Komentar

Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović

Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas: Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, polno bogatih knjigarn, izjemnih galerij, izvrstnih muzejev in svetovljanskih umetniških biografij!

11.03.2017 23:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivana Tomljenović   Bauhaus   Alfred Meller   Zagreb   avantgarda   Berlin   Praga   Beograd   Karađorđević  

Foto: arhiv Portala PLUS

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav.

Prejšnji konec tedna sem imel za meni draga znanca vodstvo po stalni zbirki Muzeja suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Tako sem se ponovno srečal s čudežem, z delom fotografinje Ivane Tomljenović-Meller. Srečal sem se z njeno modernistično-avantgardistično biografijo, ki je proizvajala duh časa prve polovice XX. stoletja. In že sem v njeni biografiji, posvečeni slavju ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo praznovali čez dve leti.

 

Zagreb! Ivana Tomljenović je imela trinajst let, ko je arhitekt Walter Gropius v Weimarju ustanovil umetniško šolo Bauhaus. Rojena je bila v družini poslednjega hrvaškega bana, Tomislava Tomljenovića. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo to nežno dekletce iz vplivne zagrebške družine, ki se je igralo z otroci kralja Karađorđeviča v Beogradu, deset let kasneje postavilo po robu vsem monarhističnim sistemom sveta. Njena najbolj reproducirana umetnina nasploh je bila ravno fotomontaža Diktatura v Jugoslaviji, na kateri se je ta isti kralj Karađorđević naduto šopiril nad truplom ubitega upornika.

 

 

 

Dunaj! Že kot študentka slikarstva Kraljevske umetniške akademije v Zagrebu je želela stopiti pred kamero, toda vse svoje umetniško življenje je preživela za njo. Leta 1928 je dvaindvajsetletna nadaljevala študij na znameniti Dunajski šoli za umetnost in obrt. To so bila leta planetarne plesne mrzlice, ki jo je oznanjala Josephine Baker. To so bila leta ekscentričnih, velemestnih, ritmiziranih gibov. Nad svetovnimi metropolami so valovali radijski signali, polni zvokov jazza. Toda vse se bo kmalu spremenilo, v mesta bodo nasilno vdrli ruralni plesi. Ivana Tomljenović je plesala charleston, ne pa dunajskega valčka, kaj šele polke. V tistem obdobju je na Dunaju poslušala predavanja gostujočega profesorja Hansa Mayerja, ki je bil takrat že direktor šole Bauhaus v nemškem mestu Dessau. Mayerjevo predavanje je Ivano globoko pritegnilo in vznemirilo tako zelo, da je sklenila, da se v tretjem semestru izpiše iz Dunajske šole za umetnost in obrt in se prepiše na Bauhaus.

 

Dessau! Smo leta 1929! Novo šolsko zgradbo v Dessau so takrat že imenovali: socialistična katedrala. Ivana se je takoj po prihodu na šolo priključila komunistični stranki Nemčije. Na mednarodni Visoki šoli za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti Bauhaus je preživela leto dni. V celoti se je posvetila študiju fotografije. Osrednja naloga profesorjev na Bauhausu je bila študentom razbiti njihove kulturne konstrukte, s katerimi so prišli na šolo. Oboji so živeli skupaj, tako so bili profesorji študentom nenehno na voljo. Ivana je bila najprej učenka briljantnega umetnika Josefa Albersa, velikana umetniške didaktike. Albers je bil človek, ki je zastavil svoje življenje za dva grandiozna projekta, za projket Bauhaus ter projekt združenih držav umetnosti Black Mountain v Severni Karolini.

 

Digresija I.: Eno od vznemirljivejših spoznanj o sodobni umetnosti sem doživel, ko sem se kot predavatelj na Univerzi Charleston v Južni Karolini srečal s konceptom umetniške šole Black Mountain. To je bil zadnji prenos evropskega kulturnega modela v Ameriko. Blac Mountain je Bauhaus brez socialističnega predznaka. Konec digresije.

 

Na Bauhausu ni bila več v ospredju likovna kultura temveč vizualna umetnost. Ivanin profesor za fotografijo je bil Walter Peterhans, ki je pred profesuro na Bauhausu deloval v fotografski skupini "Nova objektivnost". Fotografijo je predaval kot polje analitičnega premisleka in eksaktnega matematičnega rezultiranja.

