Komentar

Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović

Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas: Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, polno bogatih knjigarn, izjemnih galerij, izvrstnih muzejev in svetovljanskih umetniških biografij!

11.03.2017 23:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivana Tomljenović   Bauhaus   Alfred Meller   Zagreb   avantgarda   Berlin   Praga   Beograd   Karađorđević  

Foto: arhiv Portala PLUS

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav.

Prejšnji konec tedna sem imel za meni draga znanca vodstvo po stalni zbirki Muzeja suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Tako sem se ponovno srečal s čudežem, z delom fotografinje Ivane Tomljenović-Meller. Srečal sem se z njeno modernistično-avantgardistično biografijo, ki je proizvajala duh časa prve polovice XX. stoletja. In že sem v njeni biografiji, posvečeni slavju ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo praznovali čez dve leti.

 

Zagreb! Ivana Tomljenović je imela trinajst let, ko je arhitekt Walter Gropius v Weimarju ustanovil umetniško šolo Bauhaus. Rojena je bila v družini poslednjega hrvaškega bana, Tomislava Tomljenovića. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo to nežno dekletce iz vplivne zagrebške družine, ki se je igralo z otroci kralja Karađorđeviča v Beogradu, deset let kasneje postavilo po robu vsem monarhističnim sistemom sveta. Njena najbolj reproducirana umetnina nasploh je bila ravno fotomontaža Diktatura v Jugoslaviji, na kateri se je ta isti kralj Karađorđević naduto šopiril nad truplom ubitega upornika.

 

 

 

Dunaj! Že kot študentka slikarstva Kraljevske umetniške akademije v Zagrebu je želela stopiti pred kamero, toda vse svoje umetniško življenje je preživela za njo. Leta 1928 je dvaindvajsetletna nadaljevala študij na znameniti Dunajski šoli za umetnost in obrt. To so bila leta planetarne plesne mrzlice, ki jo je oznanjala Josephine Baker. To so bila leta ekscentričnih, velemestnih, ritmiziranih gibov. Nad svetovnimi metropolami so valovali radijski signali, polni zvokov jazza. Toda vse se bo kmalu spremenilo, v mesta bodo nasilno vdrli ruralni plesi. Ivana Tomljenović je plesala charleston, ne pa dunajskega valčka, kaj šele polke. V tistem obdobju je na Dunaju poslušala predavanja gostujočega profesorja Hansa Mayerja, ki je bil takrat že direktor šole Bauhaus v nemškem mestu Dessau. Mayerjevo predavanje je Ivano globoko pritegnilo in vznemirilo tako zelo, da je sklenila, da se v tretjem semestru izpiše iz Dunajske šole za umetnost in obrt in se prepiše na Bauhaus.

 

Dessau! Smo leta 1929! Novo šolsko zgradbo v Dessau so takrat že imenovali: socialistična katedrala. Ivana se je takoj po prihodu na šolo priključila komunistični stranki Nemčije. Na mednarodni Visoki šoli za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti Bauhaus je preživela leto dni. V celoti se je posvetila študiju fotografije. Osrednja naloga profesorjev na Bauhausu je bila študentom razbiti njihove kulturne konstrukte, s katerimi so prišli na šolo. Oboji so živeli skupaj, tako so bili profesorji študentom nenehno na voljo. Ivana je bila najprej učenka briljantnega umetnika Josefa Albersa, velikana umetniške didaktike. Albers je bil človek, ki je zastavil svoje življenje za dva grandiozna projekta, za projket Bauhaus ter projekt združenih držav umetnosti Black Mountain v Severni Karolini.

 

Digresija I.: Eno od vznemirljivejših spoznanj o sodobni umetnosti sem doživel, ko sem se kot predavatelj na Univerzi Charleston v Južni Karolini srečal s konceptom umetniške šole Black Mountain. To je bil zadnji prenos evropskega kulturnega modela v Ameriko. Blac Mountain je Bauhaus brez socialističnega predznaka. Konec digresije.

 

Na Bauhausu ni bila več v ospredju likovna kultura temveč vizualna umetnost. Ivanin profesor za fotografijo je bil Walter Peterhans, ki je pred profesuro na Bauhausu deloval v fotografski skupini "Nova objektivnost". Fotografijo je predaval kot polje analitičnega premisleka in eksaktnega matematičnega rezultiranja.

