Komentar

Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu

Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjih tednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat prebrali, koliko državne pomoči naj bi dobil Cimos in to razumljivo sproža negativne reakcije ljudi. Večina vidi predvsem, kako država iz njihovih davkoplačevalskih žepov namenja denar za neke zgrešene poteze v preteklosti. Dobili smo seveda tudi preračune, kako naj bi že vsaka slovenska družina prispevala 500 evrov. Pa je res šlo za pomoč Cimosu, za denar, ki naj bi ga nakazali v to družbo na primer za izplačilo plač?

14.03.2017 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Cimos   državna pomoč   banke   posojila   konverzija   odpis terjatev   DUTB   DZS   Tuš

Foto: Flickr

Če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj.

Dogajanja s to "državno pomočjo" so dejansko precej drugačna, če se nekoliko bolj poglobimo v javno razpoložljivo dokumentacijo in letna poročila. A na žalost dejstva niso več pomembna, ko se enkrat začnejo prepisovati določene izjave iz medija v medij ter prenašati iz ust do ust. Poglejmo torej, kakšno pomoč je torej Cimos dejansko dobil: leta 2008, z nastopom krize, so se prvič izpostavile težave v zvezi s financiranjem te družbe. Kljub temu pa letna poročila kažejo, da je Cimos ves ta čas ustvarjal pozitivni denarni tok. V zadnjih osmih letih so ustvarili milijardo evrov dodane vrednosti in ves čas z zaslužki od prodaje pokrivali tekoče stroške. Seveda pa niso mogli vrniti sposojenih sredstev, ker so bila vložena v proizvodne obrate in opremo. To sicer velja za večino družb, ki poslovanje financirajo tudi s posojili, a praviloma tega banke niti ne zahtevajo. Zadovoljne so z letnim plačevanjem obresti, krediti pa se praviloma obnavljajo ali najemajo novi za poplačilo starih. Če pa družba iz kakršnegakoli razloga izgubi zaupanje posojilodajalcev, pa se ta proces obnavljanja posojil ustavi in še tako dobro podjetje hitro zaide v težave.

 

Kljub vsem pretresom zadnja leta, v Cimosu torej ne gre za težave samega poslovanja. Podjetje deluje v perspektivni panogi in ima veliko priložnosti, precej drugače kot na primer Mura, s katero ga danes radi primerjajo. Razrešiti bi morali samo problem financiranja, torej spremeniti del posojil v kapital in s tem ustvariti normalno finančno strukturo. Samo popraviti to, kar se je pred letom 2008 spregledalo (tako s strani vodstva kot tudi bank). Če bi konverzijo naredili že leta 2009, bi se Cimos lahko brez večjih ovir razvijal naprej in to bi bilo najboljše zagotovilo za povračilo vloženih sredstev. Tako pa je trajalo šest let, da so odgovorni zbrali pogum za odločitev o konverziji in delnem odpisu dolga in v tem času je bilo veliko izgubljenega. Samo za primerjavo - ameriški avtomobilskih proizvajalci so zaradi težav postavili prvo prošnjo državi za pomoč novembra 2008, julija 2009 pa so bili že vsi ključni postopki sanacije izpeljani. Ameriška vlada je takrat vložila skupaj 80 milijard dolarjev, a s pravočasno sanacijo so veliki trije proizvajalci avtomobilov (General MotorsChrysler, Ford) čez nekaj let večino denarja vrnili oz. je vlada kot lastnik svoje lastniške deleže prodala.

 

 

Pokopavanje podjetja, ki je (bilo) perspektivno

 

V Cimosu je bil večji korak v sanaciji narejen šele šest let kasneje (2015), zaradi česar je družba seveda ogromno izgubila v svojem razvoju in tržni poziciji. K sreči vseeno ne prepozno, saj tako kupci kot vodstvo vidi v Cimosu še vedno velik potencial in tekoče poslovanje je še vedno pozitivno (vse dosedanje izgube izvirajo samo iz prevrednotenja premoženja, ne iz poslovanja). Predvsem pa pri omenjeni sanaciji leta 2015 ni šlo za vlaganje dodatnih sredstev, temveč za konverzijo že obstoječih posojil v kapital ter njihov delni odpis. 

 

Sam Cimos sredstev ni potreboval, saj je tekoče posloval pozitivno, šlo je samo za reguliranje sredstev bank, ki so bila družbi posojena že pred letom 2008. Ali drugače - če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj (!). Pri tem ni odveč še navesti, da so na koncu skoraj polovico posojilnih obveznosti predstavljale obračunane obresti zadnjih desetih let.

 

 

Kar velja za DZS, ne velja za Cimos

 

Želim torej poudariti, da je državna pomoč obsegala samo reguliranje obstoječih obveznosti družbe in ne neke dodatne stomilijonske vložke, ki bi jih v Cimosu porabili za plače ali nakup materialov. Da se je torej v Cimosu iskalo možnost, kako zagotoviti čim večjo poplačilo sredstev, ki so jih banke pred leti vložile vanj, ker bi sicer večino tega izgubile. Pri tem pa je zanimivo, da se ti odpisi in konverzije v lastniški delež samo v primeru Cimosa izpostavljajo kot državna pomoč. Ko je na primer DUTB prodala svoje terjatve do DZS z okoli 40 milijoni evrov diskonta, ni o državni pomoči nihče govoril - pa je DUTB prav tako izgubila del svojih terjatev. Podobno lahko pričakujemo tudi pri Tušu, kjer banke že dlje časa iščejo kupca za svoje terjatve in kjer bo tega diskonta mogoče tudi 200 milijonov evrov.

