Komentar

Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin

Vstopimo v sredico komentarja kar brez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in zmagi nad zemeljskimi omejitvami. To ni kritična refleksija o kapitalističnih totemih, temveč o dveh konceptualnih umetniških fenomenih v svetu vertikalne gradnje.

19.03.2017 07:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Nebotičnik   Avgust Černigoj   Trst   Ljubljana   Maljevič   Vladimir Šubic   Bogo Zupančič   Peter Krečič

Foto: arhiv portal+

Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

Vstopimo najprej v mesto. Mesto je prostor sredi ozemlja, katerega naloga je, da nam poveže razpršeno pokrajino. Stolpnice v njem nam zgradijo razgled, ki pokrajino združi. Stolpnica v mestu dnevno manifestira združevanje, predvsem pa ultra razvoj. Vlagatelju mehanično množi njegov bazični tloris, z vsakim nadstropjem mu goni kapitalski vložek. Čim višje, še višje, čim hitreje in seveda čim ceneje! Stolpnica tako vsebuje kapitalistično vzorčenje najvišje stopnje. Kljub mehanični repeticiji si industrializacije stolpnic nihče ne želi, še najbolj zanikrn vlagatelj ne. Od nje zahteva, da je vsaj posebna. Stolpnica tako usklajuje dominantno vertikalo in formo. S tem si določa tudi vrednost. Je eden najkompleksnejših reprezentov modernosti. Kljub kapitalski patologiji nas vsaka stolpnica opremi s svojo sekularno zavestjo o človeški zmoglivosti.

 

Zmogljivost je lahko lepa, lahko pa ni!

 

Sekularne arhitekture se vzpenjajo čez sakralne. Asociativni prevrat in asociativne ostrine. Ubogi tisti, ki jim ekonomska učinkovitost narekuje svet oblik. Osrednja naloga stolpnice je vase naseliti s čim manj stroškov čim več vsebin. Ne pozabimo, vsebina današnjega teksta je osrediščena okrog dveh umetniških konceptualizacij stolpnic. Prijazno priporočilo: Najboljši hollywoodski film po mojem izboru je Fountainhead (Izvir), v katerem igra osrednjo vlogo Gary Cooper. Protagonist je modernistični arhitekt, ki se heroično spopade s kapitalskim gnusom. Samo arhitekti velikani so lahko globoko pretresljivi s svojo etično držo. In že se nahajamo v neposredni bližini dveh konceptov stolpnic, ki sta nastali iz umetniških pobud v prvi polovici XX. stoletja. Oba koncepta sta izoblikovala tudi mene. Na eni strani sta to Malevičeva Arhitektona Gota in Gota 2-a, na drugi pa Černigojeva stolpnica Teater Masse.

 

Malevičevi metropolitanski arhitektoni naj bi bili nefunkcionalne stolpnice, ki nimajo ne oken in ne vrat, skozi katere bi lahko vstopili. Zgrajene in umeščene naj bi bile v prospekt funkcionalnih stolpnic. Arhitektone razumem kot najvišjo stopnjo čezčloveškega projeciranja v kozmični red in smisel. Ravno Malevičevi arhitektoni so me s svojo navidezno nesmiselnostjo najbolj opredelili. Zapeli so mi visoko pesem o anarhiji. Stali naj bi ob boku s funkcionalnimi stolpnicam, poleg tega pa naj bi bili podobnih dimenzij. Stali bi kot monumeti, kot sekularni pričevalci. V njih ne bi nihče živel. Naj ponovim: Samo bili bi! Navpični tranzit.

 

Drugi koncept umetniških stolpnic pa je načrt za vertikalno gledališče Teater Masse konstruktivista Avgusta Černigoja. To je "gledališče stolpnica". Podobne arhitekturne konceptualizacije sploh ne poznamo niti v svetovnem merilu. Černigoj je stolpnico zasnoval kot ogromen volumen, v celoti namenjen gledališki umetnosti. Teater Masse bi lahko bil hipotetično zgrajen v Trstu, v istem času paralelno s Šubičevo stolpnico Nebotičnik. Glede na dimenzije Teatra Masse in množico dvatisočih gledalcev, ki naj bi vstopili v gledališče, je več kot očitno, da bi se predstave v takšnem volumnu lahko uprizarjale le s pogledom navzgor.

 

Mišljenje o prvih volumnih stolpnic v Trstu in Ljubljani je neposredno povezano s konstruktivistom Avgustom Černigojem (1898-1985) in arhitektom Vladimirjem Šubicem (1894-1946). Prvi dokumenti, ki dokazujejo arhitekturno mišljenje o stolpnicah v Trstu in Ljubljani, datirajo v začetek dvajsetih let. Po pričevanju statika Stanka Dimnika, Šubičevega sodelavca, je Šubic začel o stolpnicah razmišljati že zelo zgodaj, v času svojega službovanja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani leta 1922. Po pričevanju Dimnika naj bi bil Šubičev premislek o stolpnicah povezan s takratnim senzacionalnim javnim natečajem za stolpnico Chicago Tribune. Dokumentov, razen oralenga vira, o Šubičevem razmišljanju o stolpnicah v tistem času zaenkrat še nimamo.

