Komentar

Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin

Vstopimo v sredico komentarja kar brez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in zmagi nad zemeljskimi omejitvami. To ni kritična refleksija o kapitalističnih totemih, temveč o dveh konceptualnih umetniških fenomenih v svetu vertikalne gradnje.

19.03.2017 07:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Nebotičnik   Avgust Černigoj   Trst   Ljubljana   Maljevič   Vladimir Šubic   Bogo Zupančič   Peter Krečič

Foto: arhiv portal+

Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

Vstopimo najprej v mesto. Mesto je prostor sredi ozemlja, katerega naloga je, da nam poveže razpršeno pokrajino. Stolpnice v njem nam zgradijo razgled, ki pokrajino združi. Stolpnica v mestu dnevno manifestira združevanje, predvsem pa ultra razvoj. Vlagatelju mehanično množi njegov bazični tloris, z vsakim nadstropjem mu goni kapitalski vložek. Čim višje, še višje, čim hitreje in seveda čim ceneje! Stolpnica tako vsebuje kapitalistično vzorčenje najvišje stopnje. Kljub mehanični repeticiji si industrializacije stolpnic nihče ne želi, še najbolj zanikrn vlagatelj ne. Od nje zahteva, da je vsaj posebna. Stolpnica tako usklajuje dominantno vertikalo in formo. S tem si določa tudi vrednost. Je eden najkompleksnejših reprezentov modernosti. Kljub kapitalski patologiji nas vsaka stolpnica opremi s svojo sekularno zavestjo o človeški zmoglivosti.

 

Zmogljivost je lahko lepa, lahko pa ni!

 

Sekularne arhitekture se vzpenjajo čez sakralne. Asociativni prevrat in asociativne ostrine. Ubogi tisti, ki jim ekonomska učinkovitost narekuje svet oblik. Osrednja naloga stolpnice je vase naseliti s čim manj stroškov čim več vsebin. Ne pozabimo, vsebina današnjega teksta je osrediščena okrog dveh umetniških konceptualizacij stolpnic. Prijazno priporočilo: Najboljši hollywoodski film po mojem izboru je Fountainhead (Izvir), v katerem igra osrednjo vlogo Gary Cooper. Protagonist je modernistični arhitekt, ki se heroično spopade s kapitalskim gnusom. Samo arhitekti velikani so lahko globoko pretresljivi s svojo etično držo. In že se nahajamo v neposredni bližini dveh konceptov stolpnic, ki sta nastali iz umetniških pobud v prvi polovici XX. stoletja. Oba koncepta sta izoblikovala tudi mene. Na eni strani sta to Malevičeva Arhitektona Gota in Gota 2-a, na drugi pa Černigojeva stolpnica Teater Masse.

 

Malevičevi metropolitanski arhitektoni naj bi bili nefunkcionalne stolpnice, ki nimajo ne oken in ne vrat, skozi katere bi lahko vstopili. Zgrajene in umeščene naj bi bile v prospekt funkcionalnih stolpnic. Arhitektone razumem kot najvišjo stopnjo čezčloveškega projeciranja v kozmični red in smisel. Ravno Malevičevi arhitektoni so me s svojo navidezno nesmiselnostjo najbolj opredelili. Zapeli so mi visoko pesem o anarhiji. Stali naj bi ob boku s funkcionalnimi stolpnicam, poleg tega pa naj bi bili podobnih dimenzij. Stali bi kot monumeti, kot sekularni pričevalci. V njih ne bi nihče živel. Naj ponovim: Samo bili bi! Navpični tranzit.

 

Drugi koncept umetniških stolpnic pa je načrt za vertikalno gledališče Teater Masse konstruktivista Avgusta Černigoja. To je "gledališče stolpnica". Podobne arhitekturne konceptualizacije sploh ne poznamo niti v svetovnem merilu. Černigoj je stolpnico zasnoval kot ogromen volumen, v celoti namenjen gledališki umetnosti. Teater Masse bi lahko bil hipotetično zgrajen v Trstu, v istem času paralelno s Šubičevo stolpnico Nebotičnik. Glede na dimenzije Teatra Masse in množico dvatisočih gledalcev, ki naj bi vstopili v gledališče, je več kot očitno, da bi se predstave v takšnem volumnu lahko uprizarjale le s pogledom navzgor.

