Komentar

Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu

Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjih tednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat prebrali, koliko državne pomoči naj bi dobil Cimos in to razumljivo sproža negativne reakcije ljudi. Večina vidi predvsem, kako država iz njihovih davkoplačevalskih žepov namenja denar za neke zgrešene poteze v preteklosti. Dobili smo seveda tudi preračune, kako naj bi že vsaka slovenska družina prispevala 500 evrov. Pa je res šlo za pomoč Cimosu, za denar, ki naj bi ga nakazali v to družbo na primer za izplačilo plač?

14.03.2017 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Cimos   državna pomoč   banke   posojila   konverzija   odpis terjatev   DUTB   DZS   Tuš

Foto: Flickr

Če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj.

Dogajanja s to "državno pomočjo" so dejansko precej drugačna, če se nekoliko bolj poglobimo v javno razpoložljivo dokumentacijo in letna poročila. A na žalost dejstva niso več pomembna, ko se enkrat začnejo prepisovati določene izjave iz medija v medij ter prenašati iz ust do ust. Poglejmo torej, kakšno pomoč je torej Cimos dejansko dobil: leta 2008, z nastopom krize, so se prvič izpostavile težave v zvezi s financiranjem te družbe. Kljub temu pa letna poročila kažejo, da je Cimos ves ta čas ustvarjal pozitivni denarni tok. V zadnjih osmih letih so ustvarili milijardo evrov dodane vrednosti in ves čas z zaslužki od prodaje pokrivali tekoče stroške. Seveda pa niso mogli vrniti sposojenih sredstev, ker so bila vložena v proizvodne obrate in opremo. To sicer velja za večino družb, ki poslovanje financirajo tudi s posojili, a praviloma tega banke niti ne zahtevajo. Zadovoljne so z letnim plačevanjem obresti, krediti pa se praviloma obnavljajo ali najemajo novi za poplačilo starih. Če pa družba iz kakršnegakoli razloga izgubi zaupanje posojilodajalcev, pa se ta proces obnavljanja posojil ustavi in še tako dobro podjetje hitro zaide v težave.

 

Kljub vsem pretresom zadnja leta, v Cimosu torej ne gre za težave samega poslovanja. Podjetje deluje v perspektivni panogi in ima veliko priložnosti, precej drugače kot na primer Mura, s katero ga danes radi primerjajo. Razrešiti bi morali samo problem financiranja, torej spremeniti del posojil v kapital in s tem ustvariti normalno finančno strukturo. Samo popraviti to, kar se je pred letom 2008 spregledalo (tako s strani vodstva kot tudi bank). Če bi konverzijo naredili že leta 2009, bi se Cimos lahko brez večjih ovir razvijal naprej in to bi bilo najboljše zagotovilo za povračilo vloženih sredstev. Tako pa je trajalo šest let, da so odgovorni zbrali pogum za odločitev o konverziji in delnem odpisu dolga in v tem času je bilo veliko izgubljenega. Samo za primerjavo - ameriški avtomobilskih proizvajalci so zaradi težav postavili prvo prošnjo državi za pomoč novembra 2008, julija 2009 pa so bili že vsi ključni postopki sanacije izpeljani. Ameriška vlada je takrat vložila skupaj 80 milijard dolarjev, a s pravočasno sanacijo so veliki trije proizvajalci avtomobilov (General MotorsChrysler, Ford) čez nekaj let večino denarja vrnili oz. je vlada kot lastnik svoje lastniške deleže prodala.

 

 

Pokopavanje podjetja, ki je (bilo) perspektivno

 

V Cimosu je bil večji korak v sanaciji narejen šele šest let kasneje (2015), zaradi česar je družba seveda ogromno izgubila v svojem razvoju in tržni poziciji. K sreči vseeno ne prepozno, saj tako kupci kot vodstvo vidi v Cimosu še vedno velik potencial in tekoče poslovanje je še vedno pozitivno (vse dosedanje izgube izvirajo samo iz prevrednotenja premoženja, ne iz poslovanja). Predvsem pa pri omenjeni sanaciji leta 2015 ni šlo za vlaganje dodatnih sredstev, temveč za konverzijo že obstoječih posojil v kapital ter njihov delni odpis. 

