Razkrivamo

Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje

Stanje je alarmantno: Slovenska vojska ta hip operativno ni sposobna zagotoviti celovite nacionalne varnosti. Ob stalni grožnji novega migrantskega vala iz Male Azije, potencialnih terorističnih aktivnostih in negotovih razmerah na Balkanu se krivci za porazno stanje v vojski izogibajo direktnim odgovorom ali pa spreminjajo svoje poglede in stališča. Predsednik Pahor, ki je pred objavo letošnje ocene o pripravljenosti Slovenske vojske obiskal njene enote na teresu v usnjeni letalski jakni, se bo med predsedniško kampanjo najverjetneje skrbno izogibal razpravam o vojski in vojaški ogroženosti. Kajti prav njegova vlada (2008-2011) je zmanjšala proračun Slovenske vojske za 200 milijonov evrov. Od takrat gredo stvari v naši vojski samo še na slabše. Nekateri celo sarkastično pripominjajo, da je Slovenska vojska začenja spominjati na albansko takoj po padcu Enverja Hodže... 

16.03.2017 21:45
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Slovenska vojska   Borut Pahor   Generalštab   vlada   ministrstvo z obrambo   Andrej Osterman   Ljubica Jelušič   NATO

Foto: Flickr

Da bi prikrili porazno stanje, so predsedniku Pahorju "uvedli" oceno za mirnodobno pripravljenost, in sicer zato, da bi bil vsaj ta del pripravljenosti Slovenske vojske ocenjen zadovoljivo. Poceni trik, ki v ničemer ne spremeni dejanskega stanja. To pa je klavrno.

Kaj bodo prinesle napovedane ocene in obljube predsednika države, ministrice za obrambo in načelnika generalštaba? Pogrešate nekoga? Seveda, predsednika vlade se nikjer ne omenja. Skril se je in se ne oglaša, čeprav je celotni sistem obrambe v kriznih razmerah in vojnem času pod njegovim poveljevanjem. Najprej se bomo ustavili pri vrhovnemu poveljniku, predsednik države Borutu Pahorju, ki je po poročanju načelnika Generalštaba Slovenske vojske (GŠ SV) Andreja Ostermana povedal, da je ocena Slovenske vojske zadovoljiva, da pa je ocena pripravljenosti za krizne razmere in vojno nezadostna. Ocenjevanje SV sicer poteka po pravilniku o ocenjevanju, ki je nekakšen povzetek NATO ocenjevanja. V vojski nam zagotavljajo, da takega ocenjevanja za mir, krizo in vojno ne poznajo. Vojska se oblikuje, organizira in pripravlja za vojno, vse ostalo je nepomembno. Seveda bodo nekateri takoj povedali, da pošiljamo enote v tujino in da so te vedno dobro pripravljene, usposobljene in oborožene, kar brez dvoma in na srečo drži, vendar je to samo majhen segment vojske. Poleg tega so tovrstne enote v glavnem napotene na mirovne operacije. Predsednik Pahor je po nasvetih svojih svetovalcev naredil salto mortale z uvajanjem ocene za mirnodobno pripravljenost, in sicer zato, da bi bil vsaj ta del pripravljenosti ocenjen zadovoljivo. Poceni trik, ki v ničemer ne spremeni dejanskega stanja.

 

Predsednik Pahor poleg tega zmagoslavno ugotavlja, da "smo uspeli ustaviti trend padanja sredstev, namenjenih za vojsko", kar seveda ni res. Ta trend je (bil) umetno ustvarjen, začel pa ga je prav Pahor kot premier, ko je v letih 2011-2013 zmanjšal sredstva za obrambo za okoli 200 milijonov evrov! Predsednik sicer zdaj nakazuje, da bo vojska dobila določena dodatna sredstva, kar se sliši dobro in obetavno, vendar je vojska po drugi strani inertni organizem, kjer finančne injekcije ne morejo hitro pozitivno delovati na sposobnost vojske za delovanje. Predsednik se bržkone spreneveda in izogiba poglobljeni in jasni razpravi, izogiba se pozvati predsednika vlade Mira Cerarja in državni zbor, da hitro skličeta vsak svojo sejo, na kateri bi obravnavali slabo stanje v vojski. Ni dovolj, da si predsednik nadene tisti svoj "stone face" (kamniti obraz) in da se dela resnega, če pa v povedanemu ni prav nič novega.