 

Mišljenje o prvih volumnih stolpnic v Trstu in Ljubljani je neposredno povezano s konstruktivistom Avgustom Černigojem (1898-1985) in arhitektom Vladimirjem Šubicem (1894-1946). Prvi dokumenti, ki dokazujejo arhitekturno mišljenje o stolpnicah v Trstu in Ljubljani, datirajo v začetek dvajsetih let. Po pričevanju statika Stanka Dimnika, Šubičevega sodelavca, je Šubic začel o stolpnicah razmišljati že zelo zgodaj, v času svojega službovanja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani leta 1922. Po pričevanju Dimnika naj bi bil Šubičev premislek o stolpnicah povezan s takratnim senzacionalnim javnim natečajem za stolpnico Chicago Tribune. Dokumentov, razen oralenga vira, o Šubičevem razmišljanju o stolpnicah v tistem času zaenkrat še nimamo.

 

Prvi, ponavljam, prvi, obstoječi dokument o stolpnici na Slovenskem je arhitekturna študija prof. Avgusta Černigoja. Dvajsetnadstropna stolpnica je bila sestavni del razgibanega bloka ter garažnega kompleksa. Černigoj je načrtoval stolpnico leta 1924, ko se je vrnil v Ljubljano iz weimarskega Bauhausa in se začasno zaposlil na Srednji tehnični šoli na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Arhitekt Bogo Zupančič je zapisal v svoji knjigi Ljubljanski nebotičnik - denar in arhitektura: "Čeprav je o slovenskem konstruktivizmu in obdobju avantgard veliko napisanega, pa nihče od  avtorjev ne omenja tega, da sta, sicer v kratkem obdobju, na isti šoli poučevala dva v nebo zazrta umetnika. Malo verjetno je, da sta imela stike in se pogovarjala o visokih stavbah, glede na družbeni položaj obeh in stilsko opredelitev tako enega kot drugega."

 

Nedvomno je bil Šubic seznanjen s Černigojevim konstruktivizmom, ki je bil leta 1924 razstavljen na Tehnični šoli na prvi konstruktivistični razstavi v telovadnici šole. Če so kritiki prvi študiji iz leta 1924 očitali vpliv futurizma, konceptualizacije druge arhitekturne študije ni bilo več mogoče primerjati s katerokoli drugo arhitekturo. Prof. Avgust Černigoj je zgradil veličasten, avtentičen original. Dr. Peter Krečič opiše vmestitev gledališča v prostor tako, da je gledališče s svojo vertikalo postavljeno na izteku avenijske poteze: "Očišče arhitekturne študije je Černigoj dvignil visoko nad gledališčem, v ostri perspektivični skrajšavi in s pogledom od vrha navzdol, dobesedno na množico. Z vkomponirano konstrukcijo, s steklenim trakom, ki poteče iz stene na streho, s povišanimi elementi, ki se podalšujejo navzven v polkroglo in pridanim tekočim neonskim napisom": ekvilibrio (hipoteza)!

 

Ekvilibrio med izrazom in izraženim! Jedrno območje. Proti nedostojni povprečnosti. Konstruktivizem ne manifestira le optimalne projekcije, ni le znak nove umetnosti, temveč je, pozor: novi vek, nova era!

 

Vstopamo v finale mojega premisleka: Tako leva konstruktivistična fronta kot Bauhaus sta s svojo optimalno projekcijo hotela konstruirati bodočnost, ne pa biti dedič preteklosti. Zavračala je držo, da bi postala naslednik česarkoli. Hotela je prelomiti kontinuacijo tisočletij s pomočjo etične naravnanosti. Med futuristično anarhijo in zaumno željo po zvezdni pomenski razsežnosti, ki bi se lahko materializirala zaradi svoje kompleksnosti šele v globoki bodočnosti, so konstruktivisti z vizijo tehnološe konstrukcije in etične družbene zahteve hoteli zgraditi planetu najbližjo bodočnost.

 

Smo v finalu finala, smo v absolutnem zdaj: Tisto, kar omogoča stolpnico, izhaja iz najtemnejših človeških pobud, iz najodurnješih človeških investicijskih ostudnosti, rezultira pa v veličastni lepoti. Manhattan, Manhattan!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
7
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
7
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.594
02/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.983
03/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 1.928
04/
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.996
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.673
06/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.495
07/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.272
08/
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
Bine Kordež
Ogledov: 1.104
09/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 886
10/
Spretnost, naivnost in cinizem*
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.917