Razkrivamo

Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov

Ker bo v Turčiji 16. aprila referendum o spremembi ustave, s katerim si želi avtoktatski predsednik Erdogan okrepiti položaj, bo portal+ v tem obdobju objavil več prispevkov na to temo. "Zgodovinske reforme", kot turški voditelj imenuje odločanje ljudstva, od katerega želi po legalni poti dobiti mandat za še več oblasti, namreč niso le turška notranja zadeva, ampak se tičejo tudi odnosov z Evropo, ki so danes na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Uvodoma objavljamo prispevek o nevzdržnem položaju medijev v Erdoganovi Turčiji, kjer so od lanskega (spodletelega) državnega udara utišali že več kot 180 medijev, v zaporu pa je končalo na desetine naših novinarskih kolegov in urednikov!

21.03.2017 20:46
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   mediji   Erdogan   Zaman   svoboda tiska  

Tako brutalnega obračunavanja z mediji in neodvisnim novinarstvom, kot ga izvaja Erdoganov režim, Turčija ni doživljala niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja!

Po poročanju Komiteja za zaščito novinarjev (CPJ - Committee to Protect Journalists) je turška vlada v letu 2016 zaprla največje število novinarjev v enem letu glede na primerjavo s katerokoli drugo državo na svetu. Vsaj 81 urednikov, producentov in novinarjev je v preteklem letu pristalo v zaporu! Po besedah turškega predstavnika tega komiteja Ozgürja Ögreta se Turčija sooča z razmerami, v katerih ne bo preživel noben medij. Po lanskem spodletelem državnem udaru, ko je vlada izvedla na desettisoče aretacij v vojaški in civilni sferi, s čemer naj bi želela vzpostaviti ponovni nadzor, so turški mediji postali tarče sistematičnega in neusmiljenega obračunavanja s strani aparata Recepa Tayyipa Erdogana. Izredno stanje po julijskem udaru je bilo po mnenju Ögreta zgolj izgovor za odstranjevanje vsakršne opozicije. Nekaj tednov po 15. juliju je bilo tako utišanih 183 medijev v državi z 80 milijonsko populacijo. Aretacije in represija nad novinarji so postali rutina, vendar pa so se pritiski na medije v Turčiji začeli že mnogo prej.

 

 

Verbalni delikt praznuje 91-letnico

 

Pravni temelj za brutalno obračunavanje s svobodo tiska se skriva v turškem kazenskem zakoniku iz leta 1926, ki vsebuje 299. člen, ta pa kaznuje žalitev državnega voditelja oziroma vodstva. Vsakdo, ki užali predsednika države, blati njegovo osebno čast, prestiž ali ponos s kritiko, je lahko obsojen na zaporno kazen do štirih let. Če je žalitev javna ali izvršena s strani medijev, se kazen lahko poveča za šestino. Poleg tega ima režim na voljo še 125. člen kazenskega zakonika, ki sankcionira tudi žalitev javnih uslužbencev, ki izvajajo svoje poklicne dolžnosti. Vendar velja poudariti, da se pred Erdoganovo vladavino na te člene v praksi niti ni sklicevalo. Šele med leti 2003 in 2014 (Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj, AKP, je osvojila oblast leta 2002) je bilo zaradi žaljenja vodilnega politika v državi obsojenih na zaporno kazen 63 novinarjev, medtem ko so med avgustom 2014 in marcem 2015 preiskave sprožili proti 236 posameznikom.

 

 

Da turška vlada niti slučajno noče imeti kritičnih medijev v državi, je postalo najbolj očitno v primeru vodilnega časopisnega dnevnika Zaman z naklado 1.2 milijona prodanih izvodov dnevno (2013). Po objavi člankov o masovnem korupcijskem škandalu decembra 2013, ki so očrnili Erdoganove družinske člane kot tudi njegov delovni kabinet, se je časopis znašel v osrčju sistematičnih obračunavanj s strani turške vlade. Zaman je bil eden redkih medijev v državi, ki so objavili podrobnosti preiskave, ki so povzročili zamenjavo štirih takratnih ministrov. Posledično je Erdogan časopis obtožil podpore prepovedanemu gibanju Gulen, ki naj bi se napajalo iz idej v Ameriki živečega muslimanskega intelektualca Fethullaha Gülena. Sledilo je strateško izvajanje pritiskov na uredniško vodstvo, zavračanje novinarskih akreditacij ter grožnje oglaševalcem. Rezultat je bila blokada časopisnega oglaševanja tako s strani državnih kot privatnih podjetij. Obenem je Erdoganovo "neodvisno" sodstvo do marca 2016 izdalo nič manj kot 323 sodnih pozivov novinarjem in drugim zaposlenim na časopisu Zaman. Poleg tega so sodišča izdala kar 500 sodnih ukazov, s katerimi so se preprečile objave določenih člankov in zgodb.

