Razkrivamo

Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov

Ker bo v Turčiji 16. aprila referendum o spremembi ustave, s katerim si želi avtoktatski predsednik Erdogan okrepiti položaj, bo portal+ v tem obdobju objavil več prispevkov na to temo. "Zgodovinske reforme", kot turški voditelj imenuje odločanje ljudstva, od katerega želi po legalni poti dobiti mandat za še več oblasti, namreč niso le turška notranja zadeva, ampak se tičejo tudi odnosov z Evropo, ki so danes na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Uvodoma objavljamo prispevek o nevzdržnem položaju medijev v Erdoganovi Turčiji, kjer so od lanskega (spodletelega) državnega udara utišali že več kot 180 medijev, v zaporu pa je končalo na desetine naših novinarskih kolegov in urednikov!

21.03.2017 20:46
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   mediji   Erdogan   Zaman   svoboda tiska  

Tako brutalnega obračunavanja z mediji in neodvisnim novinarstvom, kot ga izvaja Erdoganov režim, Turčija ni doživljala niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja!

Po poročanju Komiteja za zaščito novinarjev (CPJ - Committee to Protect Journalists) je turška vlada v letu 2016 zaprla največje število novinarjev v enem letu glede na primerjavo s katerokoli drugo državo na svetu. Vsaj 81 urednikov, producentov in novinarjev je v preteklem letu pristalo v zaporu! Po besedah turškega predstavnika tega komiteja Ozgürja Ögreta se Turčija sooča z razmerami, v katerih ne bo preživel noben medij. Po lanskem spodletelem državnem udaru, ko je vlada izvedla na desettisoče aretacij v vojaški in civilni sferi, s čemer naj bi želela vzpostaviti ponovni nadzor, so turški mediji postali tarče sistematičnega in neusmiljenega obračunavanja s strani aparata Recepa Tayyipa Erdogana. Izredno stanje po julijskem udaru je bilo po mnenju Ögreta zgolj izgovor za odstranjevanje vsakršne opozicije. Nekaj tednov po 15. juliju je bilo tako utišanih 183 medijev v državi z 80 milijonsko populacijo. Aretacije in represija nad novinarji so postali rutina, vendar pa so se pritiski na medije v Turčiji začeli že mnogo prej.

 

 

Verbalni delikt praznuje 91-letnico

 

Pravni temelj za brutalno obračunavanje s svobodo tiska se skriva v turškem kazenskem zakoniku iz leta 1926, ki vsebuje 299. člen, ta pa kaznuje žalitev državnega voditelja oziroma vodstva. Vsakdo, ki užali predsednika države, blati njegovo osebno čast, prestiž ali ponos s kritiko, je lahko obsojen na zaporno kazen do štirih let. Če je žalitev javna ali izvršena s strani medijev, se kazen lahko poveča za šestino. Poleg tega ima režim na voljo še 125. člen kazenskega zakonika, ki sankcionira tudi žalitev javnih uslužbencev, ki izvajajo svoje poklicne dolžnosti. Vendar velja poudariti, da se pred Erdoganovo vladavino na te člene v praksi niti ni sklicevalo. Šele med leti 2003 in 2014 (Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj, AKP, je osvojila oblast leta 2002) je bilo zaradi žaljenja vodilnega politika v državi obsojenih na zaporno kazen 63 novinarjev, medtem ko so med avgustom 2014 in marcem 2015 preiskave sprožili proti 236 posameznikom.

 

 

Da turška vlada niti slučajno noče imeti kritičnih medijev v državi, je postalo najbolj očitno v primeru vodilnega časopisnega dnevnika Zaman z naklado 1.2 milijona prodanih izvodov dnevno (2013). Po objavi člankov o masovnem korupcijskem škandalu decembra 2013, ki so očrnili Erdoganove družinske člane kot tudi njegov delovni kabinet, se je časopis znašel v osrčju sistematičnih obračunavanj s strani turške vlade. Zaman je bil eden redkih medijev v državi, ki so objavili podrobnosti preiskave, ki so povzročili zamenjavo štirih takratnih ministrov. Posledično je Erdogan časopis obtožil podpore prepovedanemu gibanju Gulen, ki naj bi se napajalo iz idej v Ameriki živečega muslimanskega intelektualca Fethullaha Gülena. Sledilo je strateško izvajanje pritiskov na uredniško vodstvo, zavračanje novinarskih akreditacij ter grožnje oglaševalcem. Rezultat je bila blokada časopisnega oglaševanja tako s strani državnih kot privatnih podjetij. Obenem je Erdoganovo "neodvisno" sodstvo do marca 2016 izdalo nič manj kot 323 sodnih pozivov novinarjem in drugim zaposlenim na časopisu Zaman. Poleg tega so sodišča izdala kar 500 sodnih ukazov, s katerimi so se preprečile objave določenih člankov in zgodb.

