Komentar

Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija

Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna.

18.03.2017 15:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Pučnik   Nova revija   57. številka   Slovenija   Demos

Foto: 24ur.com

Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država.

1. V začetku smo imeli v zvezi z imenom Nove revije nekaj pomislekov, saj so bili naslovi in imena, ki so vsebovali besedico "nov", na takšen ali drugačen način obremenjeni in so pripadali spornim pojavom, kot so bili hrabri novi svet, nova Jugoslavija, nova levica in novolevičarstvo. Nekaj malega o novostih in novem svetu bomo našli tudi v revolucionarni Internacionali:

 

Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre;

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse!

 

 

2. Navsezadnje so nas kot novo revijo označili drugi, in kmalu smo na pomisleke pozabili, saj je naše podjetje v resnici vsebovalo marsikaj novega in nepričakovanega. "Novost" je namreč povezana tudi s pojmi, ki so nam bili všeč: inovativnost, izumiteljstvo, izvirnost, modernizem, radovednost, raziskovanje itn.

 

 

3. V zvezi z novostmi in novim svetovnim redom omenjajo tudi različne zarotniške skupine: četrti rajh, framasone, illuminate, judovsko skupnost, OZN in ZDA ... Med drugo svetovno vojno, po njej in po koncu hladne vojne je več ameriških državnikov (Roosevelt, Bush starejši, Kissinger* ) govorilo o novem svetovnem redu, ki naj bi - v Rooseveltovi varianti - temeljil na prijateljskih odnosih, na spoznavanju, strpnosti, nedotakljivi iskrenosti, dobronamernosti in zaupanju. O novem svetovnem redu kot nevarnem konceptu - v zvezi z novim ameriškim predsednikom Trumpom - piše znani levičarski politik in nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer.

 

 

4. Nova revija je - posebej v 57. številki - preskušala nov model slovenskega življenja. Bistveni novosti sta bili demokracija in samostojnost. Slovenija je potem, leta 1990, namesto starega enopartijskega reda preskusila demokracijo, leta 1991 pa je zapustila stari jugoslovanski red in se - prvič v zgodovini - organizirala kot samostojna država.

 

 

5. V novi državi sta - kot povsod po svetu - obstajali in se soočali dve politiki: politika zadrževanja in politika spreminjanja. Privržence zadrževanja (starega, znanega) bomo imenovali diplomati, privržence sprememb (svobode, novosti) pa bojevniki. Pravzaprav vsak človek in vsaka politika vsebujeta bojevitost in diplomacijo, le da v nekaterih primerih prevladuje prva, v drugih pa druga življenjska odločitev oz. usmeritev. Večinoma si (konservativno, diplomatsko) želimo, da bi domača hiša, družina, naravno okolje, gozdovi in vrtovi ostali v prihodnosti, kot so bili v preteklosti. Večinoma nasprotujemo, da bi se pokvarili, propadli ali izginili. Po drugi strani se bojujemo za izboljšanje v poklicu, karieri, imetju, denarju, udobju itn. Politični bojevniki, da ne govorimo o njihovi avantgardi, tj. o revolucionarjih, si želijo svobodo in spremembe; diplomati si želijo stabilnosti in status quo. Če ne gre drugače, naj bi bile spremembe čim manjše.

 

 

6. V preteklosti je na Slovenskem primanjkovalo dejanske, denimo, oborožene bojevitosti. Celo političnega ugovarjanja ali nasprotovanja obstoječim razmeram je bilo relativno malo. Naši predniki so si želeli svobode in hrepeneli po njej, pisali pesmi in deklaracije, večinoma pa so bili prilagodljivi, kar je bilo glede na fizično moč in ne glede na nasprotne goreče izjave pisateljev, npr. Ivana Cankarja (v Hlapcih), najbrž inteligentno stališče. Položaj se je nekoliko spremenil proti koncu 19. stoletja, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Kot je znano, so v Osvobodilni fronti (1941) pod vplivom Edvarda Kocbeka napovedali spremembo slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev v narod junakov! Sredi vojne se je pojavil osvobodilni boj, v njegovem jedru pa se je dogajala revolucija. V času jugoslovanske krize je Slovenijo pretreslo spoznanje o spornosti obojega, in prizadevanje za svobodo je pridobilo stranski pomen, ki je narekoval previdnost, tupatam omahovanje; okrog svobodoljubnosti je zavladalo ozračje negotovosti.

 

 

7. V tem smislu je bil Jože Pučnik hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna. Demokracija - v kontekstu evropske politike - gotovo ni bila nekaj novega. O demokraciji bi tudi lahko rekli, da nima vsebine, saj je sredstvo za uveljavljanje različnih vsebin. Neodvisnost, z drugo besedo samoodločba, se je pojavila po prvi svetovni vojni, "nova Jugoslavija" pa naj bi jo bila že presegla in naredila obsoletno, torej je bilo prizadevanje zanjo že spet dvoumno. Po eni strani je šlo za spreminjanje, po drugi strani za zadrževanje.

