Komentar

Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija

Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna.

18.03.2017 15:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Pučnik   Nova revija   57. številka   Slovenija   Demos

Foto: 24ur.com

Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država.

1. V začetku smo imeli v zvezi z imenom Nove revije nekaj pomislekov, saj so bili naslovi in imena, ki so vsebovali besedico "nov", na takšen ali drugačen način obremenjeni in so pripadali spornim pojavom, kot so bili hrabri novi svet, nova Jugoslavija, nova levica in novolevičarstvo. Nekaj malega o novostih in novem svetu bomo našli tudi v revolucionarni Internacionali:

 

Ta svet krivičnosti razbijmo,

do tal naj boj ga naš podre;

nato svoj novi svet zgradimo,

bili smo nič, bodimo vse!

 

 

2. Navsezadnje so nas kot novo revijo označili drugi, in kmalu smo na pomisleke pozabili, saj je naše podjetje v resnici vsebovalo marsikaj novega in nepričakovanega. "Novost" je namreč povezana tudi s pojmi, ki so nam bili všeč: inovativnost, izumiteljstvo, izvirnost, modernizem, radovednost, raziskovanje itn.

 

 

3. V zvezi z novostmi in novim svetovnim redom omenjajo tudi različne zarotniške skupine: četrti rajh, framasone, illuminate, judovsko skupnost, OZN in ZDA ... Med drugo svetovno vojno, po njej in po koncu hladne vojne je več ameriških državnikov (Roosevelt, Bush starejši, Kissinger* ) govorilo o novem svetovnem redu, ki naj bi - v Rooseveltovi varianti - temeljil na prijateljskih odnosih, na spoznavanju, strpnosti, nedotakljivi iskrenosti, dobronamernosti in zaupanju. O novem svetovnem redu kot nevarnem konceptu - v zvezi z novim ameriškim predsednikom Trumpom - piše znani levičarski politik in nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer.

 

 

4. Nova revija je - posebej v 57. številki - preskušala nov model slovenskega življenja. Bistveni novosti sta bili demokracija in samostojnost. Slovenija je potem, leta 1990, namesto starega enopartijskega reda preskusila demokracijo, leta 1991 pa je zapustila stari jugoslovanski red in se - prvič v zgodovini - organizirala kot samostojna država.

 

 

5. V novi državi sta - kot povsod po svetu - obstajali in se soočali dve politiki: politika zadrževanja in politika spreminjanja. Privržence zadrževanja (starega, znanega) bomo imenovali diplomati, privržence sprememb (svobode, novosti) pa bojevniki. Pravzaprav vsak človek in vsaka politika vsebujeta bojevitost in diplomacijo, le da v nekaterih primerih prevladuje prva, v drugih pa druga življenjska odločitev oz. usmeritev. Večinoma si (konservativno, diplomatsko) želimo, da bi domača hiša, družina, naravno okolje, gozdovi in vrtovi ostali v prihodnosti, kot so bili v preteklosti. Večinoma nasprotujemo, da bi se pokvarili, propadli ali izginili. Po drugi strani se bojujemo za izboljšanje v poklicu, karieri, imetju, denarju, udobju itn. Politični bojevniki, da ne govorimo o njihovi avantgardi, tj. o revolucionarjih, si želijo svobodo in spremembe; diplomati si želijo stabilnosti in status quo. Če ne gre drugače, naj bi bile spremembe čim manjše.

 

 

6. V preteklosti je na Slovenskem primanjkovalo dejanske, denimo, oborožene bojevitosti. Celo političnega ugovarjanja ali nasprotovanja obstoječim razmeram je bilo relativno malo. Naši predniki so si želeli svobode in hrepeneli po njej, pisali pesmi in deklaracije, večinoma pa so bili prilagodljivi, kar je bilo glede na fizično moč in ne glede na nasprotne goreče izjave pisateljev, npr. Ivana Cankarja (v Hlapcih), najbrž inteligentno stališče. Položaj se je nekoliko spremenil proti koncu 19. stoletja, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Kot je znano, so v Osvobodilni fronti (1941) pod vplivom Edvarda Kocbeka napovedali spremembo slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev v narod junakov! Sredi vojne se je pojavil osvobodilni boj, v njegovem jedru pa se je dogajala revolucija. V času jugoslovanske krize je Slovenijo pretreslo spoznanje o spornosti obojega, in prizadevanje za svobodo je pridobilo stranski pomen, ki je narekoval previdnost, tupatam omahovanje; okrog svobodoljubnosti je zavladalo ozračje negotovosti.

 

 

7. V tem smislu je bil Jože Pučnik hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji, pozneje pa v državni politiki si je prizadeval za uresničitev dveh ciljev: demokracije in neodvisnosti. Cilja sta bila za slovenske razmere prelomna, bila pa sta tudi dvoumna. Demokracija - v kontekstu evropske politike - gotovo ni bila nekaj novega. O demokraciji bi tudi lahko rekli, da nima vsebine, saj je sredstvo za uveljavljanje različnih vsebin. Neodvisnost, z drugo besedo samoodločba, se je pojavila po prvi svetovni vojni, "nova Jugoslavija" pa naj bi jo bila že presegla in naredila obsoletno, torej je bilo prizadevanje zanjo že spet dvoumno. Po eni strani je šlo za spreminjanje, po drugi strani za zadrževanje.

