Razkrivamo

Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov

Ker bo v Turčiji 16. aprila referendum o spremembi ustave, s katerim si želi avtoktatski predsednik Erdogan okrepiti položaj, bo portal+ v tem obdobju objavil več prispevkov na to temo. "Zgodovinske reforme", kot turški voditelj imenuje odločanje ljudstva, od katerega želi po legalni poti dobiti mandat za še več oblasti, namreč niso le turška notranja zadeva, ampak se tičejo tudi odnosov z Evropo, ki so danes na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Uvodoma objavljamo prispevek o nevzdržnem položaju medijev v Erdoganovi Turčiji, kjer so od lanskega (spodletelega) državnega udara utišali že več kot 180 medijev, v zaporu pa je končalo na desetine naših novinarskih kolegov in urednikov!

21.03.2017 20:46
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   mediji   Erdogan   Zaman   svoboda tiska  

Tako brutalnega obračunavanja z mediji in neodvisnim novinarstvom, kot ga izvaja Erdoganov režim, Turčija ni doživljala niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja!

Po poročanju Komiteja za zaščito novinarjev (CPJ - Committee to Protect Journalists) je turška vlada v letu 2016 zaprla največje število novinarjev v enem letu glede na primerjavo s katerokoli drugo državo na svetu. Vsaj 81 urednikov, producentov in novinarjev je v preteklem letu pristalo v zaporu! Po besedah turškega predstavnika tega komiteja Ozgürja Ögreta se Turčija sooča z razmerami, v katerih ne bo preživel noben medij. Po lanskem spodletelem državnem udaru, ko je vlada izvedla na desettisoče aretacij v vojaški in civilni sferi, s čemer naj bi želela vzpostaviti ponovni nadzor, so turški mediji postali tarče sistematičnega in neusmiljenega obračunavanja s strani aparata Recepa Tayyipa Erdogana. Izredno stanje po julijskem udaru je bilo po mnenju Ögreta zgolj izgovor za odstranjevanje vsakršne opozicije. Nekaj tednov po 15. juliju je bilo tako utišanih 183 medijev v državi z 80 milijonsko populacijo. Aretacije in represija nad novinarji so postali rutina, vendar pa so se pritiski na medije v Turčiji začeli že mnogo prej.

 

 

Verbalni delikt praznuje 91-letnico

 

Pravni temelj za brutalno obračunavanje s svobodo tiska se skriva v turškem kazenskem zakoniku iz leta 1926, ki vsebuje 299. člen, ta pa kaznuje žalitev državnega voditelja oziroma vodstva. Vsakdo, ki užali predsednika države, blati njegovo osebno čast, prestiž ali ponos s kritiko, je lahko obsojen na zaporno kazen do štirih let. Če je žalitev javna ali izvršena s strani medijev, se kazen lahko poveča za šestino. Poleg tega ima režim na voljo še 125. člen kazenskega zakonika, ki sankcionira tudi žalitev javnih uslužbencev, ki izvajajo svoje poklicne dolžnosti. Vendar velja poudariti, da se pred Erdoganovo vladavino na te člene v praksi niti ni sklicevalo. Šele med leti 2003 in 2014 (Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj, AKP, je osvojila oblast leta 2002) je bilo zaradi žaljenja vodilnega politika v državi obsojenih na zaporno kazen 63 novinarjev, medtem ko so med avgustom 2014 in marcem 2015 preiskave sprožili proti 236 posameznikom.

 

 

Da turška vlada niti slučajno noče imeti kritičnih medijev v državi, je postalo najbolj očitno v primeru vodilnega časopisnega dnevnika Zaman z naklado 1.2 milijona prodanih izvodov dnevno (2013). Po objavi člankov o masovnem korupcijskem škandalu decembra 2013, ki so očrnili Erdoganove družinske člane kot tudi njegov delovni kabinet, se je časopis znašel v osrčju sistematičnih obračunavanj s strani turške vlade. Zaman je bil eden redkih medijev v državi, ki so objavili podrobnosti preiskave, ki so povzročili zamenjavo štirih takratnih ministrov. Posledično je Erdogan časopis obtožil podpore prepovedanemu gibanju Gulen, ki naj bi se napajalo iz idej v Ameriki živečega muslimanskega intelektualca Fethullaha Gülena. Sledilo je strateško izvajanje pritiskov na uredniško vodstvo, zavračanje novinarskih akreditacij ter grožnje oglaševalcem. Rezultat je bila blokada časopisnega oglaševanja tako s strani državnih kot privatnih podjetij. Obenem je Erdoganovo "neodvisno" sodstvo do marca 2016 izdalo nič manj kot 323 sodnih pozivov novinarjem in drugim zaposlenim na časopisu Zaman. Poleg tega so sodišča izdala kar 500 sodnih ukazov, s katerimi so se preprečile objave določenih člankov in zgodb.

