Razkrivamo

Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje

Stanje je alarmantno: Slovenska vojska ta hip operativno ni sposobna zagotoviti celovite nacionalne varnosti. Ob stalni grožnji novega migrantskega vala iz Male Azije, potencialnih terorističnih aktivnostih in negotovih razmerah na Balkanu se krivci za porazno stanje v vojski izogibajo direktnim odgovorom ali pa spreminjajo svoje poglede in stališča. Predsednik Pahor, ki je pred objavo letošnje ocene o pripravljenosti Slovenske vojske obiskal njene enote na teresu v usnjeni letalski jakni, se bo med predsedniško kampanjo najverjetneje skrbno izogibal razpravam o vojski in vojaški ogroženosti. Kajti prav njegova vlada (2008-2011) je zmanjšala proračun Slovenske vojske za 200 milijonov evrov. Od takrat gredo stvari v naši vojski samo še na slabše. Nekateri celo sarkastično pripominjajo, da je Slovenska vojska začenja spominjati na albansko takoj po padcu Enverja Hodže... 

16.03.2017 21:45
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Slovenska vojska   Borut Pahor   Generalštab   vlada   ministrstvo z obrambo   Andrej Osterman   Ljubica Jelušič   NATO

Foto: Flickr

Da bi prikrili porazno stanje, so predsedniku Pahorju "uvedli" oceno za mirnodobno pripravljenost, in sicer zato, da bi bil vsaj ta del pripravljenosti Slovenske vojske ocenjen zadovoljivo. Poceni trik, ki v ničemer ne spremeni dejanskega stanja. To pa je klavrno.

Kaj bodo prinesle napovedane ocene in obljube predsednika države, ministrice za obrambo in načelnika generalštaba? Pogrešate nekoga? Seveda, predsednika vlade se nikjer ne omenja. Skril se je in se ne oglaša, čeprav je celotni sistem obrambe v kriznih razmerah in vojnem času pod njegovim poveljevanjem. Najprej se bomo ustavili pri vrhovnemu poveljniku, predsednik države Borutu Pahorju, ki je po poročanju načelnika Generalštaba Slovenske vojske (GŠ SV) Andreja Ostermana povedal, da je ocena Slovenske vojske zadovoljiva, da pa je ocena pripravljenosti za krizne razmere in vojno nezadostna. Ocenjevanje SV sicer poteka po pravilniku o ocenjevanju, ki je nekakšen povzetek NATO ocenjevanja. V vojski nam zagotavljajo, da takega ocenjevanja za mir, krizo in vojno ne poznajo. Vojska se oblikuje, organizira in pripravlja za vojno, vse ostalo je nepomembno. Seveda bodo nekateri takoj povedali, da pošiljamo enote v tujino in da so te vedno dobro pripravljene, usposobljene in oborožene, kar brez dvoma in na srečo drži, vendar je to samo majhen segment vojske. Poleg tega so tovrstne enote v glavnem napotene na mirovne operacije. Predsednik Pahor je po nasvetih svojih svetovalcev naredil salto mortale z uvajanjem ocene za mirnodobno pripravljenost, in sicer zato, da bi bil vsaj ta del pripravljenosti ocenjen zadovoljivo. Poceni trik, ki v ničemer ne spremeni dejanskega stanja.

 

Predsednik Pahor poleg tega zmagoslavno ugotavlja, da "smo uspeli ustaviti trend padanja sredstev, namenjenih za vojsko", kar seveda ni res. Ta trend je (bil) umetno ustvarjen, začel pa ga je prav Pahor kot premier, ko je v letih 2011-2013 zmanjšal sredstva za obrambo za okoli 200 milijonov evrov! Predsednik sicer zdaj nakazuje, da bo vojska dobila določena dodatna sredstva, kar se sliši dobro in obetavno, vendar je vojska po drugi strani inertni organizem, kjer finančne injekcije ne morejo hitro pozitivno delovati na sposobnost vojske za delovanje. Predsednik se bržkone spreneveda in izogiba poglobljeni in jasni razpravi, izogiba se pozvati predsednika vlade Mira Cerarja in državni zbor, da hitro skličeta vsak svojo sejo, na kateri bi obravnavali slabo stanje v vojski. Ni dovolj, da si predsednik nadene tisti svoj "stone face" (kamniti obraz) in da se dela resnega, če pa v povedanemu ni prav nič novega.

