Komentar

Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović

Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas: Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, polno bogatih knjigarn, izjemnih galerij, izvrstnih muzejev in svetovljanskih umetniških biografij!

11.03.2017 23:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivana Tomljenović   Bauhaus   Alfred Meller   Zagreb   avantgarda   Berlin   Praga   Beograd   Karađorđević  

Foto: arhiv Portala PLUS

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav.

Prejšnji konec tedna sem imel za meni draga znanca vodstvo po stalni zbirki Muzeja suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Tako sem se ponovno srečal s čudežem, z delom fotografinje Ivane Tomljenović-Meller. Srečal sem se z njeno modernistično-avantgardistično biografijo, ki je proizvajala duh časa prve polovice XX. stoletja. In že sem v njeni biografiji, posvečeni slavju ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo praznovali čez dve leti.

 

Zagreb! Ivana Tomljenović je imela trinajst let, ko je arhitekt Walter Gropius v Weimarju ustanovil umetniško šolo Bauhaus. Rojena je bila v družini poslednjega hrvaškega bana, Tomislava Tomljenovića. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo to nežno dekletce iz vplivne zagrebške družine, ki se je igralo z otroci kralja Karađorđeviča v Beogradu, deset let kasneje postavilo po robu vsem monarhističnim sistemom sveta. Njena najbolj reproducirana umetnina nasploh je bila ravno fotomontaža Diktatura v Jugoslaviji, na kateri se je ta isti kralj Karađorđević naduto šopiril nad truplom ubitega upornika.

 

 

 

Dunaj! Že kot študentka slikarstva Kraljevske umetniške akademije v Zagrebu je želela stopiti pred kamero, toda vse svoje umetniško življenje je preživela za njo. Leta 1928 je dvaindvajsetletna nadaljevala študij na znameniti Dunajski šoli za umetnost in obrt. To so bila leta planetarne plesne mrzlice, ki jo je oznanjala Josephine Baker. To so bila leta ekscentričnih, velemestnih, ritmiziranih gibov. Nad svetovnimi metropolami so valovali radijski signali, polni zvokov jazza. Toda vse se bo kmalu spremenilo, v mesta bodo nasilno vdrli ruralni plesi. Ivana Tomljenović je plesala charleston, ne pa dunajskega valčka, kaj šele polke. V tistem obdobju je na Dunaju poslušala predavanja gostujočega profesorja Hansa Mayerja, ki je bil takrat že direktor šole Bauhaus v nemškem mestu Dessau. Mayerjevo predavanje je Ivano globoko pritegnilo in vznemirilo tako zelo, da je sklenila, da se v tretjem semestru izpiše iz Dunajske šole za umetnost in obrt in se prepiše na Bauhaus.

 

Dessau! Smo leta 1929! Novo šolsko zgradbo v Dessau so takrat že imenovali: socialistična katedrala. Ivana se je takoj po prihodu na šolo priključila komunistični stranki Nemčije. Na mednarodni Visoki šoli za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti Bauhaus je preživela leto dni. V celoti se je posvetila študiju fotografije. Osrednja naloga profesorjev na Bauhausu je bila študentom razbiti njihove kulturne konstrukte, s katerimi so prišli na šolo. Oboji so živeli skupaj, tako so bili profesorji študentom nenehno na voljo. Ivana je bila najprej učenka briljantnega umetnika Josefa Albersa, velikana umetniške didaktike. Albers je bil človek, ki je zastavil svoje življenje za dva grandiozna projekta, za projket Bauhaus ter projekt združenih držav umetnosti Black Mountain v Severni Karolini.

 

Digresija I.: Eno od vznemirljivejših spoznanj o sodobni umetnosti sem doživel, ko sem se kot predavatelj na Univerzi Charleston v Južni Karolini srečal s konceptom umetniške šole Black Mountain. To je bil zadnji prenos evropskega kulturnega modela v Ameriko. Blac Mountain je Bauhaus brez socialističnega predznaka. Konec digresije.

 

Na Bauhausu ni bila več v ospredju likovna kultura temveč vizualna umetnost. Ivanin profesor za fotografijo je bil Walter Peterhans, ki je pred profesuro na Bauhausu deloval v fotografski skupini "Nova objektivnost". Fotografijo je predaval kot polje analitičnega premisleka in eksaktnega matematičnega rezultiranja.

 

Mojstrovina Ivane Tomljenović po mojem izboru: fotografija akcionističnega ekpresionista Ernesta Tollerja!