 

Sam Cimos sredstev ni potreboval, saj je tekoče posloval pozitivno, šlo je samo za reguliranje sredstev bank, ki so bila družbi posojena že pred letom 2008. Ali drugače - če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj (!). Pri tem ni odveč še navesti, da so na koncu skoraj polovico posojilnih obveznosti predstavljale obračunane obresti zadnjih desetih let.

 

 

Kar velja za DZS, ne velja za Cimos

 

Želim torej poudariti, da je državna pomoč obsegala samo reguliranje obstoječih obveznosti družbe in ne neke dodatne stomilijonske vložke, ki bi jih v Cimosu porabili za plače ali nakup materialov. Da se je torej v Cimosu iskalo možnost, kako zagotoviti čim večjo poplačilo sredstev, ki so jih banke pred leti vložile vanj, ker bi sicer večino tega izgubile. Pri tem pa je zanimivo, da se ti odpisi in konverzije v lastniški delež samo v primeru Cimosa izpostavljajo kot državna pomoč. Ko je na primer DUTB prodala svoje terjatve do DZS z okoli 40 milijoni evrov diskonta, ni o državni pomoči nihče govoril - pa je DUTB prav tako izgubila del svojih terjatev. Podobno lahko pričakujemo tudi pri Tušu, kjer banke že dlje časa iščejo kupca za svoje terjatve in kjer bo tega diskonta mogoče tudi 200 milijonov evrov.

 

Banke so pač spoznale, da jim družba ne more poplačati vseh obveznosti in bodo terjatve raje s popustom prodale. S tem bodo sicer vknjižile visoko izgubo, a pač ocenjujejo, da bo poplačilo še vseeno višje, kot pa če v družbi ostajajo in čakajo na razplet. Pri vseh teh in podobnih primerih (konec koncev so imele slovenske banke pri vseh terjatvah več kot 10 milijard evrov izgub), sta v zadnjem času edino odpis in konverzija terjatev državnih bank v Cimosu izpostavljeni kot državna pomoč. Verjetno je to v skladu s kakimi pravili, a verjetno bi se dalo izpeljati tudi kako drugače, tako kot v drugih družbah. Izgube državnih bank v Cimosu ali Tušu niso s stališča izgubljenih sredstev popolnoma nič drugačne.

 

 

Dvakratna državna pomoč?

 

Ima pa ta "državna pomoč" Cimosu še en vidik. Leta 2013 so banke ocenile vrednost svojih naložb, vključno tudi naložbe v tej družbi. Vemo, da je bila takrat ugotovljen precejšnji kapitalski primanjkljaj bank, da je bila potrebna dokapitalizacija in da se je to obravnavalo kot državna pomoč s potrebnim soglasjem Bruslja. Na terjatve, ki so jih torej banke Cimosu odpisale ali konvertirale v kapital, so že pred tem v svojih knjigah oblikovale popravke vrednosti in zato zaprosile za pomoč. Seveda pa so imele banke te terjatve še vedno evidentirane in do končnega izbrisa iz evidenc je šele prišlo z odpisom Cimosu. In sedaj naj bi bil ta dokončni odpis za ista sredstva še enkrat državna pomoč (?).

 

Verjamem, da bi uradniki na ministrstvu in v Bruslju našli podlago, s katero bi takšno obravnavanje upravičili - a isti denar kar dvakrat obravnavati kot državno pomoč (najprej banki in potem še Cimosu) vsebinsko vseeno ne zdrži. Mogoče bi se vseeno moral kdo potruditi ter dokazati, da je bilo na primer 100 milijonov konverzije terjatev državnih bank v kapital Cimosa že leta 2013 opredeljeno kot državna pomoč z vsemi potrebnimi "žegni" in da ponovno iskanje soglasij in razlaganje o pomoči ni najbolj na mestu.

