Komentar

Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu

Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjih tednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat prebrali, koliko državne pomoči naj bi dobil Cimos in to razumljivo sproža negativne reakcije ljudi. Večina vidi predvsem, kako država iz njihovih davkoplačevalskih žepov namenja denar za neke zgrešene poteze v preteklosti. Dobili smo seveda tudi preračune, kako naj bi že vsaka slovenska družina prispevala 500 evrov. Pa je res šlo za pomoč Cimosu, za denar, ki naj bi ga nakazali v to družbo na primer za izplačilo plač?

14.03.2017 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Cimos   državna pomoč   banke   posojila   konverzija   odpis terjatev   DUTB   DZS   Tuš

Foto: Flickr

Če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj.

Dogajanja s to "državno pomočjo" so dejansko precej drugačna, če se nekoliko bolj poglobimo v javno razpoložljivo dokumentacijo in letna poročila. A na žalost dejstva niso več pomembna, ko se enkrat začnejo prepisovati določene izjave iz medija v medij ter prenašati iz ust do ust. Poglejmo torej, kakšno pomoč je torej Cimos dejansko dobil: leta 2008, z nastopom krize, so se prvič izpostavile težave v zvezi s financiranjem te družbe. Kljub temu pa letna poročila kažejo, da je Cimos ves ta čas ustvarjal pozitivni denarni tok. V zadnjih osmih letih so ustvarili milijardo evrov dodane vrednosti in ves čas z zaslužki od prodaje pokrivali tekoče stroške. Seveda pa niso mogli vrniti sposojenih sredstev, ker so bila vložena v proizvodne obrate in opremo. To sicer velja za večino družb, ki poslovanje financirajo tudi s posojili, a praviloma tega banke niti ne zahtevajo. Zadovoljne so z letnim plačevanjem obresti, krediti pa se praviloma obnavljajo ali najemajo novi za poplačilo starih. Če pa družba iz kakršnegakoli razloga izgubi zaupanje posojilodajalcev, pa se ta proces obnavljanja posojil ustavi in še tako dobro podjetje hitro zaide v težave.

 

Kljub vsem pretresom zadnja leta, v Cimosu torej ne gre za težave samega poslovanja. Podjetje deluje v perspektivni panogi in ima veliko priložnosti, precej drugače kot na primer Mura, s katero ga danes radi primerjajo. Razrešiti bi morali samo problem financiranja, torej spremeniti del posojil v kapital in s tem ustvariti normalno finančno strukturo. Samo popraviti to, kar se je pred letom 2008 spregledalo (tako s strani vodstva kot tudi bank). Če bi konverzijo naredili že leta 2009, bi se Cimos lahko brez večjih ovir razvijal naprej in to bi bilo najboljše zagotovilo za povračilo vloženih sredstev. Tako pa je trajalo šest let, da so odgovorni zbrali pogum za odločitev o konverziji in delnem odpisu dolga in v tem času je bilo veliko izgubljenega. Samo za primerjavo - ameriški avtomobilskih proizvajalci so zaradi težav postavili prvo prošnjo državi za pomoč novembra 2008, julija 2009 pa so bili že vsi ključni postopki sanacije izpeljani. Ameriška vlada je takrat vložila skupaj 80 milijard dolarjev, a s pravočasno sanacijo so veliki trije proizvajalci avtomobilov (General MotorsChrysler, Ford) čez nekaj let večino denarja vrnili oz. je vlada kot lastnik svoje lastniške deleže prodala.

 

 

Pokopavanje podjetja, ki je (bilo) perspektivno

 

V Cimosu je bil večji korak v sanaciji narejen šele šest let kasneje (2015), zaradi česar je družba seveda ogromno izgubila v svojem razvoju in tržni poziciji. K sreči vseeno ne prepozno, saj tako kupci kot vodstvo vidi v Cimosu še vedno velik potencial in tekoče poslovanje je še vedno pozitivno (vse dosedanje izgube izvirajo samo iz prevrednotenja premoženja, ne iz poslovanja). Predvsem pa pri omenjeni sanaciji leta 2015 ni šlo za vlaganje dodatnih sredstev, temveč za konverzijo že obstoječih posojil v kapital ter njihov delni odpis. 

 

Sam Cimos sredstev ni potreboval, saj je tekoče posloval pozitivno, šlo je samo za reguliranje sredstev bank, ki so bila družbi posojena že pred letom 2008. Ali drugače - če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj (!). Pri tem ni odveč še navesti, da so na koncu skoraj polovico posojilnih obveznosti predstavljale obračunane obresti zadnjih desetih let.

 

 

Kar velja za DZS, ne velja za Cimos

 

Želim torej poudariti, da je državna pomoč obsegala samo reguliranje obstoječih obveznosti družbe in ne neke dodatne stomilijonske vložke, ki bi jih v Cimosu porabili za plače ali nakup materialov. Da se je torej v Cimosu iskalo možnost, kako zagotoviti čim večjo poplačilo sredstev, ki so jih banke pred leti vložile vanj, ker bi sicer večino tega izgubile. Pri tem pa je zanimivo, da se ti odpisi in konverzije v lastniški delež samo v primeru Cimosa izpostavljajo kot državna pomoč. Ko je na primer DUTB prodala svoje terjatve do DZS z okoli 40 milijoni evrov diskonta, ni o državni pomoči nihče govoril - pa je DUTB prav tako izgubila del svojih terjatev. Podobno lahko pričakujemo tudi pri Tušu, kjer banke že dlje časa iščejo kupca za svoje terjatve in kjer bo tega diskonta mogoče tudi 200 milijonov evrov.