 

Banke so pač spoznale, da jim družba ne more poplačati vseh obveznosti in bodo terjatve raje s popustom prodale. S tem bodo sicer vknjižile visoko izgubo, a pač ocenjujejo, da bo poplačilo še vseeno višje, kot pa če v družbi ostajajo in čakajo na razplet. Pri vseh teh in podobnih primerih (konec koncev so imele slovenske banke pri vseh terjatvah več kot 10 milijard evrov izgub), sta v zadnjem času edino odpis in konverzija terjatev državnih bank v Cimosu izpostavljeni kot državna pomoč. Verjetno je to v skladu s kakimi pravili, a verjetno bi se dalo izpeljati tudi kako drugače, tako kot v drugih družbah. Izgube državnih bank v Cimosu ali Tušu niso s stališča izgubljenih sredstev popolnoma nič drugačne.

 

 

Dvakratna državna pomoč?

 

Ima pa ta "državna pomoč" Cimosu še en vidik. Leta 2013 so banke ocenile vrednost svojih naložb, vključno tudi naložbe v tej družbi. Vemo, da je bila takrat ugotovljen precejšnji kapitalski primanjkljaj bank, da je bila potrebna dokapitalizacija in da se je to obravnavalo kot državna pomoč s potrebnim soglasjem Bruslja. Na terjatve, ki so jih torej banke Cimosu odpisale ali konvertirale v kapital, so že pred tem v svojih knjigah oblikovale popravke vrednosti in zato zaprosile za pomoč. Seveda pa so imele banke te terjatve še vedno evidentirane in do končnega izbrisa iz evidenc je šele prišlo z odpisom Cimosu. In sedaj naj bi bil ta dokončni odpis za ista sredstva še enkrat državna pomoč (?).

 

Verjamem, da bi uradniki na ministrstvu in v Bruslju našli podlago, s katero bi takšno obravnavanje upravičili - a isti denar kar dvakrat obravnavati kot državno pomoč (najprej banki in potem še Cimosu) vsebinsko vseeno ne zdrži. Mogoče bi se vseeno moral kdo potruditi ter dokazati, da je bilo na primer 100 milijonov konverzije terjatev državnih bank v kapital Cimosa že leta 2013 opredeljeno kot državna pomoč z vsemi potrebnimi "žegni" in da ponovno iskanje soglasij in razlaganje o pomoči ni najbolj na mestu.

 

 

Stečaj za Cimos ni rešitev

 

Cimos torej za svoje tekoče poslovanje kake pomoči ne potrebuje, gre samo za iskanje načina, kako v čim večji meri povrniti denar, ki so ga banke ob premajhni pozornosti vložile v to družbo v letih 2004-2008. S konverzijami in odpisi nič ne dajemo, temveč s tem samo omogočamo, da bi bilo povrnjeno več sredstev, kot če ne naredimo nič. Nadaljevanje poslovanja Cimosa je vsekakor boljši obet za vračilo sredstev, kot če gre Cimos v stečaj. Da pa so odpisi terjatev ali konverzije samo pri Cimosu obravnavani kot državna pomoč, pri privatnih podjetjih pa ne, je tako nelogično. Če državna banka odpiše terjatev do zasebnega podjetja, dejansko daje neko premoženje temu lastniku - sporno pa naj bi bilo, da pomaga svojemu (državnemuI podjetju in s tem povečuje svoje premoženje (z bolj optimalnim reševanjem). Dodatno pa naj bi bili ti odpisi že tako opredeljeni kot državna pomoč samim bankam, sedaj pa še enkrat.

 

Vse to kaže, da mogoče ne znamo na ustrezen način predstaviti razmer v Bruslju - pa niti doma.

 

 

Opomba uredništva

 

Danes objavlja portal+ že tretji komentar Bineta Kordeža. Za to, da mu damo možnost objavljanja v našem mediju, smo se odločili zato, ker so Kordeževe ugotovitve po našem mnenju vsebinsko tehtne, argumentirane in lahko pripomorejo v javni razpravi o vprašanjih, s katerimi se kot komentator ukvarja. Naj na tem mestu izrecno poudarimo, da nas pretekla dejanja in ravnanja Bineta Kordeža ne zanimajo, ker nismo niti sodišče niti spovednica. Spletni komentatorji, ki se bolj kot z vsebino ukvarjajo z avtorjem, naj to upoštevajo in se vzdržijo neprimernih komentarjev, kajti sicer bomo ukrepali skladno z uredniško politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Odprto pismo Marjanu Šarcu
22
24.04.2018 23:02
Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
0
22.04.2018 23:59
Minulo nedeljo sem Demetra Bitenca obiskal v bolnišnici. Da je z njim zelo slabo, so mi rekli. Na to so me posebej opozorili. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
5
20.04.2018 23:59
Slovensko zdravstvo je eden ključnih družbenih podsistemov Republike Slovenije. Slovensko zdravstvo je namenjeno vsem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.923
02/
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.389
03/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.471
04/
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.318
05/
Odprto pismo Marjanu Šarcu
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.469
06/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.766
07/
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
Uredništvo
Ogledov: 1.588
08/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.536
09/
Kako se kadruje na Inštitutu informacijskih znanosti? Najboljša referenca je to, da imaš za svaka ministra Počivalška?!
Uredništvo
Ogledov: 1.222
10/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163