Komentar

Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija

Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna.

18.03.2017 15:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Pučnik   Nova revija   57. številka   Slovenija   Demos

Foto: 24ur.com

Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država.

1. V začetku smo imeli v zvezi z imenom Nove revije nekaj pomislekov, saj so bili naslovi in imena, ki so vsebovali besedico "nov", na takšen ali drugačen način obremenjeni in so pripadali spornim pojavom, kot so bili hrabri novi svet, nova Jugoslavija, nova levica in novolevičarstvo. Nekaj malega o novostih in novem svetu bomo našli tudi v revolucionarni Internacionali:

 

Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre;

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse!

 

 

2. Navsezadnje so nas kot novo revijo označili drugi, in kmalu smo na pomisleke pozabili, saj je naše podjetje v resnici vsebovalo marsikaj novega in nepričakovanega. "Novost" je namreč povezana tudi s pojmi, ki so nam bili všeč: inovativnost, izumiteljstvo, izvirnost, modernizem, radovednost, raziskovanje itn.

 

 

3. V zvezi z novostmi in novim svetovnim redom omenjajo tudi različne zarotniške skupine: četrti rajh, framasone, illuminate, judovsko skupnost, OZN in ZDA ... Med drugo svetovno vojno, po njej in po koncu hladne vojne je več ameriških državnikov (Roosevelt, Bush starejši, Kissinger* ) govorilo o novem svetovnem redu, ki naj bi - v Rooseveltovi varianti - temeljil na prijateljskih odnosih, na spoznavanju, strpnosti, nedotakljivi iskrenosti, dobronamernosti in zaupanju. O novem svetovnem redu kot nevarnem konceptu - v zvezi z novim ameriškim predsednikom Trumpom - piše znani levičarski politik in nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer.

 

 

4. Nova revija je - posebej v 57. številki - preskušala nov model slovenskega življenja. Bistveni novosti sta bili demokracija in samostojnost. Slovenija je potem, leta 1990, namesto starega enopartijskega reda preskusila demokracijo, leta 1991 pa je zapustila stari jugoslovanski red in se - prvič v zgodovini - organizirala kot samostojna država.

 

 

5. V novi državi sta - kot povsod po svetu - obstajali in se soočali dve politiki: politika zadrževanja in politika spreminjanja. Privržence zadrževanja (starega, znanega) bomo imenovali diplomati, privržence sprememb (svobode, novosti) pa bojevniki. Pravzaprav vsak človek in vsaka politika vsebujeta bojevitost in diplomacijo, le da v nekaterih primerih prevladuje prva, v drugih pa druga življenjska odločitev oz. usmeritev. Večinoma si (konservativno, diplomatsko) želimo, da bi domača hiša, družina, naravno okolje, gozdovi in vrtovi ostali v prihodnosti, kot so bili v preteklosti. Večinoma nasprotujemo, da bi se pokvarili, propadli ali izginili. Po drugi strani se bojujemo za izboljšanje v poklicu, karieri, imetju, denarju, udobju itn. Politični bojevniki, da ne govorimo o njihovi avantgardi, tj. o revolucionarjih, si želijo svobodo in spremembe; diplomati si želijo stabilnosti in status quo. Če ne gre drugače, naj bi bile spremembe čim manjše.

 

 

6. V preteklosti je na Slovenskem primanjkovalo dejanske, denimo, oborožene bojevitosti. Celo političnega ugovarjanja ali nasprotovanja obstoječim razmeram je bilo relativno malo. Naši predniki so si želeli svobode in hrepeneli po njej, pisali pesmi in deklaracije, večinoma pa so bili prilagodljivi, kar je bilo glede na fizično moč in ne glede na nasprotne goreče izjave pisateljev, npr. Ivana Cankarja (v Hlapcih), najbrž inteligentno stališče. Položaj se je nekoliko spremenil proti koncu 19. stoletja, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Kot je znano, so v Osvobodilni fronti (1941) pod vplivom Edvarda Kocbeka napovedali spremembo slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev v narod junakov! Sredi vojne se je pojavil osvobodilni boj, v njegovem jedru pa se je dogajala revolucija. V času jugoslovanske krize je Slovenijo pretreslo spoznanje o spornosti obojega, in prizadevanje za svobodo je pridobilo stranski pomen, ki je narekoval previdnost, tupatam omahovanje; okrog svobodoljubnosti je zavladalo ozračje negotovosti.

