Komentar

Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu

Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjih tednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat prebrali, koliko državne pomoči naj bi dobil Cimos in to razumljivo sproža negativne reakcije ljudi. Večina vidi predvsem, kako država iz njihovih davkoplačevalskih žepov namenja denar za neke zgrešene poteze v preteklosti. Dobili smo seveda tudi preračune, kako naj bi že vsaka slovenska družina prispevala 500 evrov. Pa je res šlo za pomoč Cimosu, za denar, ki naj bi ga nakazali v to družbo na primer za izplačilo plač?

14.03.2017 22:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Cimos   državna pomoč   banke   posojila   konverzija   odpis terjatev   DUTB   DZS   Tuš

Foto: Flickr

Če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj.

Dogajanja s to "državno pomočjo" so dejansko precej drugačna, če se nekoliko bolj poglobimo v javno razpoložljivo dokumentacijo in letna poročila. A na žalost dejstva niso več pomembna, ko se enkrat začnejo prepisovati določene izjave iz medija v medij ter prenašati iz ust do ust. Poglejmo torej, kakšno pomoč je torej Cimos dejansko dobil: leta 2008, z nastopom krize, so se prvič izpostavile težave v zvezi s financiranjem te družbe. Kljub temu pa letna poročila kažejo, da je Cimos ves ta čas ustvarjal pozitivni denarni tok. V zadnjih osmih letih so ustvarili milijardo evrov dodane vrednosti in ves čas z zaslužki od prodaje pokrivali tekoče stroške. Seveda pa niso mogli vrniti sposojenih sredstev, ker so bila vložena v proizvodne obrate in opremo. To sicer velja za večino družb, ki poslovanje financirajo tudi s posojili, a praviloma tega banke niti ne zahtevajo. Zadovoljne so z letnim plačevanjem obresti, krediti pa se praviloma obnavljajo ali najemajo novi za poplačilo starih. Če pa družba iz kakršnegakoli razloga izgubi zaupanje posojilodajalcev, pa se ta proces obnavljanja posojil ustavi in še tako dobro podjetje hitro zaide v težave.

 

Kljub vsem pretresom zadnja leta, v Cimosu torej ne gre za težave samega poslovanja. Podjetje deluje v perspektivni panogi in ima veliko priložnosti, precej drugače kot na primer Mura, s katero ga danes radi primerjajo. Razrešiti bi morali samo problem financiranja, torej spremeniti del posojil v kapital in s tem ustvariti normalno finančno strukturo. Samo popraviti to, kar se je pred letom 2008 spregledalo (tako s strani vodstva kot tudi bank). Če bi konverzijo naredili že leta 2009, bi se Cimos lahko brez večjih ovir razvijal naprej in to bi bilo najboljše zagotovilo za povračilo vloženih sredstev. Tako pa je trajalo šest let, da so odgovorni zbrali pogum za odločitev o konverziji in delnem odpisu dolga in v tem času je bilo veliko izgubljenega. Samo za primerjavo - ameriški avtomobilskih proizvajalci so zaradi težav postavili prvo prošnjo državi za pomoč novembra 2008, julija 2009 pa so bili že vsi ključni postopki sanacije izpeljani. Ameriška vlada je takrat vložila skupaj 80 milijard dolarjev, a s pravočasno sanacijo so veliki trije proizvajalci avtomobilov (General MotorsChrysler, Ford) čez nekaj let večino denarja vrnili oz. je vlada kot lastnik svoje lastniške deleže prodala.

 

 

Pokopavanje podjetja, ki je (bilo) perspektivno

 

V Cimosu je bil večji korak v sanaciji narejen šele šest let kasneje (2015), zaradi česar je družba seveda ogromno izgubila v svojem razvoju in tržni poziciji. K sreči vseeno ne prepozno, saj tako kupci kot vodstvo vidi v Cimosu še vedno velik potencial in tekoče poslovanje je še vedno pozitivno (vse dosedanje izgube izvirajo samo iz prevrednotenja premoženja, ne iz poslovanja). Predvsem pa pri omenjeni sanaciji leta 2015 ni šlo za vlaganje dodatnih sredstev, temveč za konverzijo že obstoječih posojil v kapital ter njihov delni odpis. 

 

Sam Cimos sredstev ni potreboval, saj je tekoče posloval pozitivno, šlo je samo za reguliranje sredstev bank, ki so bila družbi posojena že pred letom 2008. Ali drugače - če bi banke v obdobju 2004-2008 vložile 300 milijonov kot kapital (in ne v obliki posojila), bi bil Cimos danes tretje največje slovensko proizvodno podjetje, vložek bank pa bi bil vreden prej več kot manj (!). Pri tem ni odveč še navesti, da so na koncu skoraj polovico posojilnih obveznosti predstavljale obračunane obresti zadnjih desetih let.