 

 

Naklada je padla za 99,6 odstotkov

 

Prodajna naklada časopisa Zaman se je zaradi tega skoraj prepolovila: še decembra 2013 je bilo prodanih 1.219.354 izvodov dnevno, decembra 2015 pa le še 693.695. Vendar tudi to vladi ni bilo dovolj: 4. marca 2016 so njeni uradniki na osnovi lažnih obtožb v celoti prevzeli to časopisno podjetje; antiteroristična enota policije je vstopila v pisarne in odstranila urednike in novinarje, čeprav za to sploh ni imela sodnega naloga. Zaman so potem po hitrem postopku prevzeli "pravi" kadri: uprava in uredništvo so bili zamenjani. Neusmiljen obračun s tem medijem pa je šel še dlje: Erdoganovi medijski likvidatorji so sprožili tudi posebno operacijo, in sicer brisanje časopisnega arhiva, ukinili so spletno stran in iz spletnega arhiva odstranili spletni arhiv člankov, objavljenih po letu 1986 (torej v zadnjih tridesetih letih). Danes tako javnosti niso več dostopne stare novice, ki so 8bile) kritične do vlade. Novo vodstvo časnika Zaman je odpustilo tudi 200 novinarjev in  kolumnistov. Podatek, ki je pomenljiv: po ukinitvi uredniške neodvisnosti je prodaja časopisa Zaman marca 2016 znašala le še 5.275 izvodov dnevno (!). To pomeni, da je v dveh letih in pol Erdoganove prisilne uprave dnevnik Zaman iz 1,2 milijona dnevne naklade padel na dobrih 5000 izvodov. Za 99,6 odstotkov torej! Naj ob tem dodamo še podatek, da je še danes zaprtih vsaj 60 nekdanjih uslužbencev časopisa Zaman.

 

 

Erdoganove ječe so polne novinarjev

 

Kritično stanje svobode medijev v Turčiji postane najbolj celostno razvidno in pomensko pregledno šele z objavami obsežnejših mednarodnih poročil, denimo stockholmskega Centra za svobodo (SCF - Stockholm Center for Freedom), ki je novoustanovljena nevladna organizacija, sestavljena iz skupine turških novinarjev, ki so bili prisiljeni pobegniti iz domovine in se naseliti na Švedskem. Po njihovem poročanju je tako marca 2017 - torej prav v teh dneh - v Turčiji zaprtih 200 novinarjev, med njmi tudi Deniz Yucel, novinar nemškega časnika Die Welt. Med zaprtimi novinarji jih 179 čaka na sojenje, večina pa jih sploh ne, ve česa so obsojeni. Obtožbe, ki bremenijo turške novinarje, so ponavadi identične: obtoženi so članstva v teroristični organizaciji, širjenja teroristične propagande, poskusa zamenjave obstoječe vlade in vohunjenja. Po pisanju SCF se je 85 % danes zaprtih novinarjev za zapahi znašlo po 15. juliju, obtožbe, ki jih bremenijo, pa so ponavadi uporabljene za utišanje medijev v vseh avtoritarnih režimih. Turška vlada namreč aretacije uporablja kot del kampanje sistematičnega ustrahovanja, da bi zatrla kritično poročanje, medijsko neodvisnost in utišala novinarje.

 

 

Zgodba časopisne hiše Zaman tako ni osamljena: vlada je prevzela tudi Today’s ZamanAksiyonCihanTurkish ReviewIrmak TVZaman KurdishZaman Arabic ter spletne portale, ki objavljajo novice v kurdskem in arabskem jeziku. Prav tako je zasežen tretji največji medijski konglomerat Ipek Media Group s prevzemom dveh dnevnikov, dveh nacionalnih televizijskih mrež in radia. Po juliju 2016 so utišali tudi časopis Yarina BakisYeni Hayat ter agencija Muhabir Ajans, ki je bila ustanovljena s strani novinarjev, ki so bili ilegalno odpuščeni s strani vlade.

 

 

Orwellovska Turčija

 

Danes je Turčija znana po največjem številu zaprtih novinarjev na svetu: več kot polovica zaprtih novinarjev po svetu namreč ždi prav v turških zaporih. Can Dündar, eden najbolj javno izpostavljenih in preganjanih turških novinarjev, ki je migriral v Evropo in je bil odgovorni urednik turškega časopisa Cumhuriyet do leta 2015, pravi, da tovrstnih strogih kršitev novinarskih svoboščin v Turčiji mediji niso doživljali niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja.

 

Medtem pa turška vlada ostro zanika vsakršno kritiko na temo medijske svobode v državi. Trdi, da ni novinarjev, ki bi bili v državi zaprti zaradi novinarskega dela, temveč da so zaprti le "teroritsti in kriminalci". Besede novinarjev in dosedanja praksa seveda popolnoma demantirajo trditve Erdoganovega režima: danes je vsakdo v Turčiji lahko aretiran v vsakem trenutku, v državi pa ni ostalo več veliko neodvisnih medijev, ki bi branili svobodno in demokratično državo ter raziskovali občutljive teme. "Po Orwellu svoboda pomeni pravico povedati ljudem tisto, česar nočejo slišati", je marca 2015 ob podelitvi nagrade za življenjsko delo Fundacije Nieman na Harvardu dejal Hasan Cemal, starosta turškega novinarstva.

 

 

Ariana Ferfila je zaključila raziskovalni magisterij Mednarodnih razvojnih študij na Univerzi v Amsterdamu, raziskovalne veščine je kasneje izpopolnjevala s prakso na Nizozemskem in v Grčiji. Trenutno živi v Atenah in si prizadeva zagnati dva neodvisna raziskovalna projekta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
0
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,472
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,714
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,285
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,174
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 985
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,167
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,140