 

Pravijo, da je hitro sprožala sprožilec fotoaparata, pravzaprav je fotografirala nerežirano. Postavila se je na prežo in čakala, da je njen motiv vstopil v dinamičen odnos ter rafalno sprožila zaslonko. Tako je dobila živo živost in neformalno formo. Velik del njene umetniške pozornosti je bil usmerjen v fotomontažo. Prav tako je eksperimentirala z dvojno ekspozicijo in manipulacijo fotografskih negativov. V svojih delih je analizirala tudi arhitekturno fotografijo. Med tem, ko je fotografirala arhitekturo, je analizirala geometričnost.

 

Digresija II.: Bauhaus / hišegraditeljstvo - bolj natančno; gradnja doma! Bauhausovska avantgardna skupnost je izoblikovala avtentično socialistično umetnost. Konec digresije.

 

Ivana Tomljenović je živela v avantgardnem filmu, polnem avantgardnih izumov, polnem avantgardnih zabav. Posebna pedagoška oblika Bauhausa so bile proizvodne zabave, v katerih se je oblikovala do takrat nevidena umetniška energija. Bauhaus zabave so izražale najvišjo stopnjo svobode. Lahko bi zapisali: To je bila svoboda na delu!

 

Digresija III.: Igra naj postane zabava, zabava delo in delo naj postane igra! Konec digresije.

 

Leta 1931 so hitlerjanci direktorja Hansa Mayereja brutalno izgnali iz šole. Prav tako so izključili skupino radikalno levih študentov. Ivana Tomljenović se jim je protestno pridružila. Preselila se je v Berlin.

 

Berlin! Leta 1931 se je v gledališču srečala z Johnom Herthfieldom, ne dolgo zatem mu je že asistirala kot scenografka pri uprizoritvi Piskatorjevega političnega teatra. Snemala je filme, fotografirala, izdelovala reklame, dizajnirala je plakate, scenografije in naslovnice knjig.

 

Pariz! Leta 1931 se je vpisala na pariško Sorbono. Ker je bila javno deklarirana komunistka, so se zanjo začele resne težave.

 

Praga! Leta 1932 se je preselila v Prago, kjer so se zbirali izgnani nemški intelektualci in intelektualke iz vedno bolj hitlerjanske Nemčije. Njene luminokinetične kompozicije so v Pragi izvale pravo senzacijo. Ljudje so jih hodili množično gledat. V Pragi se je poročila z markantnim ing. Alfredom Mellerjem, ki se je poklicno ukvarjal s filmskimi posebnimi efekti. Leto dni kasneje je Alfred umrl. Tako je Ivana z 28 leti postala vdova. Hitler je leta 1933 na demokratičnih volitvah prevzel oblast.

 

Beograd! Leta 1935 se je preselila v Beograd, kjer se je zaposlila kot gimnazijska profesorica likovne kulture. Leta 1937 je oblikovala celostno podobo za letalsko podjetje Rogožarski.

 

Zagreb! Leta 1938 se je zaposlila v rojstnem Zagrebu kot profesorica likovne vzgoje na gimaziji.

 

Buje! Leta 1947 se je za eno leto preselila v Buje, kjer je predavala na gimnaziji. Njene fotografije iz tistega časa izražajo globoko socialno občutljivost.

 

Zagreb! Leta 1948 se je vrnila v Zagreb. V šestdesetih letih se je umaknila iz sveta umetnosti in didaktike.

 

Nikoli ne bom pozabil neverjetnega intervjuja z njo v še bolj neverjetnem zagrebškem komunističnem glasilu Start. Danes preprosto ne morem verjeti, da sem takrat že skoraj desetletje proizvajal umetnost, ona pa je živela svoje življenje v moji neposredni bližini. Leta 1988 je bila za menoj že plakatna afera, ona pa jo je skoraj zagotovo spremljala. Kdo bi vedel, kaj je razmišljala, ko je gledala s svojimi očmi razpad tudi njene projekcije, ki jo je ugrabilo nacionalno in miltantno!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji
5
27.03.2018 22:36
Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?
4
23.03.2018 23:00
Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli ... Več.
Piše: Miha Burger
Po Milojki Marjeta ali Danajci prihajajo - Equo ne credite, Teucri! Quidquid id est, timete Danaos et dona ferentes!
7
22.03.2018 01:12
Bistvo in prvi ukrep novega ministra bi moral biti zahteva do organov odkrivanja in pregona najhujših oblik organiziranega ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.220
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.264
03/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.952
04/
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
Žiga Stupica
Ogledov: 1.602
05/
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.669
06/
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
Saška Štumberger
Ogledov: 1.733
07/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.555
08/
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
Jošt Klemenc
Ogledov: 6.665
09/
Prekletstvo slabših možnosti
Marko Gašparič
Ogledov: 1.412
10/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.265