 

 

Kar velja za DZS, ne velja za Cimos

 

Želim torej poudariti, da je državna pomoč obsegala samo reguliranje obstoječih obveznosti družbe in ne neke dodatne stomilijonske vložke, ki bi jih v Cimosu porabili za plače ali nakup materialov. Da se je torej v Cimosu iskalo možnost, kako zagotoviti čim večjo poplačilo sredstev, ki so jih banke pred leti vložile vanj, ker bi sicer večino tega izgubile. Pri tem pa je zanimivo, da se ti odpisi in konverzije v lastniški delež samo v primeru Cimosa izpostavljajo kot državna pomoč. Ko je na primer DUTB prodala svoje terjatve do DZS z okoli 40 milijoni evrov diskonta, ni o državni pomoči nihče govoril - pa je DUTB prav tako izgubila del svojih terjatev. Podobno lahko pričakujemo tudi pri Tušu, kjer banke že dlje časa iščejo kupca za svoje terjatve in kjer bo tega diskonta mogoče tudi 200 milijonov evrov.

 

Banke so pač spoznale, da jim družba ne more poplačati vseh obveznosti in bodo terjatve raje s popustom prodale. S tem bodo sicer vknjižile visoko izgubo, a pač ocenjujejo, da bo poplačilo še vseeno višje, kot pa če v družbi ostajajo in čakajo na razplet. Pri vseh teh in podobnih primerih (konec koncev so imele slovenske banke pri vseh terjatvah več kot 10 milijard evrov izgub), sta v zadnjem času edino odpis in konverzija terjatev državnih bank v Cimosu izpostavljeni kot državna pomoč. Verjetno je to v skladu s kakimi pravili, a verjetno bi se dalo izpeljati tudi kako drugače, tako kot v drugih družbah. Izgube državnih bank v Cimosu ali Tušu niso s stališča izgubljenih sredstev popolnoma nič drugačne.

 

 

Dvakratna državna pomoč?

 

Ima pa ta "državna pomoč" Cimosu še en vidik. Leta 2013 so banke ocenile vrednost svojih naložb, vključno tudi naložbe v tej družbi. Vemo, da je bila takrat ugotovljen precejšnji kapitalski primanjkljaj bank, da je bila potrebna dokapitalizacija in da se je to obravnavalo kot državna pomoč s potrebnim soglasjem Bruslja. Na terjatve, ki so jih torej banke Cimosu odpisale ali konvertirale v kapital, so že pred tem v svojih knjigah oblikovale popravke vrednosti in zato zaprosile za pomoč. Seveda pa so imele banke te terjatve še vedno evidentirane in do končnega izbrisa iz evidenc je šele prišlo z odpisom Cimosu. In sedaj naj bi bil ta dokončni odpis za ista sredstva še enkrat državna pomoč (?).

 

Verjamem, da bi uradniki na ministrstvu in v Bruslju našli podlago, s katero bi takšno obravnavanje upravičili - a isti denar kar dvakrat obravnavati kot državno pomoč (najprej banki in potem še Cimosu) vsebinsko vseeno ne zdrži. Mogoče bi se vseeno moral kdo potruditi ter dokazati, da je bilo na primer 100 milijonov konverzije terjatev državnih bank v kapital Cimosa že leta 2013 opredeljeno kot državna pomoč z vsemi potrebnimi "žegni" in da ponovno iskanje soglasij in razlaganje o pomoči ni najbolj na mestu.

 

 

Stečaj za Cimos ni rešitev

 

Cimos torej za svoje tekoče poslovanje kake pomoči ne potrebuje, gre samo za iskanje načina, kako v čim večji meri povrniti denar, ki so ga banke ob premajhni pozornosti vložile v to družbo v letih 2004-2008. S konverzijami in odpisi nič ne dajemo, temveč s tem samo omogočamo, da bi bilo povrnjeno več sredstev, kot če ne naredimo nič. Nadaljevanje poslovanja Cimosa je vsekakor boljši obet za vračilo sredstev, kot če gre Cimos v stečaj. Da pa so odpisi terjatev ali konverzije samo pri Cimosu obravnavani kot državna pomoč, pri privatnih podjetjih pa ne, je tako nelogično. Če državna banka odpiše terjatev do zasebnega podjetja, dejansko daje neko premoženje temu lastniku - sporno pa naj bi bilo, da pomaga svojemu (državnemuI podjetju in s tem povečuje svoje premoženje (z bolj optimalnim reševanjem). Dodatno pa naj bi bili ti odpisi že tako opredeljeni kot državna pomoč samim bankam, sedaj pa še enkrat.

 

Vse to kaže, da mogoče ne znamo na ustrezen način predstaviti razmer v Bruslju - pa niti doma.

 

 

Opomba uredništva

 

Danes objavlja portal+ že tretji komentar Bineta Kordeža. Za to, da mu damo možnost objavljanja v našem mediju, smo se odločili zato, ker so Kordeževe ugotovitve po našem mnenju vsebinsko tehtne, argumentirane in lahko pripomorejo v javni razpravi o vprašanjih, s katerimi se kot komentator ukvarja. Naj na tem mestu izrecno poudarimo, da nas pretekla dejanja in ravnanja Bineta Kordeža ne zanimajo, ker nismo niti sodišče niti spovednica. Spletni komentatorji, ki se bolj kot z vsebino ukvarjajo z avtorjem, naj to upoštevajo in se vzdržijo neprimernih komentarjev, kajti sicer bomo ukrepali skladno z uredniško politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
9
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,528
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,121
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,562
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,462
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,950
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,830
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 800
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 694
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,114