Komentar

Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin

Vstopimo v sredico komentarja kar brez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in zmagi nad zemeljskimi omejitvami. To ni kritična refleksija o kapitalističnih totemih, temveč o dveh konceptualnih umetniških fenomenih v svetu vertikalne gradnje.

19.03.2017 07:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Nebotičnik   Avgust Černigoj   Trst   Ljubljana   Maljevič   Vladimir Šubic   Bogo Zupančič   Peter Krečič

Foto: arhiv portal+

Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

Vstopimo najprej v mesto. Mesto je prostor sredi ozemlja, katerega naloga je, da nam poveže razpršeno pokrajino. Stolpnice v njem nam zgradijo razgled, ki pokrajino združi. Stolpnica v mestu dnevno manifestira združevanje, predvsem pa ultra razvoj. Vlagatelju mehanično množi njegov bazični tloris, z vsakim nadstropjem mu goni kapitalski vložek. Čim višje, še višje, čim hitreje in seveda čim ceneje! Stolpnica tako vsebuje kapitalistično vzorčenje najvišje stopnje. Kljub mehanični repeticiji si industrializacije stolpnic nihče ne želi, še najbolj zanikrn vlagatelj ne. Od nje zahteva, da je vsaj posebna. Stolpnica tako usklajuje dominantno vertikalo in formo. S tem si določa tudi vrednost. Je eden najkompleksnejših reprezentov modernosti. Kljub kapitalski patologiji nas vsaka stolpnica opremi s svojo sekularno zavestjo o človeški zmoglivosti.

 

Zmogljivost je lahko lepa, lahko pa ni!

 

Sekularne arhitekture se vzpenjajo čez sakralne. Asociativni prevrat in asociativne ostrine. Ubogi tisti, ki jim ekonomska učinkovitost narekuje svet oblik. Osrednja naloga stolpnice je vase naseliti s čim manj stroškov čim več vsebin. Ne pozabimo, vsebina današnjega teksta je osrediščena okrog dveh umetniških konceptualizacij stolpnic. Prijazno priporočilo: Najboljši hollywoodski film po mojem izboru je Fountainhead (Izvir), v katerem igra osrednjo vlogo Gary Cooper. Protagonist je modernistični arhitekt, ki se heroično spopade s kapitalskim gnusom. Samo arhitekti velikani so lahko globoko pretresljivi s svojo etično držo. In že se nahajamo v neposredni bližini dveh konceptov stolpnic, ki sta nastali iz umetniških pobud v prvi polovici XX. stoletja. Oba koncepta sta izoblikovala tudi mene. Na eni strani sta to Malevičeva Arhitektona Gota in Gota 2-a, na drugi pa Černigojeva stolpnica Teater Masse.

 

Malevičevi metropolitanski arhitektoni naj bi bili nefunkcionalne stolpnice, ki nimajo ne oken in ne vrat, skozi katere bi lahko vstopili. Zgrajene in umeščene naj bi bile v prospekt funkcionalnih stolpnic. Arhitektone razumem kot najvišjo stopnjo čezčloveškega projeciranja v kozmični red in smisel. Ravno Malevičevi arhitektoni so me s svojo navidezno nesmiselnostjo najbolj opredelili. Zapeli so mi visoko pesem o anarhiji. Stali naj bi ob boku s funkcionalnimi stolpnicam, poleg tega pa naj bi bili podobnih dimenzij. Stali bi kot monumeti, kot sekularni pričevalci. V njih ne bi nihče živel. Naj ponovim: Samo bili bi! Navpični tranzit.

 

Drugi koncept umetniških stolpnic pa je načrt za vertikalno gledališče Teater Masse konstruktivista Avgusta Černigoja. To je "gledališče stolpnica". Podobne arhitekturne konceptualizacije sploh ne poznamo niti v svetovnem merilu. Černigoj je stolpnico zasnoval kot ogromen volumen, v celoti namenjen gledališki umetnosti. Teater Masse bi lahko bil hipotetično zgrajen v Trstu, v istem času paralelno s Šubičevo stolpnico Nebotičnik. Glede na dimenzije Teatra Masse in množico dvatisočih gledalcev, ki naj bi vstopili v gledališče, je več kot očitno, da bi se predstave v takšnem volumnu lahko uprizarjale le s pogledom navzgor.