 

 

Naklada je padla za 99,6 odstotkov

 

Prodajna naklada časopisa Zaman se je zaradi tega skoraj prepolovila: še decembra 2013 je bilo prodanih 1.219.354 izvodov dnevno, decembra 2015 pa le še 693.695. Vendar tudi to vladi ni bilo dovolj: 4. marca 2016 so njeni uradniki na osnovi lažnih obtožb v celoti prevzeli to časopisno podjetje; antiteroristična enota policije je vstopila v pisarne in odstranila urednike in novinarje, čeprav za to sploh ni imela sodnega naloga. Zaman so potem po hitrem postopku prevzeli "pravi" kadri: uprava in uredništvo so bili zamenjani. Neusmiljen obračun s tem medijem pa je šel še dlje: Erdoganovi medijski likvidatorji so sprožili tudi posebno operacijo, in sicer brisanje časopisnega arhiva, ukinili so spletno stran in iz spletnega arhiva odstranili spletni arhiv člankov, objavljenih po letu 1986 (torej v zadnjih tridesetih letih). Danes tako javnosti niso več dostopne stare novice, ki so 8bile) kritične do vlade. Novo vodstvo časnika Zaman je odpustilo tudi 200 novinarjev in  kolumnistov. Podatek, ki je pomenljiv: po ukinitvi uredniške neodvisnosti je prodaja časopisa Zaman marca 2016 znašala le še 5.275 izvodov dnevno (!). To pomeni, da je v dveh letih in pol Erdoganove prisilne uprave dnevnik Zaman iz 1,2 milijona dnevne naklade padel na dobrih 5000 izvodov. Za 99,6 odstotkov torej! Naj ob tem dodamo še podatek, da je še danes zaprtih vsaj 60 nekdanjih uslužbencev časopisa Zaman.

 

 

Erdoganove ječe so polne novinarjev

 

Kritično stanje svobode medijev v Turčiji postane najbolj celostno razvidno in pomensko pregledno šele z objavami obsežnejših mednarodnih poročil, denimo stockholmskega Centra za svobodo (SCF - Stockholm Center for Freedom), ki je novoustanovljena nevladna organizacija, sestavljena iz skupine turških novinarjev, ki so bili prisiljeni pobegniti iz domovine in se naseliti na Švedskem. Po njihovem poročanju je tako marca 2017 - torej prav v teh dneh - v Turčiji zaprtih 200 novinarjev, med njmi tudi Deniz Yucel, novinar nemškega časnika Die Welt. Med zaprtimi novinarji jih 179 čaka na sojenje, večina pa jih sploh ne, ve česa so obsojeni. Obtožbe, ki bremenijo turške novinarje, so ponavadi identične: obtoženi so članstva v teroristični organizaciji, širjenja teroristične propagande, poskusa zamenjave obstoječe vlade in vohunjenja. Po pisanju SCF se je 85 % danes zaprtih novinarjev za zapahi znašlo po 15. juliju, obtožbe, ki jih bremenijo, pa so ponavadi uporabljene za utišanje medijev v vseh avtoritarnih režimih. Turška vlada namreč aretacije uporablja kot del kampanje sistematičnega ustrahovanja, da bi zatrla kritično poročanje, medijsko neodvisnost in utišala novinarje.

 

 

Zgodba časopisne hiše Zaman tako ni osamljena: vlada je prevzela tudi Today’s ZamanAksiyonCihanTurkish ReviewIrmak TVZaman KurdishZaman Arabic ter spletne portale, ki objavljajo novice v kurdskem in arabskem jeziku. Prav tako je zasežen tretji največji medijski konglomerat Ipek Media Group s prevzemom dveh dnevnikov, dveh nacionalnih televizijskih mrež in radia. Po juliju 2016 so utišali tudi časopis Yarina BakisYeni Hayat ter agencija Muhabir Ajans, ki je bila ustanovljena s strani novinarjev, ki so bili ilegalno odpuščeni s strani vlade.

 

 

Orwellovska Turčija

 

Danes je Turčija znana po največjem številu zaprtih novinarjev na svetu: več kot polovica zaprtih novinarjev po svetu namreč ždi prav v turških zaporih. Can Dündar, eden najbolj javno izpostavljenih in preganjanih turških novinarjev, ki je migriral v Evropo in je bil odgovorni urednik turškega časopisa Cumhuriyet do leta 2015, pravi, da tovrstnih strogih kršitev novinarskih svoboščin v Turčiji mediji niso doživljali niti v času vojaške diktature v 80. letih prejšnjega stoletja.

 

Medtem pa turška vlada ostro zanika vsakršno kritiko na temo medijske svobode v državi. Trdi, da ni novinarjev, ki bi bili v državi zaprti zaradi novinarskega dela, temveč da so zaprti le "teroritsti in kriminalci". Besede novinarjev in dosedanja praksa seveda popolnoma demantirajo trditve Erdoganovega režima: danes je vsakdo v Turčiji lahko aretiran v vsakem trenutku, v državi pa ni ostalo več veliko neodvisnih medijev, ki bi branili svobodno in demokratično državo ter raziskovali občutljive teme. "Po Orwellu svoboda pomeni pravico povedati ljudem tisto, česar nočejo slišati", je marca 2015 ob podelitvi nagrade za življenjsko delo Fundacije Nieman na Harvardu dejal Hasan Cemal, starosta turškega novinarstva.