 

 

7. V tem smislu je bil Jože Pučnik hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna. Demokracija - v kontekstu evropske politike - gotovo ni bila nekaj novega. O demokraciji bi tudi lahko rekli, da nima vsebine, saj je sredstvo za uveljavljanje različnih vsebin. Neodvisnost, z drugo besedo samoodločba, se je pojavila po prvi svetovni vojni, "nova Jugoslavija" pa naj bi jo bila že presegla in naredila obsoletno, torej je bilo prizadevanje zanjo že spet dvoumno. Po eni strani je šlo za spreminjanje, po drugi strani za zadrževanje.

 

 

8. Pomen spreminjanja in zadrževanja so določale mednarodne okoliščine. Ko je Slovenija prvič napovedala neodvisnost, so ji v tujini oporekali, da gre za zastarelo politiko, saj "danes ni čas delitev, temveč združevanja"; za zgled pa so dajali tedanjo Evropsko gospdarsko skupnost. Bolj priljubljen je bil tisti del slovenskega programa, ki je vseboval demokracijo. Šlo je za obračun s samodržcem Miloševićem.

 

 

9. Sredi jugoslovanske krize sta se v Sloveniji pojavili dve zanimivi polemiki, v katerih se je na eni strani pojavil bojeviti Demos s Pučnikom na čelu, na drugi strani pa diplomacija, ki se je sklicevala na mednarodna in pravna pravila. Pučnik je v svojem članku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija 67/68, 1987, str. 1847-1863) napisal tole:

 

"Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko reagiramo s suspendiranjem določenih zveznih zakonov, ki očitno ovirajo slovenski razvoj. Lahko odpokličemo naše delegacije iz zveznih teles. Lahko se obrnemo na mednarodno sodišče, na OZN ali VS itd. Pri grožnjah s silo, katerih morda ne bo manjkalo, se moramo zavedati, da je Jugoslavija v Evropi ... "

 

 

10. Pučnika je istega leta v Novi reviji zavrnil znani mednarodni pravnik in jugoslovanski diplomat, ki je uporabil podobne argumente, kot jih je leta 1990 v zvezi z veljavnostjo plebiscita uporabil neki drugi znani mednarodni pravnik in diplomat. Oba diplomata** sta trdila, da Slovenija nima pravice nastopati na mednarodnem prizorišču, ker pač ni država, in torej ne more računati na nikakršno mednarodno podporo, njeni notranji zakoni, čeprav sprejeti s plebiscitom, pa nimajo zunaj meja Slovenije nobene veljave. Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država. Potrebna je bila nova diplomacija, kot so bile potrebne Nova revija, Nova televizija, Nova univerza … Na nek način so morale te nove pobude nastopati s tradicionalistično, konservativno retoriko. Nov boj za staro pravdo.

 

 

* Henry Kissinger, World Order, 2014

** Gre za Ernesta Petriča in Danila Türka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Odprto pismo Marjanu Šarcu
21
24.04.2018 23:02
Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
0
22.04.2018 23:59
Minulo nedeljo sem Demetra Bitenca obiskal v bolnišnici. Da je z njim zelo slabo, so mi rekli. Na to so me posebej opozorili. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
5
20.04.2018 23:59
Slovensko zdravstvo je eden ključnih družbenih podsistemov Republike Slovenije. Slovensko zdravstvo je namenjeno vsem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.905
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.463
03/
In memoriam Demeter (in Marina) Bitenc
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.347
04/
Milojka Kolar Celarc, SMC, SD in DeSUS: J'accuse...!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.311
05/
Odprto pismo Marjanu Šarcu
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.332
06/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.765
07/
Pritiski, izsiljevanja in prikrite grožnje: Američani za prevzem PRO Plus v boj z vsemi sredstvi!
Uredništvo
Ogledov: 1.577
08/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.532
09/
Kako se kadruje na Inštitutu informacijskih znanosti? Najboljša referenca je to, da imaš za svaka ministra Počivalška?!
Uredništvo
Ogledov: 1.177
10/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.160