Komentar

Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin

Vstopimo v sredico komentarja kar brez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in zmagi nad zemeljskimi omejitvami. To ni kritična refleksija o kapitalističnih totemih, temveč o dveh konceptualnih umetniških fenomenih v svetu vertikalne gradnje.

19.03.2017 07:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Nebotičnik   Avgust Černigoj   Trst   Ljubljana   Maljevič   Vladimir Šubic   Bogo Zupančič   Peter Krečič

Foto: arhiv portal+

Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

Vstopimo najprej v mesto. Mesto je prostor sredi ozemlja, katerega naloga je, da nam poveže razpršeno pokrajino. Stolpnice v njem nam zgradijo razgled, ki pokrajino združi. Stolpnica v mestu dnevno manifestira združevanje, predvsem pa ultra razvoj. Vlagatelju mehanično množi njegov bazični tloris, z vsakim nadstropjem mu goni kapitalski vložek. Čim višje, še višje, čim hitreje in seveda čim ceneje! Stolpnica tako vsebuje kapitalistično vzorčenje najvišje stopnje. Kljub mehanični repeticiji si industrializacije stolpnic nihče ne želi, še najbolj zanikrn vlagatelj ne. Od nje zahteva, da je vsaj posebna. Stolpnica tako usklajuje dominantno vertikalo in formo. S tem si določa tudi vrednost. Je eden najkompleksnejših reprezentov modernosti. Kljub kapitalski patologiji nas vsaka stolpnica opremi s svojo sekularno zavestjo o človeški zmoglivosti.

 

Zmogljivost je lahko lepa, lahko pa ni!

 

Sekularne arhitekture se vzpenjajo čez sakralne. Asociativni prevrat in asociativne ostrine. Ubogi tisti, ki jim ekonomska učinkovitost narekuje svet oblik. Osrednja naloga stolpnice je vase naseliti s čim manj stroškov čim več vsebin. Ne pozabimo, vsebina današnjega teksta je osrediščena okrog dveh umetniških konceptualizacij stolpnic. Prijazno priporočilo: Najboljši hollywoodski film po mojem izboru je Fountainhead (Izvir), v katerem igra osrednjo vlogo Gary Cooper. Protagonist je modernistični arhitekt, ki se heroično spopade s kapitalskim gnusom. Samo arhitekti velikani so lahko globoko pretresljivi s svojo etično držo. In že se nahajamo v neposredni bližini dveh konceptov stolpnic, ki sta nastali iz umetniških pobud v prvi polovici XX. stoletja. Oba koncepta sta izoblikovala tudi mene. Na eni strani sta to Malevičeva Arhitektona Gota in Gota 2-a, na drugi pa Černigojeva stolpnica Teater Masse.

 

Malevičevi metropolitanski arhitektoni naj bi bili nefunkcionalne stolpnice, ki nimajo ne oken in ne vrat, skozi katere bi lahko vstopili. Zgrajene in umeščene naj bi bile v prospekt funkcionalnih stolpnic. Arhitektone razumem kot najvišjo stopnjo čezčloveškega projeciranja v kozmični red in smisel. Ravno Malevičevi arhitektoni so me s svojo navidezno nesmiselnostjo najbolj opredelili. Zapeli so mi visoko pesem o anarhiji. Stali naj bi ob boku s funkcionalnimi stolpnicam, poleg tega pa naj bi bili podobnih dimenzij. Stali bi kot monumeti, kot sekularni pričevalci. V njih ne bi nihče živel. Naj ponovim: Samo bili bi! Navpični tranzit.

 

Drugi koncept umetniških stolpnic pa je načrt za vertikalno gledališče Teater Masse konstruktivista Avgusta Černigoja. To je "gledališče stolpnica". Podobne arhitekturne konceptualizacije sploh ne poznamo niti v svetovnem merilu. Černigoj je stolpnico zasnoval kot ogromen volumen, v celoti namenjen gledališki umetnosti. Teater Masse bi lahko bil hipotetično zgrajen v Trstu, v istem času paralelno s Šubičevo stolpnico Nebotičnik. Glede na dimenzije Teatra Masse in množico dvatisočih gledalcev, ki naj bi vstopili v gledališče, je več kot očitno, da bi se predstave v takšnem volumnu lahko uprizarjale le s pogledom navzgor.

