Komentar

Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu

Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjih tednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat prebrali, koliko državne pomoči naj bi dobil Cimos in to razumljivo sproža negativne reakcije ljudi. Večina vidi predvsem, kako država iz njihovih davkoplačevalskih žepov namenja denar za neke zgrešene poteze v preteklosti. Dobili smo seveda tudi preračune, kako naj bi že vsaka slovenska družina prispevala 500 evrov. Pa je res šlo za pomoč Cimosu, za denar, ki naj bi ga nakazali v to družbo na primer za izplačilo plač?

14.03.2017 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Cimos   državna pomoč   banke   posojila   konverzija   odpis terjatev   DUTB   DZS   Tuš

Foto: Flickr

Če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj.

Dogajanja s to "državno pomočjo" so dejansko precej drugačna, če se nekoliko bolj poglobimo v javno razpoložljivo dokumentacijo in letna poročila. A na žalost dejstva niso več pomembna, ko se enkrat začnejo prepisovati določene izjave iz medija v medij ter prenašati iz ust do ust. Poglejmo torej, kakšno pomoč je torej Cimos dejansko dobil: leta 2008, z nastopom krize, so se prvič izpostavile težave v zvezi s financiranjem te družbe. Kljub temu pa letna poročila kažejo, da je Cimos ves ta čas ustvarjal pozitivni denarni tok. V zadnjih osmih letih so ustvarili milijardo evrov dodane vrednosti in ves čas z zaslužki od prodaje pokrivali tekoče stroške. Seveda pa niso mogli vrniti sposojenih sredstev, ker so bila vložena v proizvodne obrate in opremo. To sicer velja za večino družb, ki poslovanje financirajo tudi s posojili, a praviloma tega banke niti ne zahtevajo. Zadovoljne so z letnim plačevanjem obresti, krediti pa se praviloma obnavljajo ali najemajo novi za poplačilo starih. Če pa družba iz kakršnegakoli razloga izgubi zaupanje posojilodajalcev, pa se ta proces obnavljanja posojil ustavi in še tako dobro podjetje hitro zaide v težave.

 

Kljub vsem pretresom zadnja leta, v Cimosu torej ne gre za težave samega poslovanja. Podjetje deluje v perspektivni panogi in ima veliko priložnosti, precej drugače kot na primer Mura, s katero ga danes radi primerjajo. Razrešiti bi morali samo problem financiranja, torej spremeniti del posojil v kapital in s tem ustvariti normalno finančno strukturo. Samo popraviti to, kar se je pred letom 2008 spregledalo (tako s strani vodstva kot tudi bank). Če bi konverzijo naredili že leta 2009, bi se Cimos lahko brez večjih ovir razvijal naprej in to bi bilo najboljše zagotovilo za povračilo vloženih sredstev. Tako pa je trajalo šest let, da so odgovorni zbrali pogum za odločitev o konverziji in delnem odpisu dolga in v tem času je bilo veliko izgubljenega. Samo za primerjavo - ameriški avtomobilskih proizvajalci so zaradi težav postavili prvo prošnjo državi za pomoč novembra 2008, julija 2009 pa so bili že vsi ključni postopki sanacije izpeljani. Ameriška vlada je takrat vložila skupaj 80 milijard dolarjev, a s pravočasno sanacijo so veliki trije proizvajalci avtomobilov (General MotorsChrysler, Ford) čez nekaj let večino denarja vrnili oz. je vlada kot lastnik svoje lastniške deleže prodala.

 

 

Pokopavanje podjetja, ki je (bilo) perspektivno

 

V Cimosu je bil večji korak v sanaciji narejen šele šest let kasneje (2015), zaradi česar je družba seveda ogromno izgubila v svojem razvoju in tržni poziciji. K sreči vseeno ne prepozno, saj tako kupci kot vodstvo vidi v Cimosu še vedno velik potencial in tekoče poslovanje je še vedno pozitivno (vse dosedanje izgube izvirajo samo iz prevrednotenja premoženja, ne iz poslovanja). Predvsem pa pri omenjeni sanaciji leta 2015 ni šlo za vlaganje dodatnih sredstev, temveč za konverzijo že obstoječih posojil v kapital ter njihov delni odpis. 

 

Sam Cimos sredstev ni potreboval, saj je tekoče posloval pozitivno, šlo je samo za reguliranje sredstev bank, ki so bila družbi posojena že pred letom 2008. Ali drugače - če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj (!). Pri tem ni odveč še navesti, da so na koncu skoraj polovico posojilnih obveznosti predstavljale obračunane obresti zadnjih desetih let.

