Komentar

Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović

Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas: Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, polno bogatih knjigarn, izjemnih galerij, izvrstnih muzejev in svetovljanskih umetniških biografij!

11.03.2017 23:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivana Tomljenović   Bauhaus   Alfred Meller   Zagreb   avantgarda   Berlin   Praga   Beograd   Karađorđević  

Foto: arhiv Portala PLUS

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav.

Prejšnji konec tedna sem imel za meni draga znanca vodstvo po stalni zbirki Muzeja suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Tako sem se ponovno srečal s čudežem, z delom fotografinje Ivane Tomljenović-Meller. Srečal sem se z njeno modernistično-avantgardistično biografijo, ki je proizvajala duh časa prve polovice XX. stoletja. In že sem v njeni biografiji, posvečeni slavju ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo praznovali čez dve leti.

 

Zagreb! Ivana Tomljenović je imela trinajst let, ko je arhitekt Walter Gropius v Weimarju ustanovil umetniško šolo Bauhaus. Rojena je bila v družini poslednjega hrvaškega bana, Tomislava Tomljenovića. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo to nežno dekletce iz vplivne zagrebške družine, ki se je igralo z otroci kralja Karađorđeviča v Beogradu, deset let kasneje postavilo po robu vsem monarhističnim sistemom sveta. Njena najbolj reproducirana umetnina nasploh je bila ravno fotomontaža Diktatura v Jugoslaviji, na kateri se je ta isti kralj Karađorđević naduto šopiril nad truplom ubitega upornika.

 

 

 

Dunaj! Že kot študentka slikarstva Kraljevske umetniške akademije v Zagrebu je želela stopiti pred kamero, toda vse svoje umetniško življenje je preživela za njo. Leta 1928 je dvaindvajsetletna nadaljevala študij na znameniti Dunajski šoli za umetnost in obrt. To so bila leta planetarne plesne mrzlice, ki jo je oznanjala Josephine Baker. To so bila leta ekscentričnih, velemestnih, ritmiziranih gibov. Nad svetovnimi metropolami so valovali radijski signali, polni zvokov jazza. Toda vse se bo kmalu spremenilo, v mesta bodo nasilno vdrli ruralni plesi. Ivana Tomljenović je plesala charleston, ne pa dunajskega valčka, kaj šele polke. V tistem obdobju je na Dunaju poslušala predavanja gostujočega profesorja Hansa Mayerja, ki je bil takrat že direktor šole Bauhaus v nemškem mestu Dessau. Mayerjevo predavanje je Ivano globoko pritegnilo in vznemirilo tako zelo, da je sklenila, da se v tretjem semestru izpiše iz Dunajske šole za umetnost in obrt in se prepiše na Bauhaus.

 

Dessau! Smo leta 1929! Novo šolsko zgradbo v Dessau so takrat že imenovali: socialistična katedrala. Ivana se je takoj po prihodu na šolo priključila komunistični stranki Nemčije. Na mednarodni Visoki šoli za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti Bauhaus je preživela leto dni. V celoti se je posvetila študiju fotografije. Osrednja naloga profesorjev na Bauhausu je bila študentom razbiti njihove kulturne konstrukte, s katerimi so prišli na šolo. Oboji so živeli skupaj, tako so bili profesorji študentom nenehno na voljo. Ivana je bila najprej učenka briljantnega umetnika Josefa Albersa, velikana umetniške didaktike. Albers je bil človek, ki je zastavil svoje življenje za dva grandiozna projekta, za projket Bauhaus ter projekt združenih držav umetnosti Black Mountain v Severni Karolini.

 

Digresija I.: Eno od vznemirljivejših spoznanj o sodobni umetnosti sem doživel, ko sem se kot predavatelj na Univerzi Charleston v Južni Karolini srečal s konceptom umetniške šole Black Mountain. To je bil zadnji prenos evropskega kulturnega modela v Ameriko. Blac Mountain je Bauhaus brez socialističnega predznaka. Konec digresije.

 

Na Bauhausu ni bila več v ospredju likovna kultura temveč vizualna umetnost. Ivanin profesor za fotografijo je bil Walter Peterhans, ki je pred profesuro na Bauhausu deloval v fotografski skupini "Nova objektivnost". Fotografijo je predaval kot polje analitičnega premisleka in eksaktnega matematičnega rezultiranja.