 

 

Naklada je padla za 99,6 odstotkov

 

Prodajna naklada časopisa Zaman se je zaradi tega skoraj prepolovila: še decembra 2013 je bilo prodanih 1.219.354 izvodov dnevno, decembra 2015 pa le še 693.695. Vendar tudi to vladi ni bilo dovolj: 4. marca 2016 so njeni uradniki na osnovi lažnih obtožb v celoti prevzeli to časopisno podjetje; antiteroristična enota policije je vstopila v pisarne in odstranila urednike in novinarje, čeprav za to sploh ni imela sodnega naloga. Zaman so potem po hitrem postopku prevzeli "pravi" kadri: uprava in uredništvo so bili zamenjani. Neusmiljen obračun s tem medijem pa je šel še dlje: Erdoganovi medijski likvidatorji so sprožili tudi posebno operacijo, in sicer brisanje časopisnega arhiva, ukinili so spletno stran in iz spletnega arhiva odstranili spletni arhiv člankov, objavljenih po letu 1986 (torej v zadnjih tridesetih letih). Danes tako javnosti niso več dostopne stare novice, ki so 8bile) kritične do vlade. Novo vodstvo časnika Zaman je odpustilo tudi 200 novinarjev in  kolumnistov. Podatek, ki je pomenljiv: po ukinitvi uredniške neodvisnosti je prodaja časopisa Zaman marca 2016 znašala le še 5.275 izvodov dnevno (!). To pomeni, da je v dveh letih in pol Erdoganove prisilne uprave dnevnik Zaman iz 1,2 milijona dnevne naklade padel na dobrih 5000 izvodov. Za 99,6 odstotkov torej! Naj ob tem dodamo še podatek, da je še danes zaprtih vsaj 60 nekdanjih uslužbencev časopisa Zaman.

 

 

Erdoganove ječe so polne novinarjev

 

Kritično stanje svobode medijev v Turčiji postane najbolj celostno razvidno in pomensko pregledno šele z objavami obsežnejših mednarodnih poročil, denimo stockholmskega Centra za svobodo (SCF - Stockholm Center for Freedom), ki je novoustanovljena nevladna organizacija, sestavljena iz skupine turških novinarjev, ki so bili prisiljeni pobegniti iz domovine in se naseliti na Švedskem. Po njihovem poročanju je tako marca 2017 - torej prav v teh dneh - v Turčiji zaprtih 200 novinarjev, med njmi tudi Deniz Yucel, novinar nemškega časnika Die Welt. Med zaprtimi novinarji jih 179 čaka na sojenje, večina pa jih sploh ne, ve česa so obsojeni. Obtožbe, ki bremenijo turške novinarje, so ponavadi identične: obtoženi so članstva v teroristični organizaciji, širjenja teroristične propagande, poskusa zamenjave obstoječe vlade in vohunjenja. Po pisanju SCF se je 85 % danes zaprtih novinarjev za zapahi znašlo po 15. juliju, obtožbe, ki jih bremenijo, pa so ponavadi uporabljene za utišanje medijev v vseh avtoritarnih režimih. Turška vlada namreč aretacije uporablja kot del kampanje sistematičnega ustrahovanja, da bi zatrla kritično poročanje, medijsko neodvisnost in utišala novinarje.

 

 

Zgodba časopisne hiše Zaman tako ni osamljena: vlada je prevzela tudi Today’s ZamanAksiyonCihanTurkish ReviewIrmak TVZaman KurdishZaman Arabic ter spletne portale, ki objavljajo novice v kurdskem in arabskem jeziku. Prav tako je zasežen tretji največji medijski konglomerat Ipek Media Group s prevzemom dveh dnevnikov, dveh nacionalnih televizijskih mrež in radia. Po juliju 2016 so utišali tudi časopis Yarina BakisYeni Hayat ter agencija Muhabir Ajans, ki je bila ustanovljena s strani novinarjev, ki so bili ilegalno odpuščeni s strani vlade.

 

 

Orwellovska Turčija

 

Danes je Turčija znana po največjem številu zaprtih novinarjev na svetu: več kot polovica zaprtih novinarjev po svetu namreč ždi prav v turških zaporih. Can Dündar, eden najbolj javno izpostavljenih in preganjanih turških novinarjev, ki je migriral v Evropo in je bil odgovorni urednik turškega časopisa Cumhuriyet do leta 2015, pravi, da tovrstnih strogih kršitev novinarskih svoboščin v Turčiji mediji niso doživljali niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja.

 

Medtem pa turška vlada ostro zanika vsakršno kritiko na temo medijske svobode v državi. Trdi, da ni novinarjev, ki bi bili v državi zaprti zaradi novinarskega dela, temveč da so zaprti le "teroritsti in kriminalci". Besede novinarjev in dosedanja praksa seveda popolnoma demantirajo trditve Erdoganovega režima: danes je vsakdo v Turčiji lahko aretiran v vsakem trenutku, v državi pa ni ostalo več veliko neodvisnih medijev, ki bi branili svobodno in demokratično državo ter raziskovali občutljive teme. "Po Orwellu svoboda pomeni pravico povedati ljudem tisto, česar nočejo slišati", je marca 2015 ob podelitvi nagrade za življenjsko delo Fundacije Nieman na Harvardu dejal Hasan Cemal, starosta turškega novinarstva.

 

 

Ariana Ferfila je zaključila raziskovalni magisterij Mednarodnih razvojnih študij na Univerzi v Amsterdamu, raziskovalne veščine je kasneje izpopolnjevala s prakso na Nizozemskem in v Grčiji. Trenutno živi v Atenah in si prizadeva zagnati dva neodvisna raziskovalna projekta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.876
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.673
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.868
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.084
05/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.782
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.789
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.857
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.178
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.516