Razkrivamo

Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!

Vlada Mira Cerarja je na zadnji seji sprejela mnenje, da so zahteva državnega sveta in pobuda Radia City za začetek postopka za oceno ustavnosti glasbene kvote neutemeljene. Z eno besedo lahko takšen odziv Cerarjeve ministrske ekipe označimo za sramotnega. Kot da ne bi bilo že dovolj jasno, da smo z zadnjimi spremembami zakona o medijih v Sloveniji ustvarili najbolj zapleten kvotni sistem na svetu, ki izdajateljem onemogoča izvajanje programske sheme po lastnih željah, ki glasbenim urednikom odvzema uredniško avtonomijo in svobodo, ki poslušalcem vsiljuje glasbeni okus...

20.03.2017 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zakon o medijih   ustavno sodišče   glasbena kvota   vlada   Tone Peršak   Miro Cerar   ministrstvo za kulturo

Fotomontaža: portal+

Kaj pa bi rekel veliki slovenski poet France Prešeren, če bi mu država določila "samo" tri vrstice ("zgolj" 20 odstotkov) obveznih vsebin v vsakem od njegovih sonetov?

Iz vladnega mnenja (vir) je povsem jasno, da so predstavniki ministrstva za kulturo argumente medijske stroke, s katerimi so v preteklih tednih in mesecih dobesedno raztrgali zadnje rešitve na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih (t.i. glasbene kvote), enostavno preslišali oziroma si pred njimi zatisnili ušesa. In kar je najhuje, takšni aroganci, manipulacijam in sprenevedanjem pod vodstvom resornega ministra Toneta Peršaka so na zadnji seji nasedli tudi ostali ministri Cerarjeve vlade. Toliko o tem, da številni profesorji, ki sedijo v aktualni vladi, sprejemajo strokovne odločitve ali vsaj znajo prisluhniti strokovnim argumentom, ki jih po novem podajajo tudi državni oziroma javni organi. Spomnimo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je morala zaradi trenutne zmede na medijskem področju in zaradi tega, ker sploh ne more izvajati nadzora nad novo glasbeno kvoto, nedavno celo organizirati posvet o izvajanju kvote slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih ... Da se ne bi preveč ponavljali – za portal+ so novo kvotno ureditev namreč komentirali že številni medijski strokovnjaki, uredniki, glasbeniki …, bomo v nadaljevanju "secirali" mnenje, s katerim Cerarjeva vlada zavrača navedbe za oceno ustavnosti glasbene kvote. In jo tako postavili na laž.

 

"Vlada kot ključni argument za ustavno dopustnost določb o deležih slovenske glasbe, ki so zapisane v 86. in 86.a členu ZMed, navaja, da je namen teh določb v uresničevanju zakonsko definiranega javnega interesa na področju medijev, ki med drugim obsega tudi ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kamor sodi tudi glasba."

 

ODGOVOR: Radijske postaje so se že pred zadnjimi spremembami zakona o medijih, ki jih je s pomočjo glasbenega lobija izsilila bivša kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar (Tone Peršak je bil njen državni sekretar), zavedale, da je treba podpirati slovensko glasbeno produkcijo. Po podatkih kolektivne organizacije IPF, ki je merila delež predvajane slovenske glasbe med 6. in 22. uro, so bile pred uveljavitvijo zadnjih zakonskih sprememb redke tiste radijske postaje, ki niso celotnega deleža slovenske glasbe dosegale v dnevnem času. Argument, da se je slovenska glasba vrtela zgolj ponoči, kar ponavljajo v vseh koalicijskih strankah, in da je bilo zaradi tega treba spremeniti ureditev, torej NE DRŽI.

 

 

 

 

"Vlada kot ključen argument za ustavno dopustnost določb o deležih slovenske glasbe, ki so zapisane v 86. in 86.a členu ZMed, navaja tudi zaščito slovenskega jezika kot temeljnega načela na področju medijev iz 5. člena ZMed."

 

ODGOVOR: Poleg argumenta, ki smo ga objavili že zgoraj, lahko zgolj še zapišemo, da skorajda vse slovenske radijske postaje svoje programe oddajajo v slovenskem jeziku. Za slovenski jezik na radijskih postajah ne skrbijo zgolj voditelji in novinarji, temveč tudi lektorji in fonetiki. Ali kot bi rekel urednik z Vala 202 Matej Praprotnik: "Ko po radiu poje Tinkara Kovač, je to skrb za slovenski jezik in kulturo. Ko po radiu govori Matej Praprotnik, pa se štoparica ustavi. Ne glede na to, da vlagam trud v jezik, lekturo, montažo, je radijski govor v luči takega zakona neznana temna snov in nepomemben delež programa, ki ga zares polni le glasba." In še to: v evidenci mlade slovenske glasbe, ki jo v skladu s spremenjenim zakonom o medijih vodijo na ministrstvu za kulturo, so številne skladbe v srbohrvaškem in angleškem jeziku, velika zagovornica oziroma lobistka glasbene kvote Tinkara Kovač (predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije) pa je nedavno izdala album v italijanskem jeziku. Toliko o zaščiti slovenskega jezika.  