 

Mojstrovina Ivane Tomljenović po mojem izboru: fotografija akcionističnega ekpresionista Ernesta Tollerja!

 

Pravijo, da je hitro sprožala sprožilec fotoaparata, pravzaprav je fotografirala nerežirano. Postavila se je na prežo in čakala, da je njen motiv vstopil v dinamičen odnos ter rafalno sprožila zaslonko. Tako je dobila živo živost in neformalno formo. Velik del njene umetniške pozornosti je bil usmerjen v fotomontažo. Prav tako je eksperimentirala z dvojno ekspozicijo in manipulacijo fotografskih negativov. V svojih delih je analizirala tudi arhitekturno fotografijo. Med tem, ko je fotografirala arhitekturo, je analizirala geometričnost.

 

Digresija II.: Bauhaus / hišegraditeljstvo - bolj natančno; gradnja doma! Bauhausovska avantgardna skupnost je izoblikovala avtentično socialistično umetnost. Konec digresije.

 

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav. Posebna pedagoška oblika Bauhausa so bile proizvodne zabave, v katerih se je oblikovala do takrat nevidena umetniška energija. Bauhaus zabave so izražale najvišjo stopnjo svobode. Lahko bi zapisali: To je bila svoboda na delu!

 

Digresija III.: Igra naj postane zabava, zabava delo in delo naj postane igra! Konec digresije.

 

Leta 1931 so hitlerjanci direktorja Hansa Mayereja brutalno izgnali iz šole. Prav tako so izključili skupino radikalno levih študentov. Ivana Tomljenović se jim je protestno pridružila. Preselila se je v Berlin.

 

Berlin! Leta 1931 se je v gledališču srečala z Johnom Herthfieldom, ne dolgo zatem mu je že asistirala kot scenografka pri uprizoritvi Piskatorjevega političnega teatra. Snemala je filme, fotografirala, izdelovala reklame, dizajnirala je plakate, scenografije in naslovnice knjig.

 

Pariz! Leta 1931 se je vpisala na pariško Sorbono. Ker je bila javno deklarirana komunistka, so se zanjo začele resne težave.

 

Praga! Leta 1932 se je preselila v Prago, kjer so se zbirali izgnani nemški intelektualci in intelektualke iz vedno bolj hitlerjanske Nemčije. Njene luminokinetične kompozicije so v Pragi izvale pravo senzacijo. Ljudje so jih hodili množično gledat. V Pragi se je poročila z markantnim ing. Alfredom Mellerjem, ki se je poklicno ukvarjal s filmskimi posebnimi efekti. Leto dni kasneje je Alfred umrl. Tako je Ivana z 28 leti postala vdova. Hitler je leta 1933 na demokratičnih volitvah prevzel oblast.

 

Beograd! Leta 1935 se je preselila v Beograd, kjer se je zaposlila kot gimnazijska profesorica likovne kulture. Leta 1937 je oblikovala celostno podobo za letalsko podjetje Rogožarski.

 

Zagreb! Leta 1938 se je zaposlila v rojstnem Zagrebu kot profesorica likovne vzgoje na gimaziji.

 

Buje! Leta 1947 se je za eno leto preselila v Buje, kjer je predavala na gimnaziji. Njene fotografije iz tistega časa izražajo globoko socialno občutljivost.

 

Zagreb! Leta 1948 se je vrnila v Zagreb. V šestdesetih letih se je umaknila iz sveta umetnosti in didaktike.

 