 

Banke so pač spoznale, da jim družba ne more poplačati vseh obveznosti in bodo terjatve raje s popustom prodale. S tem bodo sicer vknjižile visoko izgubo, a pač ocenjujejo, da bo poplačilo še vseeno višje, kot pa če v družbi ostajajo in čakajo na razplet. Pri vseh teh in podobnih primerih (konec koncev so imele slovenske banke pri vseh terjatvah več kot 10 milijard evrov izgub), sta v zadnjem času edino odpis in konverzija terjatev državnih bank v Cimosu izpostavljeni kot državna pomoč. Verjetno je to v skladu s kakimi pravili, a verjetno bi se dalo izpeljati tudi kako drugače, tako kot v drugih družbah. Izgube državnih bank v Cimosu ali Tušu niso s stališča izgubljenih sredstev popolnoma nič drugačne.

 

 

Dvakratna državna pomoč?

 

Ima pa ta "državna pomoč" Cimosu še en vidik. Leta 2013 so banke ocenile vrednost svojih naložb, vključno tudi naložbe v tej družbi. Vemo, da je bila takrat ugotovljen precejšnji kapitalski primanjkljaj bank, da je bila potrebna dokapitalizacija in da se je to obravnavalo kot državna pomoč s potrebnim soglasjem Bruslja. Na terjatve, ki so jih torej banke Cimosu odpisale ali konvertirale v kapital, so že pred tem v svojih knjigah oblikovale popravke vrednosti in zato zaprosile za pomoč. Seveda pa so imele banke te terjatve še vedno evidentirane in do končnega izbrisa iz evidenc je šele prišlo z odpisom Cimosu. In sedaj naj bi bil ta dokončni odpis za ista sredstva še enkrat državna pomoč (?).

 

Verjamem, da bi uradniki na ministrstvu in v Bruslju našli podlago, s katero bi takšno obravnavanje upravičili - a isti denar kar dvakrat obravnavati kot državno pomoč (najprej banki in potem še Cimosu) vsebinsko vseeno ne zdrži. Mogoče bi se vseeno moral kdo potruditi ter dokazati, da je bilo na primer 100 milijonov konverzije terjatev državnih bank v kapital Cimosa že leta 2013 opredeljeno kot državna pomoč z vsemi potrebnimi "žegni" in da ponovno iskanje soglasij in razlaganje o pomoči ni najbolj na mestu.

 

 

Stečaj za Cimos ni rešitev

 

Cimos torej za svoje tekoče poslovanje kake pomoči ne potrebuje, gre samo za iskanje načina, kako v čim večji meri povrniti denar, ki so ga banke ob premajhni pozornosti vložile v to družbo v letih 2004-2008. S konverzijami in odpisi nič ne dajemo, temveč s tem samo omogočamo, da bi bilo povrnjeno več sredstev, kot če ne naredimo nič. Nadaljevanje poslovanja Cimosa je vsekakor boljši obet za vračilo sredstev, kot če gre Cimos v stečaj. Da pa so odpisi terjatev ali konverzije samo pri Cimosu obravnavani kot državna pomoč, pri privatnih podjetjih pa ne, je tako nelogično. Če državna banka odpiše terjatev do zasebnega podjetja, dejansko daje neko premoženje temu lastniku - sporno pa naj bi bilo, da pomaga svojemu (državnemuI podjetju in s tem povečuje svoje premoženje (z bolj optimalnim reševanjem). Dodatno pa naj bi bili ti odpisi že tako opredeljeni kot državna pomoč samim bankam, sedaj pa še enkrat.

 

Vse to kaže, da mogoče ne znamo na ustrezen način predstaviti razmer v Bruslju - pa niti doma.

 

 

Opomba uredništva

 

Danes objavlja portal+ že tretji komentar Bineta Kordeža. Za to, da mu damo možnost objavljanja v našem mediju, smo se odločili zato, ker so Kordeževe ugotovitve po našem mnenju vsebinsko tehtne, argumentirane in lahko pripomorejo v javni razpravi o vprašanjih, s katerimi se kot komentator ukvarja. Naj na tem mestu izrecno poudarimo, da nas pretekla dejanja in ravnanja Bineta Kordeža ne zanimajo, ker nismo niti sodišče niti spovednica. Spletni komentatorji, ki se bolj kot z vsebino ukvarjajo z avtorjem, naj to upoštevajo in se vzdržijo neprimernih komentarjev, kajti sicer bomo ukrepali skladno z uredniško politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
3
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
18
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto
14
30.04.2017 20:30
Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo izbira in kako se izbirajo "strokovnjaki" na slovenskih televizijah?
9
30.04.2017 11:59
Kaj pravi stroka?, je besedna zveza, ki jo zelo radi uporabljajo naši televizijski voditelji v informativnih programih. Ob tej ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.858
03/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.102
04/
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.553
05/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 1.316
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.338
07/
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
Bine Kordež
Ogledov: 1.044
08/
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
Oskar Salobir
Ogledov: 991
09/
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.259
10/
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
Aljuš Pertinač
Ogledov: 4.058