 

Mišljenje o prvih volumnih stolpnic v Trstu in Ljubljani je neposredno povezano s konstruktivistom Avgustom Černigojem (1898-1985) in arhitektom Vladimirjem Šubicem (1894-1946). Prvi dokumenti, ki dokazujejo arhitekturno mišljenje o stolpnicah v Trstu in Ljubljani, datirajo v začetek dvajsetih let. Po pričevanju statika Stanka Dimnika, Šubičevega sodelavca, je Šubic začel o stolpnicah razmišljati že zelo zgodaj, v času svojega službovanja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani leta 1922. Po pričevanju Dimnika naj bi bil Šubičev premislek o stolpnicah povezan s takratnim senzacionalnim javnim natečajem za stolpnico Chicago Tribune. Dokumentov, razen oralenga vira, o Šubičevem razmišljanju o stolpnicah v tistem času zaenkrat še nimamo.

 

Prvi, ponavljam, prvi, obstoječi dokument o stolpnici na Slovenskem je arhitekturna študija prof. Avgusta Černigoja. Dvajsetnadstropna stolpnica je bila sestavni del razgibanega bloka ter garažnega kompleksa. Černigoj je načrtoval stolpnico leta 1924, ko se je vrnil v Ljubljano iz weimarskega Bauhausa in se začasno zaposlil na Srednji tehnični šoli na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Arhitekt Bogo Zupančič je zapisal v svoji knjigi Ljubljanski nebotičnik - denar in arhitektura: "Čeprav je o slovenskem konstruktivizmu in obdobju avantgard veliko napisanega, pa nihče od  avtorjev ne omenja tega, da sta, sicer v kratkem obdobju, na isti šoli poučevala dva v nebo zazrta umetnika. Malo verjetno je, da sta imela stike in se pogovarjala o visokih stavbah, glede na družbeni položaj obeh in stilsko opredelitev tako enega kot drugega."

 

Nedvomno je bil Šubic seznanjen s Černigojevim konstruktivizmom, ki je bil leta 1924 razstavljen na Tehnični šoli na prvi konstruktivistični razstavi v telovadnici šole. Če so kritiki prvi študiji iz leta 1924 očitali vpliv futurizma, konceptualizacije druge arhitekturne študije ni bilo več mogoče primerjati s katerokoli drugo arhitekturo. Prof. Avgust Černigoj je zgradil veličasten, avtentičen original. Dr. Peter Krečič opiše vmestitev gledališča v prostor tako, da je gledališče s svojo vertikalo postavljeno na izteku avenijske poteze: "Očišče arhitekturne študije je Černigoj dvignil visoko nad gledališčem, v ostri perspektivični skrajšavi in s pogledom od vrha navzdol, dobesedno na množico. Z vkomponirano konstrukcijo, s steklenim trakom, ki poteče iz stene na streho, s povišanimi elementi, ki se podalšujejo navzven v polkroglo in pridanim tekočim neonskim napisom": ekvilibrio (hipoteza)!

 

Ekvilibrio med izrazom in izraženim! Jedrno območje. Proti nedostojni povprečnosti. Konstruktivizem ne manifestira le optimalne projekcije, ni le znak nove umetnosti, temveč je, pozor: novi vek, nova era!

 

Vstopamo v finale mojega premisleka: Tako leva konstruktivistična fronta kot Bauhaus sta s svojo optimalno projekcijo hotela konstruirati bodočnost, ne pa biti dedič preteklosti. Zavračala je držo, da bi postala naslednik česarkoli. Hotela je prelomiti kontinuacijo tisočletij s pomočjo etične naravnanosti. Med futuristično anarhijo in zaumno željo po zvezdni pomenski razsežnosti, ki bi se lahko materializirala zaradi svoje kompleksnosti šele v globoki bodočnosti, so konstruktivisti z vizijo tehnološe konstrukcije in etične družbene zahteve hoteli zgraditi planetu najbližjo bodočnost.

 

Smo v finalu finala, smo v absolutnem zdaj: Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.271
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.879
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.279
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112