Nikoli ne bom pozabil neverjetnega intervjuja z njo v še bolj neverjetnem zagrebškem komunističnem glasilu Start. Danes preprosto ne morem verjeti, da sem takrat že skoraj desetletje proizvajal umetnost, ona pa je živela svoje življenje v moji neposredni bližini. Leta 1988 je bila za menoj že plakatna afera, ona pa jo je skoraj zagotovo spremljala. Kdo bi vedel, kaj je razmišljala, ko je gledala s svojimi očmi razpad tudi njene projekcije, ki jo je ugrabilo nacionalno in miltantno!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.
0
23.09.2017 21:29
Oktobrska revolucija - po novemVelika ruska revolucija- se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
8
22.09.2017 21:59
Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
10
20.09.2017 23:04
Med argumenti vlade in zagovornikov obstoječega projekta 2. tir najdemo tudi enega, ki sodi v sfero znanstvene fantastike. In ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
9
19.09.2017 23:25
Zloraba proračunskih sredstev za financiranje referendumske kampanje, poziv koalicijskim poslancem k obstrukciji seje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
13
18.09.2017 22:10
Mar ni čudno, da se je Evropa, vedno navzven odprta celina, v zadnjem času spremenila v zaprto samo vase? Ali ni čudno, da ... Več.
Piše: Keith Miles
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
10
17.09.2017 23:39
Športni komentatorji so sinoči ugotavljali, da se je z zmago nad Srbijo končalo dolgo obdobje slovenskih športnih frustracij. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
10
17.09.2017 10:59
Kakšne so dejansko vse te nevladne skupine, društva in podobne organizacije pri nas, o katerih slišimo vsake toliko? Neodvisne? ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj
3
17.09.2017 00:07
Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
10
16.09.2017 12:00
Ali lahko verjamemo predvolilni anketi, ki napoveduje več kot 95-odstotno volilno udeležbo? Zakaj panika v volilnem štabu Boruta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
9
13.09.2017 20:00
Avtocestni križ, TEŠ 6, t.i. drugi tir. Veliki državni infrastrukturni projekti, kjer se porabljajo milijarde. Nevarnost ... Več.
Piše: Miha Burger
O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo
9
11.09.2017 20:13
Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kdo si v resnici najbolj želi Magnine lakirnice v Hočah, Avstrijci ali Cerarjeva vlada?
5
10.09.2017 20:47
Ker je Andrej Čufer včeraj nepreklicno odstopil kot član upravnega odbora okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), ... Več.
Piše: Andrej Čufer
Pahorjevanje
8
10.09.2017 11:00
Največji dosežek pahorjevanja na funkciji predsednika države je ta, da je Borut P. uspel skoraj vso javnost prepričati, da je ... Več.
Piše: Draško Golubar
Hommage Slovenskemu mladinskemu gledališču, teatru, ki nenehno demokratizira republiko
0
09.09.2017 22:59
To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Križi s križi
10
08.09.2017 22:59
Seveda je neverjetno in malce strašljivo, da so pri Lidlu iz grških pravoslavnih cerkvic izbrisali križe. Treba se je zgražati ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti
11
07.09.2017 23:23
Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Drugi tir je kot parna lokomotiva: milijoni evrov bodo izpareli v zrak
15
06.09.2017 20:35
Neodvisni poslanec Bojan Dobovšek je za portal+ analiziral dosedanjo kronologijo projekta izgradnje nove železniške proge med ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne
27
05.09.2017 21:11
Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, ... Več.
Piše: Keith Miles
Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo
6
03.09.2017 23:00
Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost
1
02.09.2017 20:08
Medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiralikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Cerarjev sestanek s premierjem himalajske kraljevine Butan bo šel v anale diplomacije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.759
02/
Minister Gregor, pardon Miro, preden vržete nekaj milijard davkoplačevalskega denarja gradbeni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.408
03/
Multikulturalizem po imigracijskem navalu: nenavadna smrt stare Evrope
Keith Miles
Ogledov: 2.231
04/
Pahorjeva zmaga v drugem krogu je odvisna izključno od podpore volivcev SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.078
05/
2. tir in fantomskih 9000 delovnih mest: brezsramna laž prevarantske vlade Mira Cerarja!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
06/
800 milijonov evrov za nevladnike potrjuje pregovor "ne grizi roke, ki te hrani"
Oskar Salobir
Ogledov: 1.766
07/
Če že imamo dan samostojnosti in enotnosti, potem nujno potrebujemo še nacionalni dan športa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.521
08/
Ljudje, potolažite se: V SFRJ so pri velikih investicijah pokradli med 30 in 60 %, danes v samostojni Sloveniji pa pol manj!
Miha Burger
Ogledov: 1.662
09/
Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.481
10/
Ministrica Milojka, preden vržete 136 milijonov zdravstveni mafiji, počakajte na odločitev Evropske komisije!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.151