 

Prvi, ponavljam, prvi, obstoječi dokument o stolpnici na Slovenskem je arhitekturna študija prof. Avgusta Černigoja. Dvajsetnadstropna stolpnica je bila sestavni del razgibanega bloka ter garažnega kompleksa. Černigoj je načrtoval stolpnico leta 1924, ko se je vrnil v Ljubljano iz weimarskega Bauhausa in se začasno zaposlil na Srednji tehnični šoli na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Arhitekt Bogo Zupančič je zapisal v svoji knjigi Ljubljanski nebotičnik - denar in arhitektura: "Čeprav je o slovenskem konstruktivizmu in obdobju avantgard veliko napisanega, pa nihče od  avtorjev ne omenja tega, da sta, sicer v kratkem obdobju, na isti šoli poučevala dva v nebo zazrta umetnika. Malo verjetno je, da sta imela stike in se pogovarjala o visokih stavbah, glede na družbeni položaj obeh in stilsko opredelitev tako enega kot drugega."

 

Nedvomno je bil Šubic seznanjen s Černigojevim konstruktivizmom, ki je bil leta 1924 razstavljen na Tehnični šoli na prvi konstruktivistični razstavi v telovadnici šole. Če so kritiki prvi študiji iz leta 1924 očitali vpliv futurizma, konceptualizacije druge arhitekturne študije ni bilo več mogoče primerjati s katerokoli drugo arhitekturo. Prof. Avgust Černigoj je zgradil veličasten, avtentičen original. Dr. Peter Krečič opiše vmestitev gledališča v prostor tako, da je gledališče s svojo vertikalo postavljeno na izteku avenijske poteze: "Očišče arhitekturne študije je Černigoj dvignil visoko nad gledališčem, v ostri perspektivični skrajšavi in s pogledom od vrha navzdol, dobesedno na množico. Z vkomponirano konstrukcijo, s steklenim trakom, ki poteče iz stene na streho, s povišanimi elementi, ki se podalšujejo navzven v polkroglo in pridanim tekočim neonskim napisom": ekvilibrio (hipoteza)!

 

Ekvilibrio med izrazom in izraženim! Jedrno območje. Proti nedostojni povprečnosti. Konstruktivizem ne manifestira le optimalne projekcije, ni le znak nove umetnosti, temveč je, pozor: novi vek, nova era!

 

Vstopamo v finale mojega premisleka: Tako leva konstruktivistična fronta kot Bauhaus sta s svojo optimalno projekcijo hotela konstruirati bodočnost, ne pa biti dedič preteklosti. Zavračala je držo, da bi postala naslednik česarkoli. Hotela je prelomiti kontinuacijo tisočletij s pomočjo etične naravnanosti. Med futuristično anarhijo in zaumno željo po zvezdni pomenski razsežnosti, ki bi se lahko materializirala zaradi svoje kompleksnosti šele v globoki bodočnosti, so konstruktivisti z vizijo tehnološe konstrukcije in etične družbene zahteve hoteli zgraditi planetu najbližjo bodočnost.

 

Smo v finalu finala, smo v absolutnem zdaj: Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Milojka Kolar Celarc v ogladalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka
0
24.04.2017 20:34
V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
4
23.04.2017 20:28
Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!
0
22.04.2017 22:53
Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
5
21.04.2017 23:38
Je bil poraz Boruta Jamnika v tekmi za reelekcijo v nadzorni svet Telekoma vreden tega, da bo odslej na njegovem mestu sedela ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
4
19.04.2017 23:45
Kljub temu da Transperancy International ocenjuje, da je slovenska zakonodaja glede t.i. žvižgačev takorekoč na najvišji ravni, ... Več.
Piše: Keith Miles
Morala in politika v času velikonočnih jajc
6
16.04.2017 22:02
Luj Šprohar, ta sitni stari slepec, kot si sam pravi, je v svoji zadnji knjigi birokratinje na ministrstvu za zdravje označil za ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Če bodo šli vsi na Luno, potem človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih
4
15.04.2017 22:33
Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
3
14.04.2017 23:35
Ministrica za zdravje z neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vladenačrtno zavaja javnost, da rešuje javni zdravstveni ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
14
13.04.2017 21:30
Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."
4
12.04.2017 20:00
To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!
9
10.04.2017 19:59
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!
2
09.04.2017 13:31
Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost
2
08.04.2017 22:59
To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Odgovori na neodgovorjeno odprto pismo predsedniku vlade Miru Cerarju: kje se skriva preprosta rešitev projekta Drugi tir
6
04.04.2017 00:00
21. marca 2017 sem na tem portalu objavil Odprto pismo predsedniku vlade v zvezi s problematiko projekta Drugi tir ( vir) kjer ... Več.
Piše: Miha Burger
Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega
6
02.04.2017 07:00
Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Naši otroci še premalo uporabljajo digitalne naprave
1
01.04.2017 14:30
Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
5
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
5
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
Uredništvo
Ogledov: 3.976
02/
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.742
04/
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
05/
Morala in politika v času velikonočnih jajc
Oskar Salobir
Ogledov: 1.780
06/
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.119
07/
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
Keith Miles
Ogledov: 1.402
08/
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
Bill Wirtz
Ogledov: 1.288
09/
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.823
10/
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.963