 

 

 

 

"Vlada izpostavlja, da predpisani deleži slovenske glasbe ne predstavljajo prekomernih oziroma nesorazmernih posegov v ustavno zagotovljene pravice medijev, saj je večinski oziroma znatnejši del glasbenega oddajnega časa (kar 80 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe pri zasebnih radijskih in televizijskih programih) na voljo za tujo glasbo oziroma katerokoli glasbo po svobodni in avtonomni izbiri izdajatelja radijskega ali televizijskega programa."

 

ODGOVOR: Kot protiargument izpostavljamo konkreten in aktualen primer oziroma kar izjavo uredništva Televizije Slovenija. Verjamemo, da bo na tak način predstavnikom kulturnega ministrstva in ostalim ministrom Cerarjeve vlade lažje razumeti, na kakšen način nova glasbena kvota posega v ustavno zagotovljene pravice medijev. "Ob prenosu predizborov in finala Pesmi Evrovizije kvot zagotovo ne bo mogoče doseči (prav tako ne pri predvajanju tujih koncertov in festivalov) in bo potrebno najti ustrezno rešitev," opozarjajo na Televiziji Slovenija. Odgovorni urednik razvedrilnega programa TVS Mario Galunič pa dodaja: "V izjemnih primerih, ko gre za prenos mednarodnih prireditev, kot so npr. Pesem Evrovizije, otvoritev olimpijskih iger, Festival Sanremo, Evrovizijski mladi plesalci in ostali mednarodni dogodki, bi enostavno morala biti dovoljena izjema, če se bo zakonodajalec vseeno odločil za ohranitev glasbenih kvot za televizijske programe. Sicer lahko edini v Evropi pridemo v položaj, da ne moremo predvajati Pesmi Evrovizije, ne da bi kršili zakon."

 

 

"Predmetne določbe tudi v ničemer ne posegajo v svobodo oziroma avtonomijo glasbenih urednikov glede izbora posameznih slovenskih skladb, s katerimi zapolnijo predpisan delež slovenske glasbe. Predmetne določbe tudi ne vplivajo na t. i. govorni del programa oziroma na uredniško oblikovane programske vsebine, saj je doseženi delež slovenske glasbe odvisen le od obsega vse predvajane glasbe, in ne vsega oddajnega časa."

 

ODGOVOR: Pobudo Sindikata glasbenih urednikov Slovenije za oceno ustavnosti glasbene kvote je v delu avtonomije uredništev in svobode izražanja podprlo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Kot so v svoji obrazložitvi pojasnili, se lahko radijski uredniki oziroma novinarji zaradi nove ureditve ob nekem izrednem dogodku, recimo v primeru prometne nesreče ali terorističnega napada, znajdejo celo v tako absurdni situaciji, da se morajo vprašati, kaj storiti prej: ali zavrteti slovensko skladbo, da izpolnijo kvoto, ker so tako pač nanesli zapleteni izračuni v posameznem od treh časovnih pasov, ali opraviti novinarsko dolžnost in upati, da jih nadzorni organ zaradi neizpolnjevanja kvote ne bo kaznoval.

 

 

France Prešeren kvote ne bi preživel

 

 

Pa še nekaj za boljše in lažje razumevanje. Na ministrstvu za kulturo neprestano poudarjajo, da gre v primeru glasbene kvote za "zgolj" 20 odstotkov glasbe, ki je določena kot slovenska, v preostalem delu pa naj bi bili glasbeni uredniki samostojni pri izbiri skladb. Vzemimo zato primer, ki ga bodo zagotovo razumeli tudi v vladi Mira Cerarja, predvsem pa pisatelj Tone Peršak: predstavljajmo si, da država določi s kvoto "samo" 20 odstotkov vsebine določene knjige. Kar pomeni, da je pisatelj v 80 odstotkih popolnoma samostojen, vsaka peta stran pa ima točno določeno vsebino, torej junake, njihovo starost, kraj dogodka, jezik … Gospod Peršak, bi se na koncu takšne knjige podpisali? Mislite, da bi bili dovolj samostojni pri svojem delu oziroma ustvarjanju, če bi imeli vpliv na 80 odstotkov romana? Kaj pa bi rekel veliki slovenski poet France Prešeren, če bi mu država določila "samo" tri vrstice ("zgolj" 20 odstotkov) obveznih vsebin v vsakem od njegovih sonetov?

 

 

Spoštovani ministrice in ministri Cerarjeve vlade, ali vas res ni nič sram, da tako brezglavo nasedate lažem predstavnikov ministrstva za kulturo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
8
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.530
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.392
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.555
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.310
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.014
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.161
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.141
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758