 

 

Ariana Ferfila je zaključila raziskovalni magisterij Mednarodnih razvojnih študij na Univerzi v Amsterdamu, raziskovalne veščine je kasneje izpopolnjevala s prakso na Nizozemskem in v Grčiji. Trenutno živi v Atenah in si prizadeva zagnati dva neodvisna raziskovalna projekta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
2
25.05.2017 13:35
Poslanec vladnih socialnih demokratov Janko Veber upa, da ga bo premier Miro Cerar tokrat slišal in razumel, da Vebrova ... Več.
Piše: Uredništvo
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
7
23.05.2017 22:17
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump ima že od inavguracije - in kot zdaj kaže, že tudi pred njo - precejšnje težave ... Več.
Piše: Marko Novak
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
10
22.05.2017 20:05
8. maja 2017 je bil na komercialni televiziji POP TV objavljen prispevek novinarke Nike Kunaver z naslovom Kako jeMandarićpostal ... Več.
Piše: Ivan Simič
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
15
21.05.2017 20:49
Slovenska vojska se v zadnjem času ukvarja z nenavadnimi težavami. Potem ko prejšnji teden zaradi bolniških odsotnosti ni bilo ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo
8
15.05.2017 01:25
Koalicija SMC, DeSUS in SD ima še vedno minimalne možnosti, da po naslednjih državnozborskih volitvah ponovi mandat. Lahko bi ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem
7
11.05.2017 00:14
Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: "Na Pediatrični kliniki v Kliničnem centru bo vsak čas počilo: zaposleni nad Rajka Kendo in ljudi iz ozadja s težko anonimko!"
8
07.05.2017 12:29
Iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, ki zastopa družbo Marand in njena direktorja, smo dobili zahtevo po objavi popravka v zvezi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Cimos za Dana Browna: nova zmaga Dame s kamelijami in finančnikov iz Ulice temnih rož
1
04.05.2017 22:45
Mojstru operacije Cimos je treba čestitati: fantje so vse skupaj izvedli profesionalno, v tranzicijskem slogu. Najprej predstava ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
6
20.04.2017 22:40
Se vam je ob branju naslova morda zazdelo, da nekaj ni v redu? Naj vas potolažimo, naslov smo si sposodili od kolegov iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
6
18.04.2017 22:25
V petek bo na sedežu Telekoma Slovenije med 15.30 in 18.30 potekala izjemno pomembna in dolgo pričakovana 28. skupščina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
3
17.04.2017 22:44
Manj kot teden dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev, ki bodo 23. aprila, zato smo našega luksemburškega ... Več.
Piše: Bill Wirtz
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
6
11.04.2017 22:00
Ker 27. aprila poteče mandat štirim od petih nadzornikov državnega telekomunikcijskega operaterja, se zakulisni spopad pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Leteči pediatrični cirkus doktorja Rajka Kende
6
09.04.2017 23:10
Albert Einstein je ugotavljal, da sta dve stvari neskončni: človeška neumnost in vesolje. No, za vesolje nisem povsem prepričan, ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"
8
07.04.2017 19:00
Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine, v katerem ... Več.
Piše: Marko Novak
"Zunanji minister" Jelinčič odgovarja namesto Cerarjeve vlade: "Hrvaška ima prav, ko ne priznava legitimnosti arbitražnega sodišča!"
5
06.04.2017 22:30
Kaj storiti, ko pošljete vprašanja državni instituciji, ta pa se najprej zavije v molk, potem pa, ko se ne more več iti ... Več.
Piše: Uredništvo
Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov
7
05.04.2017 20:24
Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Vojak Rajko, skrajni čas je, da mirno in dostojanstveno odideš v penzion!
11
04.04.2017 21:30
V teh dneh se je na socialnih omrežjih na Rajka Kendo sprožil plaz kritik in težkih besed. Nekdo je celo ugotavljal, da bi Kenda ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj bi Rajko Kenda & tovarišija radi prikrili v primeru smrti 14-letnika v UKC Ljubljana
8
02.04.2017 22:04
Minuli teden je v javnosti odjeknila novica, da je v začetku septembra 2016 na Pediatrični kliniki v Ljubljani umrl 14-letni ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je bil skoraj razrešen Rajko Kenda, pa sta ga rešila procesna napaka in telefonski klic ministrce Milojke Kolar Celarc
9
30.03.2017 22:59
V ljubljanskem Kliničnem centru, točneje Pediatrični kliniki, se ponovno dogajajo tragični absurdi: potem ko je bil zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
Škandalozno: Hrvati po Sloveniji prevažali 25 ton nevarnih raket brez slehernega varovanja!
8
29.03.2017 19:26
Namesto da bi policija med 2. in 7. novembrom 2016 skrbno spremljalo izjemno nevaren tovor raket Roland na njegovi poti iz ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.409
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593