 

Mišljenje o prvih volumnih stolpnic v Trstu in Ljubljani je neposredno povezano s konstruktivistom Avgustom Černigojem (1898-1985) in arhitektom Vladimirjem Šubicem (1894-1946). Prvi dokumenti, ki dokazujejo arhitekturno mišljenje o stolpnicah v Trstu in Ljubljani, datirajo v začetek dvajsetih let. Po pričevanju statika Stanka Dimnika, Šubičevega sodelavca, je Šubic začel o stolpnicah razmišljati že zelo zgodaj, v času svojega službovanja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani leta 1922. Po pričevanju Dimnika naj bi bil Šubičev premislek o stolpnicah povezan s takratnim senzacionalnim javnim natečajem za stolpnico Chicago Tribune. Dokumentov, razen oralenga vira, o Šubičevem razmišljanju o stolpnicah v tistem času zaenkrat še nimamo.

 

Prvi, ponavljam, prvi, obstoječi dokument o stolpnici na Slovenskem je arhitekturna študija prof. Avgusta Černigoja. Dvajsetnadstropna stolpnica je bila sestavni del razgibanega bloka ter garažnega kompleksa. Černigoj je načrtoval stolpnico leta 1924, ko se je vrnil v Ljubljano iz weimarskega Bauhausa in se začasno zaposlil na Srednji tehnični šoli na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Arhitekt Bogo Zupančič je zapisal v svoji knjigi Ljubljanski nebotičnik - denar in arhitektura: "Čeprav je o slovenskem konstruktivizmu in obdobju avantgard veliko napisanega, pa nihče od  avtorjev ne omenja tega, da sta, sicer v kratkem obdobju, na isti šoli poučevala dva v nebo zazrta umetnika. Malo verjetno je, da sta imela stike in se pogovarjala o visokih stavbah, glede na družbeni položaj obeh in stilsko opredelitev tako enega kot drugega."

 

Nedvomno je bil Šubic seznanjen s Černigojevim konstruktivizmom, ki je bil leta 1924 razstavljen na Tehnični šoli na prvi konstruktivistični razstavi v telovadnici šole. Če so kritiki prvi študiji iz leta 1924 očitali vpliv futurizma, konceptualizacije druge arhitekturne študije ni bilo več mogoče primerjati s katerokoli drugo arhitekturo. Prof. Avgust Černigoj je zgradil veličasten, avtentičen original. Dr. Peter Krečič opiše vmestitev gledališča v prostor tako, da je gledališče s svojo vertikalo postavljeno na izteku avenijske poteze: "Očišče arhitekturne študije je Černigoj dvignil visoko nad gledališčem, v ostri perspektivični skrajšavi in s pogledom od vrha navzdol, dobesedno na množico. Z vkomponirano konstrukcijo, s steklenim trakom, ki poteče iz stene na streho, s povišanimi elementi, ki se podalšujejo navzven v polkroglo in pridanim tekočim neonskim napisom": ekvilibrio (hipoteza)!

 

Ekvilibrio med izrazom in izraženim! Jedrno območje. Proti nedostojni povprečnosti. Konstruktivizem ne manifestira le optimalne projekcije, ni le znak nove umetnosti, temveč je, pozor: novi vek, nova era!

 

Vstopamo v finale mojega premisleka: Tako leva konstruktivistična fronta kot Bauhaus sta s svojo optimalno projekcijo hotela konstruirati bodočnost, ne pa biti dedič preteklosti. Zavračala je držo, da bi postala naslednik česarkoli. Hotela je prelomiti kontinuacijo tisočletij s pomočjo etične naravnanosti. Med futuristično anarhijo in zaumno željo po zvezdni pomenski razsežnosti, ki bi se lahko materializirala zaradi svoje kompleksnosti šele v globoki bodočnosti, so konstruktivisti z vizijo tehnološe konstrukcije in etične družbene zahteve hoteli zgraditi planetu najbližjo bodočnost.

 

Smo v finalu finala, smo v absolutnem zdaj: Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.403
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593