 

 

Kar velja za DZS, ne velja za Cimos

 

Želim torej poudariti, da je državna pomoč obsegala samo reguliranje obstoječih obveznosti družbe in ne neke dodatne stomilijonske vložke, ki bi jih v Cimosu porabili za plače ali nakup materialov. Da se je torej v Cimosu iskalo možnost, kako zagotoviti čim večjo poplačilo sredstev, ki so jih banke pred leti vložile vanj, ker bi sicer večino tega izgubile. Pri tem pa je zanimivo, da se ti odpisi in konverzije v lastniški delež samo v primeru Cimosa izpostavljajo kot državna pomoč. Ko je na primer DUTB prodala svoje terjatve do DZS z okoli 40 milijoni evrov diskonta, ni o državni pomoči nihče govoril - pa je DUTB prav tako izgubila del svojih terjatev. Podobno lahko pričakujemo tudi pri Tušu, kjer banke že dlje časa iščejo kupca za svoje terjatve in kjer bo tega diskonta mogoče tudi 200 milijonov evrov.

 

Banke so pač spoznale, da jim družba ne more poplačati vseh obveznosti in bodo terjatve raje s popustom prodale. S tem bodo sicer vknjižile visoko izgubo, a pač ocenjujejo, da bo poplačilo še vseeno višje, kot pa če v družbi ostajajo in čakajo na razplet. Pri vseh teh in podobnih primerih (konec koncev so imele slovenske banke pri vseh terjatvah več kot 10 milijard evrov izgub), sta v zadnjem času edino odpis in konverzija terjatev državnih bank v Cimosu izpostavljeni kot državna pomoč. Verjetno je to v skladu s kakimi pravili, a verjetno bi se dalo izpeljati tudi kako drugače, tako kot v drugih družbah. Izgube državnih bank v Cimosu ali Tušu niso s stališča izgubljenih sredstev popolnoma nič drugačne.

 

 

Dvakratna državna pomoč?

 

Ima pa ta "državna pomoč" Cimosu še en vidik. Leta 2013 so banke ocenile vrednost svojih naložb, vključno tudi naložbe v tej družbi. Vemo, da je bila takrat ugotovljen precejšnji kapitalski primanjkljaj bank, da je bila potrebna dokapitalizacija in da se je to obravnavalo kot državna pomoč s potrebnim soglasjem Bruslja. Na terjatve, ki so jih torej banke Cimosu odpisale ali konvertirale v kapital, so že pred tem v svojih knjigah oblikovale popravke vrednosti in zato zaprosile za pomoč. Seveda pa so imele banke te terjatve še vedno evidentirane in do končnega izbrisa iz evidenc je šele prišlo z odpisom Cimosu. In sedaj naj bi bil ta dokončni odpis za ista sredstva še enkrat državna pomoč (?).

 

Verjamem, da bi uradniki na ministrstvu in v Bruslju našli podlago, s katero bi takšno obravnavanje upravičili - a isti denar kar dvakrat obravnavati kot državno pomoč (najprej banki in potem še Cimosu) vsebinsko vseeno ne zdrži. Mogoče bi se vseeno moral kdo potruditi ter dokazati, da je bilo na primer 100 milijonov konverzije terjatev državnih bank v kapital Cimosa že leta 2013 opredeljeno kot državna pomoč z vsemi potrebnimi "žegni" in da ponovno iskanje soglasij in razlaganje o pomoči ni najbolj na mestu.

 

 

Stečaj za Cimos ni rešitev

 

Cimos torej za svoje tekoče poslovanje kake pomoči ne potrebuje, gre samo za iskanje načina, kako v čim večji meri povrniti denar, ki so ga banke ob premajhni pozornosti vložile v to družbo v letih 2004-2008. S konverzijami in odpisi nič ne dajemo, temveč s tem samo omogočamo, da bi bilo povrnjeno več sredstev, kot če ne naredimo nič. Nadaljevanje poslovanja Cimosa je vsekakor boljši obet za vračilo sredstev, kot če gre Cimos v stečaj. Da pa so odpisi terjatev ali konverzije samo pri Cimosu obravnavani kot državna pomoč, pri privatnih podjetjih pa ne, je tako nelogično. Če državna banka odpiše terjatev do zasebnega podjetja, dejansko daje neko premoženje temu lastniku - sporno pa naj bi bilo, da pomaga svojemu (državnemuI podjetju in s tem povečuje svoje premoženje (z bolj optimalnim reševanjem). Dodatno pa naj bi bili ti odpisi že tako opredeljeni kot državna pomoč samim bankam, sedaj pa še enkrat.