 

 

8. Pomen spreminjanja in zadrževanja so določale mednarodne okoliščine. Ko je Slovenija prvič napovedala neodvisnost, so ji v tujini oporekali, da gre za zastarelo politiko, saj "danes ni čas delitev, temveč združevanja"; za zgled pa so dajali tedanjo Evropsko gospdarsko skupnost. Bolj priljubljen je bil tisti del slovenskega programa, ki je vseboval demokracijo. Šlo je za obračun s samodržcem Miloševićem.

 

 

9. Sredi jugoslovanske krize sta se v Sloveniji pojavili dve zanimivi polemiki, v katerih se je na eni strani pojavil bojeviti Demos s Pučnikom na čelu, na drugi strani pa diplomacija, ki se je sklicevala na mednarodna in pravna pravila. Pučnik je v svojem članku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija 67/68, 1987, str. 1847-1863) napisal tole:

 

"Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko reagiramo s suspendiranjem določenih zveznih zakonov, ki očitno ovirajo slovenski razvoj. Lahko odpokličemo naše delegacije iz zveznih teles. Lahko se obrnemo na mednarodno sodišče, na OZN ali VS itd. Pri grožnjah s silo, katerih morda ne bo manjkalo, se moramo zavedati, da je Jugoslavija v Evropi ... "

 

 

10. Pučnika je istega leta v Novi reviji zavrnil znani mednarodni pravnik in jugoslovanski diplomat, ki je uporabil podobne argumente, kot jih je leta 1990 v zvezi z veljavnostjo plebiscita uporabil neki drugi znani mednarodni pravnik in diplomat. Oba diplomata** sta trdila, da Slovenija nima pravice nastopati na mednarodnem prizorišču, ker pač ni država, in torej ne more računati na nikakršno mednarodno podporo, njeni notranji zakoni, čeprav sprejeti s plebiscitom, pa nimajo zunaj meja Slovenije nobene veljave. Ko bi torej Slovenija v trenutkih odločitve poslušala pravnike in jugoslovanske diplomate, bi ne postala nova država. Potrebna je bila nova diplomacija, kot so bile potrebne Nova revija, Nova televizija, Nova univerza … Na nek način so morale te nove pobude nastopati s tradicionalistično, konservativno retoriko. Nov boj za staro pravdo.

 

 

* Henry Kissinger, World Order, 2014

** Gre za Ernesta Petriča in Danila Türka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Milojka Kolar Celarc v ogladalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka
0
24.04.2017 20:34
V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
4
23.04.2017 20:28
Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!
0
22.04.2017 22:53
Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
5
21.04.2017 23:38
Je bil poraz Boruta Jamnika v tekmi za reelekcijo v nadzorni svet Telekoma vreden tega, da bo odslej na njegovem mestu sedela ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
4
19.04.2017 23:45
Kljub temu da Transperancy International ocenjuje, da je slovenska zakonodaja glede t.i. žvižgačev takorekoč na najvišji ravni, ... Več.
Piše: Keith Miles
Morala in politika v času velikonočnih jajc
6
16.04.2017 22:02
Luj Šprohar, ta sitni stari slepec, kot si sam pravi, je v svoji zadnji knjigi birokratinje na ministrstvu za zdravje označil za ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Če bodo šli vsi na Luno, potem človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih
4
15.04.2017 22:33
Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
3
14.04.2017 23:35
Ministrica za zdravje z neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vladenačrtno zavaja javnost, da rešuje javni zdravstveni ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
14
13.04.2017 21:30
Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."
4
12.04.2017 20:00
To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!
9
10.04.2017 19:59
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!
2
09.04.2017 13:31
Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost
2
08.04.2017 22:59
To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Odgovori na neodgovorjeno odprto pismo predsedniku vlade Miru Cerarju: kje se skriva preprosta rešitev projekta Drugi tir
6
04.04.2017 00:00
21. marca 2017 sem na tem portalu objavil Odprto pismo predsedniku vlade v zvezi s problematiko projekta Drugi tir ( vir) kjer ... Več.
Piše: Miha Burger
Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega
6
02.04.2017 07:00
Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Naši otroci še premalo uporabljajo digitalne naprave
1
01.04.2017 14:30
Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
5
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
5
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
Uredništvo
Ogledov: 3.975
02/
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.742
04/
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
05/
Morala in politika v času velikonočnih jajc
Oskar Salobir
Ogledov: 1.780
06/
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.119
07/
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
Keith Miles
Ogledov: 1.402
08/
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
Bill Wirtz
Ogledov: 1.288
09/
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.823
10/
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.963