem mnenju podoben tistemu 60-odstotnemu, da bi raje od Nata Slovenci videli, da nas varuje Putin). Na primer, volivci Desusa (prevedeno: upokojenci pošiljajo vnuke branit njihove penzije in lastnino!) ali SMC-ja (prevedeno: ženske iz javne uprave pošiljajo sinove v "prevzgojo", da ne bodo postali enaki luzerji kot njihovi očetje). Politiki, ki razmišljajo o naborništvu, nas imajo za nore, obravnavajo nas kot otroke, pred katerimi je treba skrivati resnico. Kot v večini zadev, ne povedo, zakaj pri vsem skupaj gre!
Razkritje
Imam sina. Velik je 190 cm, ima 95 kg, močan kot bik (fitness). Postaven. Idealen vojak bi bil. Upam, da mu nikoli ne bo treba v vojsko. Pa čeprav zaradi tega ne bo nikoli "odrastel".