 

 

Desetletje zanemarjanja

 

Ker se iz danes na jutri glede Slovenske vojske ne da veliko spremeniti, je prav, da pomislimo, kakšna bo naslednja ocena pripravljenosti naše vojske. Naslednje leto bo vrhovni poveljnik verjetno isti, podobno lahko sklepamo tudi za obrambno ministricao Andrejo Katič. Bržkone bo isti celo načelnik GŠ Osterman. Prav tako smo prepričani, da bo tudi marca 2018 ocena pripravljenosti enaka kot je bila letos: torej negativna. Zakaj tako pravimo? Zato ker sodeč po podatkih, objavljenih na uradnih spletnih staneh zveze NATO, razberemo sledeče: za obrambo so v Republiki Sloveniji namenjajo sredstva v višini

 

382 mio evrov leta 2013

366 mio evrov leta 2014

361 mio evrov leta 2015

404 mio evrov leta 2016 (ocena)

 

Če razložimo: na prvi pogled se zdi, da je Cerarjeva vlada uspela "ustaviti padec" sredstev za obrambo, toda natančnejša analiza govori povsem drugače: v letu 2016 je namreč slovenska vlada za potrebe delovanja vojske v t.i. migrantski krizi namenila kar 39 milijonov evrov (če citiramo ministrico za obrambo), kar pomeni, da je bil dejanski vojaški proračun 365 milijonov evrov. To pa je takorekoč toliko kot leta 2015, zato je logično, da sta oceni pripravljenosti za leto 2016 in 2015 enaki - tj. negativni.

 

Pomembno je tudi poudariti, da se po NATO metodologiji prikazovanja izdatkov za obrambo v celotni znesek za obrambo vštejejo vojaške pokojnine, ki sredstva za vojsko seveda še dodatno zmanjšajo. Predlog proračuna za obrambne namene, ki ga lahko najdete na straneh Ministrstva za finance, za leto 2017 znaša 344.585.440 evrov.

 

 

Zavestno kršenje Severnoatlantske pogodbe

 

To pa več kot jasno kaže, da se trend padanja nadaljuje, pri čemer je ministrstvo za finance v proračun vojske hinavsko vrinilo še članarine za NATO, EU in OZN (vojaški del) v skupni višini 20 milijonov evrov, s čemer je zmanjšalo proračun za obrambo (ministrstvo in SV). V celotno igro sprenevedanja dodajmo še 5 milijonov evrov v proračunu vojske, ki jih vlada porablja za razvpiti falcon, uradno namenjen prevozu ranjencev z bojišč.

 

Takoj po nastopu predsednika, obrambne ministrice in načelnika generalštaba so se v medijih pojavili strokovnjaki, ki so analizirali stanje in podali možne rešitve. Nekdanji načelnik GŠ Alojz Šteiner je sicer na nacionalki lepo modroval o tem, kaj bi bilo treba storiti, ob tem pa zamolčal, da je za nastalo stanje soodgovoren tudi sam, saj je bil takrat, ko je Borut Pahor kot premier zmanjšal vojaški proračun, načelnik Generalštaba SV. Ocena pripravljenosti vojske je bila v tistih letih sicer pozitivna, saj je Šteiner žel uspehe svojih predhodnikov. V letih, ko so bila finančna sredstva zmanjšana, pa je tedanji predsednik Danilo Türk besedičil, da je "z manj potrebno narediti več", kar zelo spominja na titoistične parole iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Zanimivo bi bilo za nekaj odgovorov poklicati Ljubico Jelušič, ki je je bila v Pahorjevi vladi ministrica za obrambo. Verjetno ni odveč poudariti, da Slovenija s tem, ko v obrambni proračun namenja 50% manj sredstev, kot bi jih morala glede na svoje zaveze, zavestno krši pogodbene obveznosti zveze NATO.

 

 

Našitki in stanje duha

 

Problem Slovenske vojske po zagotovilih pripadnikov vojske niso samo finančna sredstva, ampak tudi stanje duha v vojski, vojaški etos, če hočete. Leta in leta slabega dela s kadri se zdaj negativno obrestujejo. Pripadniki vojske trdijo, da s sedanjim vojaškim vodstvom ni mogoče doseči napredka, ker to preprečuje negativna kadrovska selekcija. Po njihovem mnenju najvišji častniki enostavno nimajo tistega, kar mora imeti pravi vojaški vodja: poštenja, pokončnosti, občutka odgovornosti, osebni zgled ... Afera z našitki določenih enot, ki se je pojavila čisto pred kratkim, gre pa za prepoved nošenja našitkov, dano s strani Inšpekcije za obrambo, je tipična posledica zbirokratiziranosti. Jasno je, da so našitki in pripadnost enoti v vsaki vojski morda edina konkretna stvar, ki ohranja kohezivnost enot in občutek pripadnosti. Vojaški etos se gradi dolgo, se pa lahko čez noč podre. Inšpekciji je zdi očitno pomembno, da so stvari skladne s pravilniki, ne zanima pa je, ali je nekaj prav ali ni; inšpekcija lahko pregleduje plane za doseganje sposobnosti vojske in kaznujejo tiste, ki so zmanjšali sredstva za doseganje ciljev. O tem, da se pojavljajo celo namigi, da sistematično spodkopavanje pripravljenosti Slovenske vojske smrdi po njenem ukinjanju, pa morda prihodnjič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.607
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.252
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.407
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.285
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 916
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 780
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849