Razkrivamo

Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!

Vlada Mira Cerarja je na zadnji seji sprejela mnenje, da so zahteva državnega sveta in pobuda Radia City za začetek postopka za oceno ustavnosti glasbene kvote neutemeljene. Z eno besedo lahko takšen odziv Cerarjeve ministrske ekipe označimo za sramotnega. Kot da ne bi bilo že dovolj jasno, da smo z zadnjimi spremembami zakona o medijih v Sloveniji ustvarili najbolj zapleten kvotni sistem na svetu, ki izdajateljem onemogoča izvajanje programske sheme po lastnih željah, ki glasbenim urednikom odvzema uredniško avtonomijo in svobodo, ki poslušalcem vsiljuje glasbeni okus...

20.03.2017 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   ustavno sodišče   glasbena kvota   vlada   Tone Peršak   Miro Cerar   ministrstvo za kulturo

Fotomontaža: portal+

Kaj pa bi rekel veliki slovenski poet France Prešeren, če bi mu država določila "samo" tri vrstice ("zgolj" 20 odstotkov) obveznih vsebin v vsakem od njegovih sonetov?

Iz vladnega mnenja (vir) je povsem jasno, da so predstavniki ministrstva za kulturo argumente medijske stroke, s katerimi so v preteklih tednih in mesecih dobesedno raztrgali zadnje rešitve na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih (t.i. glasbene kvote), enostavno preslišali oziroma si pred njimi zatisnili ušesa. In kar je najhuje, takšni aroganci, manipulacijam in sprenevedanjem pod vodstvom resornega ministra Toneta Peršaka so na zadnji seji nasedli tudi ostali ministri Cerarjeve vlade. Toliko o tem, da številni profesorji, ki sedijo v aktualni vladi, sprejemajo strokovne odločitve ali vsaj znajo prisluhniti strokovnim argumentom, ki jih po novem podajajo tudi državni oziroma javni organi. Spomnimo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je morala zaradi trenutne zmede na medijskem področju in zaradi tega, ker sploh ne more izvajati nadzora nad novo glasbeno kvoto, nedavno celo organizirati posvet o izvajanju kvote slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih ... Da se ne bi preveč ponavljali – za portal+ so novo kvotno ureditev namreč komentirali že številni medijski strokovnjaki, uredniki, glasbeniki …, bomo v nadaljevanju "secirali" mnenje, s katerim Cerarjeva vlada zavrača navedbe za oceno ustavnosti glasbene kvote. In jo tako postavili na laž.

 

"Vlada kot ključni argument za ustavno dopustnost določb o deležih slovenske glasbe, ki so zapisane v 86. in 86.a členu ZMed, navaja, da je namen teh določb v uresničevanju zakonsko definiranega javnega interesa na področju medijev, ki med drugim obsega tudi ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kamor sodi tudi glasba."

 

ODGOVOR: Radijske postaje so se že pred zadnjimi spremembami zakona o medijih, ki jih je s pomočjo glasbenega lobija izsilila bivša kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar (Tone Peršak je bil njen državni sekretar), zavedale, da je treba podpirati slovensko glasbeno produkcijo. Po podatkih kolektivne organizacije IPF, ki je merila delež predvajane slovenske glasbe med 6. in 22. uro, so bile pred uveljavitvijo zadnjih zakonskih sprememb redke tiste radijske postaje, ki niso celotnega deleža slovenske glasbe dosegale v dnevnem času. Argument, da se je slovenska glasba vrtela zgolj ponoči, kar ponavljajo v vseh koalicijskih strankah, in da je bilo zaradi tega treba spremeniti ureditev, torej NE DRŽI.

 

 

 

 

"Vlada kot ključen argument za ustavno dopustnost določb o deležih slovenske glasbe, ki so zapisane v 86. in 86.a členu ZMed, navaja tudi zaščito slovenskega jezika kot temeljnega načela na področju medijev iz 5. člena ZMed."

 

ODGOVOR: Poleg argumenta, ki smo ga objavili že zgoraj, lahko zgolj še zapišemo, da skorajda vse slovenske radijske postaje svoje programe oddajajo v slovenskem jeziku. Za slovenski jezik na radijskih postajah ne skrbijo zgolj voditelji in novinarji, temveč tudi lektorji in fonetiki. Ali kot bi rekel urednik z Vala 202 Matej Praprotnik: "Ko po radiu poje Tinkara Kovač, je to skrb za slovenski jezik in kulturo. Ko po radiu govori Matej Praprotnik, pa se štoparica ustavi. Ne glede na to, da vlagam trud v jezik, lekturo, montažo, je radijski govor v luči takega zakona neznana temna snov in nepomemben delež programa, ki ga zares polni le glasba." In še to: v evidenci mlade slovenske glasbe, ki jo v skladu s spremenjenim zakonom o medijih vodijo na ministrstvu za kulturo, so številne skladbe v srbohrvaškem in angleškem jeziku, velika zagovornica oziroma lobistka glasbene kvote Tinkara Kovač (predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije) pa je nedavno izdala album v italijanskem jeziku. Toliko o zaščiti slovenskega jezika.  