 

Mojstrovina Ivane Tomljenović po mojem izboru: fotografija akcionističnega ekpresionista Ernesta Tollerja!

 

Pravijo, da je hitro sprožala sprožilec fotoaparata, pravzaprav je fotografirala nerežirano. Postavila se je na prežo in čakala, da je njen motiv vstopil v dinamičen odnos ter rafalno sprožila zaslonko. Tako je dobila živo živost in neformalno formo. Velik del njene umetniške pozornosti je bil usmerjen v fotomontažo. Prav tako je eksperimentirala z dvojno ekspozicijo in manipulacijo fotografskih negativov. V svojih delih je analizirala tudi arhitekturno fotografijo. Med tem, ko je fotografirala arhitekturo, je analizirala geometričnost.

 

Digresija II.: Bauhaus / hišegraditeljstvo - bolj natančno; gradnja doma! Bauhausovska avantgardna skupnost je izoblikovala avtentično socialistično umetnost. Konec digresije.

 

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav. Posebna pedagoška oblika Bauhausa so bile proizvodne zabave, v katerih se je oblikovala do takrat nevidena umetniška energija. Bauhaus zabave so izražale najvišjo stopnjo svobode. Lahko bi zapisali: To je bila svoboda na delu!

 

Digresija III.: Igra naj postane zabava, zabava delo in delo naj postane igra! Konec digresije.

 

Leta 1931 so hitlerjanci direktorja Hansa Mayereja brutalno izgnali iz šole. Prav tako so izključili skupino radikalno levih študentov. Ivana Tomljenović se jim je protestno pridružila. Preselila se je v Berlin.

 

Berlin! Leta 1931 se je v gledališču srečala z Johnom Herthfieldom, ne dolgo zatem mu je že asistirala kot scenografka pri uprizoritvi Piskatorjevega političnega teatra. Snemala je filme, fotografirala, izdelovala reklame, dizajnirala je plakate, scenografije in naslovnice knjig.

 

Pariz! Leta 1931 se je vpisala na pariško Sorbono. Ker je bila javno deklarirana komunistka, so se zanjo začele resne težave.

 

Praga! Leta 1932 se je preselila v Prago, kjer so se zbirali izgnani nemški intelektualci in intelektualke iz vedno bolj hitlerjanske Nemčije. Njene luminokinetične kompozicije so v Pragi izvale pravo senzacijo. Ljudje so jih hodili množično gledat. V Pragi se je poročila z markantnim ing. Alfredom Mellerjem, ki se je poklicno ukvarjal s filmskimi posebnimi efekti. Leto dni kasneje je Alfred umrl. Tako je Ivana z 28 leti postala vdova. Hitler je leta 1933 na demokratičnih volitvah prevzel oblast.

 

Beograd! Leta 1935 se je preselila v Beograd, kjer se je zaposlila kot gimnazijska profesorica likovne kulture. Leta 1937 je oblikovala celostno podobo za letalsko podjetje Rogožarski.

 

Zagreb! Leta 1938 se je zaposlila v rojstnem Zagrebu kot profesorica likovne vzgoje na gimaziji.

 

Buje! Leta 1947 se je za eno leto preselila v Buje, kjer je predavala na gimnaziji. Njene fotografije iz tistega časa izražajo globoko socialno občutljivost.

 

Zagreb! Leta 1948 se je vrnila v Zagreb. V šestdesetih letih se je umaknila iz sveta umetnosti in didaktike.

 

Nikoli ne bom pozabil neverjetnega intervjuja z njo v še bolj neverjetnem zagrebškem komunističnem glasilu Start. Danes preprosto ne morem verjeti, da sem takrat že skoraj desetletje proizvajal umetnost, ona pa je živela svoje življenje v moji neposredni bližini. Leta 1988 je bila za menoj že plakatna afera, ona pa jo je skoraj zagotovo spremljala. Kdo bi vedel, kaj je razmišljala, ko je gledala s svojimi očmi razpad tudi njene projekcije, ki jo je ugrabilo nacionalno in miltantno!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.411
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593