 

Mojstrovina Ivane Tomljenović po mojem izboru: fotografija akcionističnega ekpresionista Ernesta Tollerja!

 

Pravijo, da je hitro sprožala sprožilec fotoaparata, pravzaprav je fotografirala nerežirano. Postavila se je na prežo in čakala, da je njen motiv vstopil v dinamičen odnos ter rafalno sprožila zaslonko. Tako je dobila živo živost in neformalno formo. Velik del njene umetniške pozornosti je bil usmerjen v fotomontažo. Prav tako je eksperimentirala z dvojno ekspozicijo in manipulacijo fotografskih negativov. V svojih delih je analizirala tudi arhitekturno fotografijo. Med tem, ko je fotografirala arhitekturo, je analizirala geometričnost.

 

Digresija II.: Bauhaus / hišegraditeljstvo - bolj natančno; gradnja doma! Bauhausovska avantgardna skupnost je izoblikovala avtentično socialistično umetnost. Konec digresije.

 

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav. Posebna pedagoška oblika Bauhausa so bile proizvodne zabave, v katerih se je oblikovala do takrat nevidena umetniška energija. Bauhaus zabave so izražale najvišjo stopnjo svobode. Lahko bi zapisali: To je bila svoboda na delu!

 

Digresija III.: Igra naj postane zabava, zabava delo in delo naj postane igra! Konec digresije.

 

Leta 1931 so hitlerjanci direktorja Hansa Mayereja brutalno izgnali iz šole. Prav tako so izključili skupino radikalno levih študentov. Ivana Tomljenović se jim je protestno pridružila. Preselila se je v Berlin.

 

Berlin! Leta 1931 se je v gledališču srečala z Johnom Herthfieldom, ne dolgo zatem mu je že asistirala kot scenografka pri uprizoritvi Piskatorjevega političnega teatra. Snemala je filme, fotografirala, izdelovala reklame, dizajnirala je plakate, scenografije in naslovnice knjig.

 

Pariz! Leta 1931 se je vpisala na pariško Sorbono. Ker je bila javno deklarirana komunistka, so se zanjo začele resne težave.

 

Praga! Leta 1932 se je preselila v Prago, kjer so se zbirali izgnani nemški intelektualci in intelektualke iz vedno bolj hitlerjanske Nemčije. Njene luminokinetične kompozicije so v Pragi izvale pravo senzacijo. Ljudje so jih hodili množično gledat. V Pragi se je poročila z markantnim ing. Alfredom Mellerjem, ki se je poklicno ukvarjal s filmskimi posebnimi efekti. Leto dni kasneje je Alfred umrl. Tako je Ivana z 28 leti postala vdova. Hitler je leta 1933 na demokratičnih volitvah prevzel oblast.

 

Beograd! Leta 1935 se je preselila v Beograd, kjer se je zaposlila kot gimnazijska profesorica likovne kulture. Leta 1937 je oblikovala celostno podobo za letalsko podjetje Rogožarski.

 

Zagreb! Leta 1938 se je zaposlila v rojstnem Zagrebu kot profesorica likovne vzgoje na gimaziji.

 

Buje! Leta 1947 se je za eno leto preselila v Buje, kjer je predavala na gimnaziji. Njene fotografije iz tistega časa izražajo globoko socialno občutljivost.

 

Zagreb! Leta 1948 se je vrnila v Zagreb. V šestdesetih letih se je umaknila iz sveta umetnosti in didaktike.

 

Nikoli ne bom pozabil neverjetnega intervjuja z njo v še bolj neverjetnem zagrebškem komunističnem glasilu Start. Danes preprosto ne morem verjeti, da sem takrat že skoraj desetletje proizvajal umetnost, ona pa je živela svoje življenje v moji neposredni bližini. Leta 1988 je bila za menoj že plakatna afera, ona pa jo je skoraj zagotovo spremljala. Kdo bi vedel, kaj je razmišljala, ko je gledala s svojimi očmi razpad tudi njene projekcije, ki jo je ugrabilo nacionalno in miltantno!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.108
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.375
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.281
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.222
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.249
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 764
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.209