 

Vse to kaže, da mogoče ne znamo na ustrezen način predstaviti razmer v Bruslju - pa niti doma.

 

 

Opomba uredništva

 

Danes objavlja portal+ že tretji komentar Bineta Kordeža. Za to, da mu damo možnost objavljanja v našem mediju, smo se odločili zato, ker so Kordeževe ugotovitve po našem mnenju vsebinsko tehtne, argumentirane in lahko pripomorejo v javni razpravi o vprašanjih, s katerimi se kot komentator ukvarja. Naj na tem mestu izrecno poudarimo, da nas pretekla dejanja in ravnanja Bineta Kordeža ne zanimajo, ker nismo niti sodišče niti spovednica. Spletni komentatorji, ki se bolj kot z vsebino ukvarjajo z avtorjem, naj to upoštevajo in se vzdržijo neprimernih komentarjev, kajti sicer bomo ukrepali skladno z uredniško politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"
1
17.08.2017 20:27
In ljubezen tudije podobno kotTo noč sem jo videlroman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni
4
16.08.2017 21:03
Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
6
15.08.2017 22:59
Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
20
14.08.2017 22:59
Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki . Če ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
6
13.08.2017 19:28
Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Ali živimo v svetu materije ali živimo v matrici?
3
13.08.2017 05:59
Transhumanizem se zavzema zapreseganje človeka in njegovih omejenih zmogljivostispomočjoznanosti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletne meditacije: Življenje je le eno
4
12.08.2017 11:00
Res ne razumem, zakaj so nekateri pripravljeni storiti vse, da bi bili glavni in da bi uresničili svoje cilje, ki so lahko tudi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
24
10.08.2017 20:45
Če kdo misli, da bo razkritje seksualnega škandala v Mestni hiši, kjer je glede na policijske prisluhe mati samohranilka seksala ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
4
07.08.2017 22:15
Zaprtje največje plaže hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu je novica sama po sebi. Ne samo zato, ker se to doslej še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
14
06.08.2017 22:30
Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji ... Več.
Piše: Marko Pavlišič
Odiseja 2001 kot zgodovina neposredne prihodnosti
6
06.08.2017 00:00
Pol stoletja mineva od nastanka znanstveno-religiozne umetnine2001 : Odiseja v vesolju.V tej kinematično znanstveno-religiozni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos
18
05.08.2017 00:00
Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo
14
03.08.2017 22:45
V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ... , je običajen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Oni in mi: Evropa med elitami in ljudstvom
3
01.08.2017 22:06
Kdor bo v prihodnosti gledal nazaj na zgodnja leta 21. stoletja, ga bo presenetil razkorak med tistimi na vrhu, verjetno bi jih ... Več.
Piše: Keith Miles
O strasteh in sanjah: Slovenci in njihove otopele ambicije
11
31.07.2017 22:45
Pred časom sem si ogledal posnetek oddaje Tarča, v kateri me je bolj kot tema pogovora o arbitraži pritegnil medklic dveh ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata
13
31.07.2017 00:30
Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Umetnost ni tekma, ki se zaključi z zmagovalcem na stopničkah
7
30.07.2017 03:13
Nikoli ne bom pozabil, kako sembil zagledanv datum,dan in leto,ki gaje dežurnirediteljnapisal na vogalšolsketable, šepreden ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Deset točk o slovenski neumnosti
13
28.07.2017 22:06
Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari:vesolje inčloveška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic
20
26.07.2017 19:17
Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Moja resnica o prevzemu Merkurja
24
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Seksualna revolucija Zorana Jankovića: seks ni vedno spontan, pomaga pa pri zaposlitvi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.506
02/
Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.753
03/
Misterija ni več: ameriški podpredsednik Pence si je za Cerarja vzel "dobrih pet minut časa"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
04/
Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.906
05/
Janko Veber bi zaradi vejice peteršilja odpoklical šefinjo Finančne uprave Jano Ahčin
Uredništvo
Ogledov: 1.664
06/
Ko drek priplava na površje: mondena portoroška kanalizacija ima 5 zvezdic
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.736
07/
Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele
Laris Gaiser
Ogledov: 1.539
08/
Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!
Vili Kovačič
Ogledov: 1.210
09/
Poletne meditacije: Življenje je le eno
Ivan Simič
Ogledov: 1.035
10/
O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko
Marko Pavlišič
Ogledov: 2.815