Komentar

Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija

Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna.

18.03.2017 15:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Pučnik   Nova revija   57. številka   Slovenija   Demos

Foto: 24ur.com

Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država.

1. V začetku smo imeli v zvezi z imenom Nove revije nekaj pomislekov, saj so bili naslovi in imena, ki so vsebovali besedico "nov", na takšen ali drugačen način obremenjeni in so pripadali spornim pojavom, kot so bili hrabri novi svet, nova Jugoslavija, nova levica in novolevičarstvo. Nekaj malega o novostih in novem svetu bomo našli tudi v revolucionarni Internacionali:

 

Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre;

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse!

 

 

2. Navsezadnje so nas kot novo revijo označili drugi, in kmalu smo na pomisleke pozabili, saj je naše podjetje v resnici vsebovalo marsikaj novega in nepričakovanega. "Novost" je namreč povezana tudi s pojmi, ki so nam bili všeč: inovativnost, izumiteljstvo, izvirnost, modernizem, radovednost, raziskovanje itn.

 

 

3. V zvezi z novostmi in novim svetovnim redom omenjajo tudi različne zarotniške skupine: četrti rajh, framasone, illuminate, judovsko skupnost, OZN in ZDA ... Med drugo svetovno vojno, po njej in po koncu hladne vojne je več ameriških državnikov (Roosevelt, Bush starejši, Kissinger* ) govorilo o novem svetovnem redu, ki naj bi - v Rooseveltovi varianti - temeljil na prijateljskih odnosih, na spoznavanju, strpnosti, nedotakljivi iskrenosti, dobronamernosti in zaupanju. O novem svetovnem redu kot nevarnem konceptu - v zvezi z novim ameriškim predsednikom Trumpom - piše znani levičarski politik in nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer.

 

 

4. Nova revija je - posebej v 57. številki - preskušala nov model slovenskega življenja. Bistveni novosti sta bili demokracija in samostojnost. Slovenija je potem, leta 1990, namesto starega enopartijskega reda preskusila demokracijo, leta 1991 pa je zapustila stari jugoslovanski red in se - prvič v zgodovini - organizirala kot samostojna država.

 

 

5. V novi državi sta - kot povsod po svetu - obstajali in se soočali dve politiki: politika zadrževanja in politika spreminjanja. Privržence zadrževanja (starega, znanega) bomo imenovali diplomati, privržence sprememb (svobode, novosti) pa bojevniki. Pravzaprav vsak človek in vsaka politika vsebujeta bojevitost in diplomacijo, le da v nekaterih primerih prevladuje prva, v drugih pa druga življenjska odločitev oz. usmeritev. Večinoma si (konservativno, diplomatsko) želimo, da bi domača hiša, družina, naravno okolje, gozdovi in vrtovi ostali v prihodnosti, kot so bili v preteklosti. Večinoma nasprotujemo, da bi se pokvarili, propadli ali izginili. Po drugi strani se bojujemo za izboljšanje v poklicu, karieri, imetju, denarju, udobju itn. Politični bojevniki, da ne govorimo o njihovi avantgardi, tj. o revolucionarjih, si želijo svobodo in spremembe; diplomati si želijo stabilnosti in status quo. Če ne gre drugače, naj bi bile spremembe čim manjše.

 

 

6. V preteklosti je na Slovenskem primanjkovalo dejanske, denimo, oborožene bojevitosti. Celo političnega ugovarjanja ali nasprotovanja obstoječim razmeram je bilo relativno malo. Naši predniki so si želeli svobode in hrepeneli po njej, pisali pesmi in deklaracije, večinoma pa so bili prilagodljivi, kar je bilo glede na fizično moč in ne glede na nasprotne goreče izjave pisateljev, npr. Ivana Cankarja (v Hlapcih), najbrž inteligentno stališče. Položaj se je nekoliko spremenil proti koncu 19. stoletja, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Kot je znano, so v Osvobodilni fronti (1941) pod vplivom Edvarda Kocbeka napovedali spremembo slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev v narod junakov! Sredi vojne se je pojavil osvobodilni boj, v njegovem jedru pa se je dogajala revolucija. V času jugoslovanske krize je Slovenijo pretreslo spoznanje o spornosti obojega, in prizadevanje za svobodo je pridobilo stranski pomen, ki je narekoval previdnost, tupatam omahovanje; okrog svobodoljubnosti je zavladalo ozračje negotovosti.

 

 

7. V tem smislu je bil Jože Pučnik hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna. Demokracija - v kontekstu evropske politike - gotovo ni bila nekaj novega. O demokraciji bi tudi lahko rekli, da nima vsebine, saj je sredstvo za uveljavljanje različnih vsebin. Neodvisnost, z drugo besedo samoodločba, se je pojavila po prvi svetovni vojni, "nova Jugoslavija" pa naj bi jo bila že presegla in naredila obsoletno, torej je bilo prizadevanje zanjo že spet dvoumno. Po eni strani je šlo za spreminjanje, po drugi strani za zadrževanje.

 

 

8. Pomen spreminjanja in zadrževanja so določale mednarodne okoliščine. Ko je Slovenija prvič napovedala neodvisnost, so ji v tujini oporekali, da gre za zastarelo politiko, saj "danes ni čas delitev, temveč združevanja"; za zgled pa so dajali tedanjo Evropsko gospdarsko skupnost. Bolj priljubljen je bil tisti del slovenskega programa, ki je vseboval demokracijo. Šlo je za obračun s samodržcem Miloševićem.

 

 

9. Sredi jugoslovanske krize sta se v Sloveniji pojavili dve zanimivi polemiki, v katerih se je na eni strani pojavil bojeviti Demos s Pučnikom na čelu, na drugi strani pa diplomacija, ki se je sklicevala na mednarodna in pravna pravila. Pučnik je v svojem članku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija 67/68, 1987, str. 1847-1863) napisal tole:

 

"Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko reagiramo s suspendiranjem določenih zveznih zakonov, ki očitno ovirajo slovenski razvoj. Lahko odpokličemo naše delegacije iz zveznih teles. Lahko se obrnemo na mednarodno sodišče, na OZN ali VS itd. Pri grožnjah s silo, katerih morda ne bo manjkalo, se moramo zavedati, da je Jugoslavija v Evropi ... "

 

 

10. Pučnika je istega leta v Novi reviji zavrnil znani mednarodni pravnik in jugoslovanski diplomat, ki je uporabil podobne argumente, kot jih je leta 1990 v zvezi z veljavnostjo plebiscita uporabil neki drugi znani mednarodni pravnik in diplomat. Oba diplomata** sta trdila, da Slovenija nima pravice nastopati na mednarodnem prizorišču, ker pač ni država, in torej ne more računati na nikakršno mednarodno podporo, njeni notranji zakoni, čeprav sprejeti s plebiscitom, pa nimajo zunaj meja Slovenije nobene veljave. Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država. Potrebna je bila nova diplomacija, kot so bile potrebne Nova revija, Nova televizija, Nova univerza … Na nek način so morale te nove pobude nastopati s tradicionalistično, konservativno retoriko. Nov boj za staro pravdo.

 

 

* Henry Kissinger, World Order, 2014

** Gre za Ernesta Petriča in Danila Türka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.764
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.830
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.558
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.438
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.465
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.370
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 991
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 889