Komentar

Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović

Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas: Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, polno bogatih knjigarn, izjemnih galerij, izvrstnih muzejev in svetovljanskih umetniških biografij!

11.03.2017 23:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivana Tomljenović   Bauhaus   Alfred Meller   Zagreb   avantgarda   Berlin   Praga   Beograd   Karađorđević  

Foto: arhiv Portala PLUS

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav.

Prejšnji konec tedna sem imel za meni draga znanca vodstvo po stalni zbirki Muzeja suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Tako sem se ponovno srečal s čudežem, z delom fotografinje Ivane Tomljenović-Meller. Srečal sem se z njeno modernistično-avantgardistično biografijo, ki je proizvajala duh časa prve polovice XX. stoletja. In že sem v njeni biografiji, posvečeni slavju ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo praznovali čez dve leti.

 

Zagreb! Ivana Tomljenović je imela trinajst let, ko je arhitekt Walter Gropius v Weimarju ustanovil umetniško šolo Bauhaus. Rojena je bila v družini poslednjega hrvaškega bana, Tomislava Tomljenovića. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo to nežno dekletce iz vplivne zagrebške družine, ki se je igralo z otroci kralja Karađorđeviča v Beogradu, deset let kasneje postavilo po robu vsem monarhističnim sistemom sveta. Njena najbolj reproducirana umetnina nasploh je bila ravno fotomontaža Diktatura v Jugoslaviji, na kateri se je ta isti kralj Karađorđević naduto šopiril nad truplom ubitega upornika.

 

 

 

Dunaj! Že kot študentka slikarstva Kraljevske umetniške akademije v Zagrebu je želela stopiti pred kamero, toda vse svoje umetniško življenje je preživela za njo. Leta 1928 je dvaindvajsetletna nadaljevala študij na znameniti Dunajski šoli za umetnost in obrt. To so bila leta planetarne plesne mrzlice, ki jo je oznanjala Josephine Baker. To so bila leta ekscentričnih, velemestnih, ritmiziranih gibov. Nad svetovnimi metropolami so valovali radijski signali, polni zvokov jazza. Toda vse se bo kmalu spremenilo, v mesta bodo nasilno vdrli ruralni plesi. Ivana Tomljenović je plesala charleston, ne pa dunajskega valčka, kaj šele polke. V tistem obdobju je na Dunaju poslušala predavanja gostujočega profesorja Hansa Mayerja, ki je bil takrat že direktor šole Bauhaus v nemškem mestu Dessau. Mayerjevo predavanje je Ivano globoko pritegnilo in vznemirilo tako zelo, da je sklenila, da se v tretjem semestru izpiše iz Dunajske šole za umetnost in obrt in se prepiše na Bauhaus.

 

Dessau! Smo leta 1929! Novo šolsko zgradbo v Dessau so takrat že imenovali: socialistična katedrala. Ivana se je takoj po prihodu na šolo priključila komunistični stranki Nemčije. Na mednarodni Visoki šoli za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti Bauhaus je preživela leto dni. V celoti se je posvetila študiju fotografije. Osrednja naloga profesorjev na Bauhausu je bila študentom razbiti njihove kulturne konstrukte, s katerimi so prišli na šolo. Oboji so živeli skupaj, tako so bili profesorji študentom nenehno na voljo. Ivana je bila najprej učenka briljantnega umetnika Josefa Albersa, velikana umetniške didaktike. Albers je bil človek, ki je zastavil svoje življenje za dva grandiozna projekta, za projket Bauhaus ter projekt združenih držav umetnosti Black Mountain v Severni Karolini.

 

Digresija I.: Eno od vznemirljivejših spoznanj o sodobni umetnosti sem doživel, ko sem se kot predavatelj na Univerzi Charleston v Južni Karolini srečal s konceptom umetniške šole Black Mountain. To je bil zadnji prenos evropskega kulturnega modela v Ameriko. Blac Mountain je Bauhaus brez socialističnega predznaka. Konec digresije.

 

Na Bauhausu ni bila več v ospredju likovna kultura temveč vizualna umetnost. Ivanin profesor za fotografijo je bil Walter Peterhans, ki je pred profesuro na Bauhausu deloval v fotografski skupini "Nova objektivnost". Fotografijo je predaval kot polje analitičnega premisleka in eksaktnega matematičnega rezultiranja.