 

 

8. Pomen spreminjanja in zadrževanja so določale mednarodne okoliščine. Ko je Slovenija prvič napovedala neodvisnost, so ji v tujini oporekali, da gre za zastarelo politiko, saj "danes ni čas delitev, temveč združevanja"; za zgled pa so dajali tedanjo Evropsko gospdarsko skupnost. Bolj priljubljen je bil tisti del slovenskega programa, ki je vseboval demokracijo. Šlo je za obračun s samodržcem Miloševićem.

 

 

9. Sredi jugoslovanske krize sta se v Sloveniji pojavili dve zanimivi polemiki, v katerih se je na eni strani pojavil bojeviti Demos s Pučnikom na čelu, na drugi strani pa diplomacija, ki se je sklicevala na mednarodna in pravna pravila. Pučnik je v svojem članku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija 67/68, 1987, str. 1847-1863) napisal tole:

 

"Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko reagiramo s suspendiranjem določenih zveznih zakonov, ki očitno ovirajo slovenski razvoj. Lahko odpokličemo naše delegacije iz zveznih teles. Lahko se obrnemo na mednarodno sodišče, na OZN ali VS itd. Pri grožnjah s silo, katerih morda ne bo manjkalo, se moramo zavedati, da je Jugoslavija v Evropi ... "

 

 

10. Pučnika je istega leta v Novi reviji zavrnil znani mednarodni pravnik in jugoslovanski diplomat, ki je uporabil podobne argumente, kot jih je leta 1990 v zvezi z veljavnostjo plebiscita uporabil neki drugi znani mednarodni pravnik in diplomat. Oba diplomata** sta trdila, da Slovenija nima pravice nastopati na mednarodnem prizorišču, ker pač ni država, in torej ne more računati na nikakršno mednarodno podporo, njeni notranji zakoni, čeprav sprejeti s plebiscitom, pa nimajo zunaj meja Slovenije nobene veljave. Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država. Potrebna je bila nova diplomacija, kot so bile potrebne Nova revija, Nova televizija, Nova univerza … Na nek način so morale te nove pobude nastopati s tradicionalistično, konservativno retoriko. Nov boj za staro pravdo.

 

 

* Henry Kissinger, World Order, 2014

** Gre za Ernesta Petriča in Danila Türka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
22
15.10.2017 23:05
Avstrijcem res privoščim: medtem ko naše predvolilne ankete kažejo, da bi na volitvah spet močno zmagala levica, bodo severni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?
10
15.10.2017 00:50
Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
8
13.10.2017 23:59
ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
23
12.10.2017 23:17
Prislovične slovenske nacionalne značajske lastnosti, ki jih nekateri mediji še podžigajo, so ponovno pokazale svoje zobe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
24
11.10.2017 00:30
Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
16
09.10.2017 00:00
V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
12
08.10.2017 11:00
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
3
08.10.2017 00:33
Visoki mladinski funkcionar je sredi šestdesetih odletel izBeogradaprekRimanaMaltona svetovni kongres mladih. Predstavljal je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
8
06.10.2017 19:57
Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili zmagoslavno potem ko so polomili nekaj ... Več.
Piše: Xavier Serra
Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?
6
04.10.2017 23:31
Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vpliv nemških volitev na razpoloženje na kontinentu
3
04.10.2017 00:30
Prenašanje vedno več odločitev vBruselj, stran od navadnega volivca, spreminja nacionalne politike v elitističen oddvojen svet ... Več.
Piše: Keith Miles
Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji
2
03.10.2017 11:58
PritiskBeogradaje bil seveda podoben pritisku izMadrida, pri čemer je bil španskiRajoyvendarle za spoznanje bolj vljuden od ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo večinskega volilnega sistema
15
02.10.2017 20:45
Če bi bil Janez Drnovšek za večinski sistem volitev v Državni zbor, bi bilo od leta 1992 v naši državi marsikaj drugače. Ker je ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uredniški komentar: Samostojna Katalonija, ponosna Slovenija in negotova Evropska unija
11
02.10.2017 00:15
Ko bo Katalonija tudi formalno razglasila samostojnost in neodvisnost, bodo lahko v Barceloni postavili spomenik Špancu Marianu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ne spomnim se ... ali kako so bankirji padli v stanje hude amnezije
6
01.10.2017 11:00
Logarjeva parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potrdila to, kar ugotavljamo že dlje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov
1
30.09.2017 22:45
Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije
3
29.09.2017 23:35
Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim ... Več.
Piše: Vicent Partal
Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti
14
28.09.2017 23:45
V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinciKatalonija, nam na misel ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6
9
25.09.2017 22:21
Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Unisex stranišča in WC enakost
11
24.09.2017 10:59
Unisex stranišča so na pohodu. V dobi politične korektnosti, enakosti med spoloma in zavedanja pravic transseksualcev postajajo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.821
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.264
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060