Spoštovani predsednik vlade, kaplja čez rob odločitve, da napišem to pismo, je zadnji odstavek iz prispevka Marka Goloba, ki ga je v soboto, 18. marca objavil portal+. Golobov članek je vezan na problematiko Cimosa, v njem pa najdemo stavek: "Vlada bo morala najti načine, da k analizi problemov in oblikovanju predlogov v bistveno večji meri kot sedaj vključuje strokovno javnost." V tem pismu vam predlagam, da naročite pri odgovornem resorju vlade, tj. ministrstvu za infrastrukturo, izvedbo določene oblike argumentacije strokovne civilne družbe v zvezi z akutnim problemom projekta izgradnje t.i. Drugega tira železnice med Divačo in Koprom.
Sedaj se je namreč pojavil dovolj močan in strokovno utemeljen dvom vrste strokovnjakov, večina med njimi se je povezala v Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir, v pravilnost tega projekta. Ne nazadnje se je pojavila tudi zaznava korupcijskih tveganj pri tem projektu. Po drugi strani pa se je pojavila nuja po sprejetju Zakona o izgradnji Drugega tira Divača - Koper, v zadnjih dneh pa se je dodatno v javnosti utrdilo splošno - tudi medijsko nenavadno krepko orkestrirano - prepričanje, kako lahko vmešavanje skupine t.i. civilne družbe onemogoča hitro in efektno realizacijo tega velikega infrastrukturnega objekta. To prepričanje, je vsaj zame, neverjetno podobno tistemu pred dvajsetimi leti, ko smo poskušali z različnimi oblikami argumentacije kontrolirati projekt izgradnje avtocestnega križa (bil sem predsednik takratne Civilne iniciative za Slovenijo v obodbju 1993-1999). Takrat smo bili dokončno onemogočeni, ker je prevladalo prepričanje v javnosti in posledično tudi pri tisti politiki, ki nas je do takrat podpirala, da "onemogočamo" avtocestni projekt.
Da ne bo nerazumevanja pri večini bralcev, ki me ne poznajo: s takšnimi projekti – to je postavitev primerne oblike strokovne argumentacije civilne družbe - se ukvarjam že več kot dvajset let (to sem počel tudi štiri leta v Državnem zboru pa potem vrsto let poskušal v Državnem svetu, pa na ministrstvu za okolje in prostor itd.).
Spoštovani predsednik vlade, 3. marca 2017 ste ponovno dobili pismo Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir DK (vir). Ne gre za to, ali so ljudje, ki so se zbrali v Svetu za civilni nadzor projekta Drugi tir, "boljši in sposobnejši" od tistih drugih, ki jih je izbrala vlada, a za božjo voljo, zakaj se ne bi v predlagani, enostavni argumentaciji eni in drugi soočili? Sedaj se je pač pojavil dovolj močan in strokovno utemeljen dvom in pameten gospodar si bi ob tem vzel tudi en mesec (predvidena dolžina predlagane oblike argumentacije), da bi prisluhnil tem dvomom in pozval k odgovoru na nanje.
Podobne oblike argumentacije sem v zadnjih 20 letih predlagal že velikokrat na različnih nivojih, tudi nekaterim predsednikom vlad v tem času - tudi Borutu Pahorju in Janezu Janši. Odgovora na ponujene predloge na tem nivoju sicer ni bilo, a pri vas kot sedanjemu predsedniku vlade to upanje še vedno tli. Predvsem zaradi obljube v vašem predvolilnem Programu, objavljenem 20. junija 2014, v katerem piše, citiram: "Sprememba zakonodaje (kjer je to potrebno) za formalno vključevanje civilne družbe v delovanje države".
Dodatne vzpodbude, da vam predlagam to argumentacijo, pa so:
- Protikorupcijska komisija (KPK) je izrazila pripravljenost sodelovati pri določeni obliki argumentacije, citiram iz korespondence med njimi in menoj prejšnji mesec: " ... Komisija je naklonjena ideji sodelovanja s civilno družbo in predlaga, da bi bila njena vloga v navedenem kontekstu bolj strokovne narave, v smislu podaje mnenja o korupcijskih tveganjih na omenjeno temo (projekt Drugi tir)".
- Vaš minister Boris Koprivnikar je v najinem srečanju in kasnejši korespondenci med drugim izrazil, citiram iz zadnjega pisma: " ... kar nekaj konkretnih aktivnosti smo že realizirali v smeri vaših predlogov", kar me navdaja z optimizmom, da so moji predlogi deležni določene pozornosti na vladnem nivoju.
Moj predlog je, kot že na začetku omenjeno, da naročite izvedbo te oblike argumentacije Ministrstvu za infrastrukturo, konkretno pri državnemu sekretarju Juretu Lebnu. Gospoda osebno sicer ne poznam, a ko sem zadnje dni iskal ideje in načine, kako in kaj s tem obravnavanim problemom, sem se pogovarjal tudi z vašim soborcem pri postavitvi stranke Petrom Umekom, ki mi je svetoval, naj se obrnem na Jureta Lebna.
In na koncu še odgovor na vprašanje, zakaj odprto, javno pismo predsedniku vlade? Zato, ker iz dolgoletnih izkušenj vem, da do realizacije takšnega predloga ne more priti brez "žegna" iz najvišjega nivoja. Zato, ker mi do sedaj na nobeno pismo po juliju 2014 (bila pa so štiri!) niste odgovorili. Glavni razlog pa je, ker verjamem, da bi bil tak poskus argumentacije preprosto pomemben korak k vzpostavitvi harmoničnega delovanja naše države.
S spoštovanjem,
Miha Burger, aktivni državljan