 

 

Desetletje zanemarjanja

 

Ker se iz danes na jutri glede Slovenske vojske ne da veliko spremeniti, je prav, da pomislimo, kakšna bo naslednja ocena pripravljenosti naše vojske. Naslednje leto bo vrhovni poveljnik verjetno isti, podobno lahko sklepamo tudi za obrambno ministricao Andrejo Katič. Bržkone bo isti celo načelnik GŠ Osterman. Prav tako smo prepričani, da bo tudi marca 2018 ocena pripravljenosti enaka kot je bila letos: torej negativna. Zakaj tako pravimo? Zato ker sodeč po podatkih, objavljenih na uradnih spletnih staneh zveze NATO, razberemo sledeče: za obrambo so v Republiki Sloveniji namenjajo sredstva v višini

 

382 mio evrov leta 2013

366 mio evrov leta 2014

361 mio evrov leta 2015

404 mio evrov leta 2016 (ocena)

 

Če razložimo: na prvi pogled se zdi, da je Cerarjeva vlada uspela "ustaviti padec" sredstev za obrambo, toda natančnejša analiza govori povsem drugače: v letu 2016 je namreč slovenska vlada za potrebe delovanja vojske v t.i. migrantski krizi namenila kar 39 milijonov evrov (če citiramo ministrico za obrambo), kar pomeni, da je bil dejanski vojaški proračun 365 milijonov evrov. To pa je takorekoč toliko kot leta 2015, zato je logično, da sta oceni pripravljenosti za leto 2016 in 2015 enaki - tj. negativni.

 

Pomembno je tudi poudariti, da se po NATO metodologiji prikazovanja izdatkov za obrambo v celotni znesek za obrambo vštejejo vojaške pokojnine, ki sredstva za vojsko seveda še dodatno zmanjšajo. Predlog proračuna za obrambne namene, ki ga lahko najdete na straneh Ministrstva za finance, za leto 2017 znaša 344.585.440 evrov.

 

 

Zavestno kršenje Severnoatlantske pogodbe

 

To pa več kot jasno kaže, da se trend padanja nadaljuje, pri čemer je ministrstvo za finance v proračun vojske hinavsko vrinilo še članarine za NATO, EU in OZN (vojaški del) v skupni višini 20 milijonov evrov, s čemer je zmanjšalo proračun za obrambo (ministrstvo in SV). V celotno igro sprenevedanja dodajmo še 5 milijonov evrov v proračunu vojske, ki jih vlada porablja za razvpiti falcon, uradno namenjen prevozu ranjencev z bojišč.

 

Takoj po nastopu predsednika, obrambne ministrice in načelnika generalštaba so se v medijih pojavili strokovnjaki, ki so analizirali stanje in podali možne rešitve. Nekdanji načelnik GŠ Alojz Šteiner je sicer na nacionalki lepo modroval o tem, kaj bi bilo treba storiti, ob tem pa zamolčal, da je za nastalo stanje soodgovoren tudi sam, saj je bil takrat, ko je Borut Pahor kot premier zmanjšal vojaški proračun, načelnik Generalštaba SV. Ocena pripravljenosti vojske je bila v tistih letih sicer pozitivna, saj je Šteiner žel uspehe svojih predhodnikov. V letih, ko so bila finančna sredstva zmanjšana, pa je tedanji predsednik Danilo Türk besedičil, da je "z manj potrebno narediti več", kar zelo spominja na titoistične parole iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Zanimivo bi bilo za nekaj odgovorov poklicati Ljubico Jelušič, ki je je bila v Pahorjevi vladi ministrica za obrambo. Verjetno ni odveč poudariti, da Slovenija s tem, ko v obrambni proračun namenja 50% manj sredstev, kot bi jih morala glede na svoje zaveze, zavestno krši pogodbene obveznosti zveze NATO.

 

 

Našitki in stanje duha

 

Problem Slovenske vojske po zagotovilih pripadnikov vojske niso samo finančna sredstva, ampak tudi stanje duha v vojski, vojaški etos, če hočete. Leta in leta slabega dela s kadri se zdaj negativno obrestujejo. Pripadniki vojske trdijo, da s sedanjim vojaškim vodstvom ni mogoče doseči napredka, ker to preprečuje negativna kadrovska selekcija. Po njihovem mnenju najvišji častniki enostavno nimajo tistega, kar mora imeti pravi vojaški vodja: poštenja, pokončnosti, občutka odgovornosti, osebni zgled ... Afera z našitki določenih enot, ki se je pojavila čisto pred kratkim, gre pa za prepoved nošenja našitkov, dano s strani Inšpekcije za obrambo, je tipična posledica zbirokratiziranosti. Jasno je, da so našitki in pripadnost enoti v vsaki vojski morda edina konkretna stvar, ki ohranja kohezivnost enot in občutek pripadnosti. Vojaški etos se gradi dolgo, se pa lahko čez noč podre. Inšpekciji je zdi očitno pomembno, da so stvari skladne s pravilniki, ne zanima pa je, ali je nekaj prav ali ni; inšpekcija lahko pregleduje plane za doseganje sposobnosti vojske in kaznujejo tiste, ki so zmanjšali sredstva za doseganje ciljev. O tem, da se pojavljajo celo namigi, da sistematično spodkopavanje pripravljenosti Slovenske vojske smrdi po njenem ukinjanju, pa morda prihodnjič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
2
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568