 

Mojstrovina Ivane Tomljenović po mojem izboru: fotografija akcionističnega ekpresionista Ernesta Tollerja!

 

Pravijo, da je hitro sprožala sprožilec fotoaparata, pravzaprav je fotografirala nerežirano. Postavila se je na prežo in čakala, da je njen motiv vstopil v dinamičen odnos ter rafalno sprožila zaslonko. Tako je dobila živo živost in neformalno formo. Velik del njene umetniške pozornosti je bil usmerjen v fotomontažo. Prav tako je eksperimentirala z dvojno ekspozicijo in manipulacijo fotografskih negativov. V svojih delih je analizirala tudi arhitekturno fotografijo. Med tem, ko je fotografirala arhitekturo, je analizirala geometričnost.

 

Digresija II.: Bauhaus / hišegraditeljstvo - bolj natančno; gradnja doma! Bauhausovska avantgardna skupnost je izoblikovala avtentično socialistično umetnost. Konec digresije.

 

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav. Posebna pedagoška oblika Bauhausa so bile proizvodne zabave, v katerih se je oblikovala do takrat nevidena umetniška energija. Bauhaus zabave so izražale najvišjo stopnjo svobode. Lahko bi zapisali: To je bila svoboda na delu!

 

Digresija III.: Igra naj postane zabava, zabava delo in delo naj postane igra! Konec digresije.

 

Leta 1931 so hitlerjanci direktorja Hansa Mayereja brutalno izgnali iz šole. Prav tako so izključili skupino radikalno levih študentov. Ivana Tomljenović se jim je protestno pridružila. Preselila se je v Berlin.

 

Berlin! Leta 1931 se je v gledališču srečala z Johnom Herthfieldom, ne dolgo zatem mu je že asistirala kot scenografka pri uprizoritvi Piskatorjevega političnega teatra. Snemala je filme, fotografirala, izdelovala reklame, dizajnirala je plakate, scenografije in naslovnice knjig.

 

Pariz! Leta 1931 se je vpisala na pariško Sorbono. Ker je bila javno deklarirana komunistka, so se zanjo začele resne težave.

 

Praga! Leta 1932 se je preselila v Prago, kjer so se zbirali izgnani nemški intelektualci in intelektualke iz vedno bolj hitlerjanske Nemčije. Njene luminokinetične kompozicije so v Pragi izvale pravo senzacijo. Ljudje so jih hodili množično gledat. V Pragi se je poročila z markantnim ing. Alfredom Mellerjem, ki se je poklicno ukvarjal s filmskimi posebnimi efekti. Leto dni kasneje je Alfred umrl. Tako je Ivana z 28 leti postala vdova. Hitler je leta 1933 na demokratičnih volitvah prevzel oblast.

 

Beograd! Leta 1935 se je preselila v Beograd, kjer se je zaposlila kot gimnazijska profesorica likovne kulture. Leta 1937 je oblikovala celostno podobo za letalsko podjetje Rogožarski.

 

Zagreb! Leta 1938 se je zaposlila v rojstnem Zagrebu kot profesorica likovne vzgoje na gimaziji.

 

Buje! Leta 1947 se je za eno leto preselila v Buje, kjer je predavala na gimnaziji. Njene fotografije iz tistega časa izražajo globoko socialno občutljivost.

 

Zagreb! Leta 1948 se je vrnila v Zagreb. V šestdesetih letih se je umaknila iz sveta umetnosti in didaktike.

 

Nikoli ne bom pozabil neverjetnega intervjuja z njo v še bolj neverjetnem zagrebškem komunističnem glasilu Start. Danes preprosto ne morem verjeti, da sem takrat že skoraj desetletje proizvajal umetnost, ona pa je živela svoje življenje v moji neposredni bližini. Leta 1988 je bila za menoj že plakatna afera, ona pa jo je skoraj zagotovo spremljala. Kdo bi vedel, kaj je razmišljala, ko je gledala s svojimi očmi razpad tudi njene projekcije, ki jo je ugrabilo nacionalno in miltantno!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cerarjev harem je s falconom odletel na rokometno tekmo v Pariz, kot da bi šlo za državniški obisk
8
18.02.2017 01:01
Ali se spomnite ameriške komedije Ali je pilot v letalu? (Airplane!) iz začetka osemdesetih? Če bi jo posneli še enkrat, bi se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.221
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 888
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860