Komentar

Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija

Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna.

18.03.2017 15:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Pučnik   Nova revija   57. številka   Slovenija   Demos

Foto: 24ur.com

Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država.

1. V začetku smo imeli v zvezi z imenom Nove revije nekaj pomislekov, saj so bili naslovi in imena, ki so vsebovali besedico "nov", na takšen ali drugačen način obremenjeni in so pripadali spornim pojavom, kot so bili hrabri novi svet, nova Jugoslavija, nova levica in novolevičarstvo. Nekaj malega o novostih in novem svetu bomo našli tudi v revolucionarni Internacionali:

 

Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre;

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse!

 

 

2. Navsezadnje so nas kot novo revijo označili drugi, in kmalu smo na pomisleke pozabili, saj je naše podjetje v resnici vsebovalo marsikaj novega in nepričakovanega. "Novost" je namreč povezana tudi s pojmi, ki so nam bili všeč: inovativnost, izumiteljstvo, izvirnost, modernizem, radovednost, raziskovanje itn.

 

 

3. V zvezi z novostmi in novim svetovnim redom omenjajo tudi različne zarotniške skupine: četrti rajh, framasone, illuminate, judovsko skupnost, OZN in ZDA ... Med drugo svetovno vojno, po njej in po koncu hladne vojne je več ameriških državnikov (Roosevelt, Bush starejši, Kissinger* ) govorilo o novem svetovnem redu, ki naj bi - v Rooseveltovi varianti - temeljil na prijateljskih odnosih, na spoznavanju, strpnosti, nedotakljivi iskrenosti, dobronamernosti in zaupanju. O novem svetovnem redu kot nevarnem konceptu - v zvezi z novim ameriškim predsednikom Trumpom - piše znani levičarski politik in nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer.

 

 

4. Nova revija je - posebej v 57. številki - preskušala nov model slovenskega življenja. Bistveni novosti sta bili demokracija in samostojnost. Slovenija je potem, leta 1990, namesto starega enopartijskega reda preskusila demokracijo, leta 1991 pa je zapustila stari jugoslovanski red in se - prvič v zgodovini - organizirala kot samostojna država.

 

 

5. V novi državi sta - kot povsod po svetu - obstajali in se soočali dve politiki: politika zadrževanja in politika spreminjanja. Privržence zadrževanja (starega, znanega) bomo imenovali diplomati, privržence sprememb (svobode, novosti) pa bojevniki. Pravzaprav vsak človek in vsaka politika vsebujeta bojevitost in diplomacijo, le da v nekaterih primerih prevladuje prva, v drugih pa druga življenjska odločitev oz. usmeritev. Večinoma si (konservativno, diplomatsko) želimo, da bi domača hiša, družina, naravno okolje, gozdovi in vrtovi ostali v prihodnosti, kot so bili v preteklosti. Večinoma nasprotujemo, da bi se pokvarili, propadli ali izginili. Po drugi strani se bojujemo za izboljšanje v poklicu, karieri, imetju, denarju, udobju itn. Politični bojevniki, da ne govorimo o njihovi avantgardi, tj. o revolucionarjih, si želijo svobodo in spremembe; diplomati si želijo stabilnosti in status quo. Če ne gre drugače, naj bi bile spremembe čim manjše.

 

 

6. V preteklosti je na Slovenskem primanjkovalo dejanske, denimo, oborožene bojevitosti. Celo političnega ugovarjanja ali nasprotovanja obstoječim razmeram je bilo relativno malo. Naši predniki so si želeli svobode in hrepeneli po njej, pisali pesmi in deklaracije, večinoma pa so bili prilagodljivi, kar je bilo glede na fizično moč in ne glede na nasprotne goreče izjave pisateljev, npr. Ivana Cankarja (v Hlapcih), najbrž inteligentno stališče. Položaj se je nekoliko spremenil proti koncu 19. stoletja, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Kot je znano, so v Osvobodilni fronti (1941) pod vplivom Edvarda Kocbeka napovedali spremembo slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev v narod junakov! Sredi vojne se je pojavil osvobodilni boj, v njegovem jedru pa se je dogajala revolucija. V času jugoslovanske krize je Slovenijo pretreslo spoznanje o spornosti obojega, in prizadevanje za svobodo je pridobilo stranski pomen, ki je narekoval previdnost, tupatam omahovanje; okrog svobodoljubnosti je zavladalo ozračje negotovosti.

 

 

7. V tem smislu je bil Jože Pučnik hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna. Demokracija - v kontekstu evropske politike - gotovo ni bila nekaj novega. O demokraciji bi tudi lahko rekli, da nima vsebine, saj je sredstvo za uveljavljanje različnih vsebin. Neodvisnost, z drugo besedo samoodločba, se je pojavila po prvi svetovni vojni, "nova Jugoslavija" pa naj bi jo bila že presegla in naredila obsoletno, torej je bilo prizadevanje zanjo že spet dvoumno. Po eni strani je šlo za spreminjanje, po drugi strani za zadrževanje.

 

 

8. Pomen spreminjanja in zadrževanja so določale mednarodne okoliščine. Ko je Slovenija prvič napovedala neodvisnost, so ji v tujini oporekali, da gre za zastarelo politiko, saj "danes ni čas delitev, temveč združevanja"; za zgled pa so dajali tedanjo Evropsko gospdarsko skupnost. Bolj priljubljen je bil tisti del slovenskega programa, ki je vseboval demokracijo. Šlo je za obračun s samodržcem Miloševićem.

 

 

9. Sredi jugoslovanske krize sta se v Sloveniji pojavili dve zanimivi polemiki, v katerih se je na eni strani pojavil bojeviti Demos s Pučnikom na čelu, na drugi strani pa diplomacija, ki se je sklicevala na mednarodna in pravna pravila. Pučnik je v svojem članku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija 67/68, 1987, str. 1847-1863) napisal tole:

 

"Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko reagiramo s suspendiranjem določenih zveznih zakonov, ki očitno ovirajo slovenski razvoj. Lahko odpokličemo naše delegacije iz zveznih teles. Lahko se obrnemo na mednarodno sodišče, na OZN ali VS itd. Pri grožnjah s silo, katerih morda ne bo manjkalo, se moramo zavedati, da je Jugoslavija v Evropi ... "

 

 

10. Pučnika je istega leta v Novi reviji zavrnil znani mednarodni pravnik in jugoslovanski diplomat, ki je uporabil podobne argumente, kot jih je leta 1990 v zvezi z veljavnostjo plebiscita uporabil neki drugi znani mednarodni pravnik in diplomat. Oba diplomata** sta trdila, da Slovenija nima pravice nastopati na mednarodnem prizorišču, ker pač ni država, in torej ne more računati na nikakršno mednarodno podporo, njeni notranji zakoni, čeprav sprejeti s plebiscitom, pa nimajo zunaj meja Slovenije nobene veljave. Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država. Potrebna je bila nova diplomacija, kot so bile potrebne Nova revija, Nova televizija, Nova univerza … Na nek način so morale te nove pobude nastopati s tradicionalistično, konservativno retoriko. Nov boj za staro pravdo.

 

 

* Henry Kissinger, World Order, 2014

** Gre za Ernesta Petriča in Danila Türka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,572
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,286
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,178
04/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 1,877
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,954
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,561
07/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,206
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,457
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,079
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,651