 

 

Stečaj za Cimos ni rešitev

 

Cimos torej za svoje tekoče poslovanje kake pomoči ne potrebuje, gre samo za iskanje načina, kako v čim večji meri povrniti denar, ki so ga banke ob premajhni pozornosti vložile v to družbo v letih 2004-2008. S konverzijami in odpisi nič ne dajemo, temveč s tem samo omogočamo, da bi bilo povrnjeno več sredstev, kot če ne naredimo nič. Nadaljevanje poslovanja Cimosa je vsekakor boljši obet za vračilo sredstev, kot če gre Cimos v stečaj. Da pa so odpisi terjatev ali konverzije samo pri Cimosu obravnavani kot državna pomoč, pri privatnih podjetjih pa ne, je tako nelogično. Če državna banka odpiše terjatev do zasebnega podjetja, dejansko daje neko premoženje temu lastniku - sporno pa naj bi bilo, da pomaga svojemu (državnemuI podjetju in s tem povečuje svoje premoženje (z bolj optimalnim reševanjem). Dodatno pa naj bi bili ti odpisi že tako opredeljeni kot državna pomoč samim bankam, sedaj pa še enkrat.

 

Vse to kaže, da mogoče ne znamo na ustrezen način predstaviti razmer v Bruslju - pa niti doma.

 

 

Opomba uredništva

 

Danes objavlja portal+ že tretji komentar Bineta Kordeža. Za to, da mu damo možnost objavljanja v našem mediju, smo se odločili zato, ker so Kordeževe ugotovitve po našem mnenju vsebinsko tehtne, argumentirane in lahko pripomorejo v javni razpravi o vprašanjih, s katerimi se kot komentator ukvarja. Naj na tem mestu izrecno poudarimo, da nas pretekla dejanja in ravnanja Bineta Kordeža ne zanimajo, ker nismo niti sodišče niti spovednica. Spletni komentatorji, ki se bolj kot z vsebino ukvarjajo z avtorjem, naj to upoštevajo in se vzdržijo neprimernih komentarjev, kajti sicer bomo ukrepali skladno z uredniško politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
4
23.04.2017 20:28
Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!
0
22.04.2017 22:53
Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
5
21.04.2017 23:38
Je bil poraz Boruta Jamnika v tekmi za reelekcijo v nadzorni svet Telekoma vreden tega, da bo odslej na njegovem mestu sedela ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
4
19.04.2017 23:45
Kljub temu da Transperancy International ocenjuje, da je slovenska zakonodaja glede t.i. žvižgačev takorekoč na najvišji ravni, ... Več.
Piše: Keith Miles
Morala in politika v času velikonočnih jajc
6
16.04.2017 22:02
Luj Šprohar, ta sitni stari slepec, kot si sam pravi, je v svoji zadnji knjigi birokratinje na ministrstvu za zdravje označil za ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Če bodo šli vsi na Luno, potem človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih
4
15.04.2017 22:33
Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
3
14.04.2017 23:35
Ministrica za zdravje z neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vladenačrtno zavaja javnost, da rešuje javni zdravstveni ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
14
13.04.2017 21:30
Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."
4
12.04.2017 20:00
To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!
9
10.04.2017 19:59
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!
2
09.04.2017 13:31
Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost
2
08.04.2017 22:59
To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Odgovori na neodgovorjeno odprto pismo predsedniku vlade Miru Cerarju: kje se skriva preprosta rešitev projekta Drugi tir
6
04.04.2017 00:00
21. marca 2017 sem na tem portalu objavil Odprto pismo predsedniku vlade v zvezi s problematiko projekta Drugi tir ( vir) kjer ... Več.
Piše: Miha Burger
Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega
6
02.04.2017 07:00
Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Naši otroci še premalo uporabljajo digitalne naprave
1
01.04.2017 14:30
Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
5
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
5
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
Uredništvo
Ogledov: 3.937
02/
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.455
03/
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.727
04/
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.923
05/
Morala in politika v času velikonočnih jajc
Oskar Salobir
Ogledov: 1.771
06/
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.812
07/
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
Keith Miles
Ogledov: 1.389
08/
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
Bill Wirtz
Ogledov: 1.279
09/
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 945
10/
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.948