 

 

 

 

"Vlada izpostavlja, da predpisani deleži slovenske glasbe ne predstavljajo prekomernih oziroma nesorazmernih posegov v ustavno zagotovljene pravice medijev, saj je večinski oziroma znatnejši del glasbenega oddajnega časa (kar 80 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe pri zasebnih radijskih in televizijskih programih) na voljo za tujo glasbo oziroma katerokoli glasbo po svobodni in avtonomni izbiri izdajatelja radijskega ali televizijskega programa."

 

ODGOVOR: Kot protiargument izpostavljamo konkreten in aktualen primer oziroma kar izjavo uredništva Televizije Slovenija. Verjamemo, da bo na tak način predstavnikom kulturnega ministrstva in ostalim ministrom Cerarjeve vlade lažje razumeti, na kakšen način nova glasbena kvota posega v ustavno zagotovljene pravice medijev. "Ob prenosu predizborov in finala Pesmi Evrovizije kvot zagotovo ne bo mogoče doseči (prav tako ne pri predvajanju tujih koncertov in festivalov) in bo potrebno najti ustrezno rešitev," opozarjajo na Televiziji Slovenija. Odgovorni urednik razvedrilnega programa TVS Mario Galunič pa dodaja: "V izjemnih primerih, ko gre za prenos mednarodnih prireditev, kot so npr. Pesem Evrovizije, otvoritev olimpijskih iger, Festival Sanremo, Evrovizijski mladi plesalci in ostali mednarodni dogodki, bi enostavno morala biti dovoljena izjema, če se bo zakonodajalec vseeno odločil za ohranitev glasbenih kvot za televizijske programe. Sicer lahko edini v Evropi pridemo v položaj, da ne moremo predvajati Pesmi Evrovizije, ne da bi kršili zakon."

 

 

"Predmetne določbe tudi v ničemer ne posegajo v svobodo oziroma avtonomijo glasbenih urednikov glede izbora posameznih slovenskih skladb, s katerimi zapolnijo predpisan delež slovenske glasbe. Predmetne določbe tudi ne vplivajo na t. i. govorni del programa oziroma na uredniško oblikovane programske vsebine, saj je doseženi delež slovenske glasbe odvisen le od obsega vse predvajane glasbe, in ne vsega oddajnega časa."

 

ODGOVOR: Pobudo Sindikata glasbenih urednikov Slovenije za oceno ustavnosti glasbene kvote je v delu avtonomije uredništev in svobode izražanja podprlo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Kot so v svoji obrazložitvi pojasnili, se lahko radijski uredniki oziroma novinarji zaradi nove ureditve ob nekem izrednem dogodku, recimo v primeru prometne nesreče ali terorističnega napada, znajdejo celo v tako absurdni situaciji, da se morajo vprašati, kaj storiti prej: ali zavrteti slovensko skladbo, da izpolnijo kvoto, ker so tako pač nanesli zapleteni izračuni v posameznem od treh časovnih pasov, ali opraviti novinarsko dolžnost in upati, da jih nadzorni organ zaradi neizpolnjevanja kvote ne bo kaznoval.

 

 

France Prešeren kvote ne bi preživel

 

 

Pa še nekaj za boljše in lažje razumevanje. Na ministrstvu za kulturo neprestano poudarjajo, da gre v primeru glasbene kvote za "zgolj" 20 odstotkov glasbe, ki je določena kot slovenska, v preostalem delu pa naj bi bili glasbeni uredniki samostojni pri izbiri skladb. Vzemimo zato primer, ki ga bodo zagotovo razumeli tudi v vladi Mira Cerarja, predvsem pa pisatelj Tone Peršak: predstavljajmo si, da država določi s kvoto "samo" 20 odstotkov vsebine določene knjige. Kar pomeni, da je pisatelj v 80 odstotkih popolnoma samostojen, vsaka peta stran pa ima točno določeno vsebino, torej junake, njihovo starost, kraj dogodka, jezik … Gospod Peršak, bi se na koncu takšne knjige podpisali? Mislite, da bi bili dovolj samostojni pri svojem delu oziroma ustvarjanju, če bi imeli vpliv na 80 odstotkov romana? Kaj pa bi rekel veliki slovenski poet France Prešeren, če bi mu država določila "samo" tri vrstice ("zgolj" 20 odstotkov) obveznih vsebin v vsakem od njegovih sonetov?

 

 

Spoštovani ministrice in ministri Cerarjeve vlade, ali vas res ni nič sram, da tako brezglavo nasedate lažem predstavnikov ministrstva za kulturo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
39
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.470
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.672
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.627
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.812
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.463
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.100
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 711
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.580
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.369