Komentar

London po Londonu

Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ozadje. London je bil sicer tarča hudega napada - odgovornost je prevzela Alkajda - že leta 2005, ko je bil tam slovenski veleposlanik Iztok Mirošič. Pričujoči komentar je nastal kot njegova reakcija na včerajšnje tragične dogodke v Londonu, ki so nas Evropejce ponovno spomnili, da živimo v nepredvidljivih časih.

22.03.2017 23:59
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   London   terorizem   Evropa   migranti   Bližnji vzhod

Teroristi ne prihajajo le od zunaj, ekonomska kriza radikalizira tudi v Evropi rojene potomce imigrantov, ki so odrinjeni na družbeni rob.

Sedmega julija 2005 je bilo v Londonu lepo, sončno jutro. Dan se je začel prebujati, ljudje so z mestnimi avtobusi in podzemno železnico v običajnem delavniku hiteli v službo. Tudi sam sem bil šele dobrega pol leta slovenski veleposlanik v Londonu, že navajen hitrega, racionalnega velemestnega ritma. Tistega poletnega jutra pa sem bil v posebej veselem pričakovanju. Prav ta dan naj bi se mi na moji diplomatski misiji v Združenem kraljestvu pridružila soproga. Pričakal naj bi jo na letališču Gatwick. Vesel sem bil, da bo njen prvi dan v Londonu jasen in lep. A dan se je spremenil v moro terorja. Zaslišal sem helikopterje, policijske sirene ...

 

Namesto na letališče sem pohitel v pisarno veleposlaništva, ki je bila v sosedstvu parlamenta z znamenitim Big Benom. Radio je poročal o hudih terorističnih napadih, mestno središče je policija zaprla. Na veleposlaništvu je bila prva skrb varnost zaposlenih in naših rojakov. Prešli smo v delovanje v kriznih razmerah. Deževali so telefonski klici zaskrbljenih svojcev Slovencev v Londonu, turistov, študentov. Zbirali smo podatke o žrtvah. V terorističnih napadih je bilo dvainpetdeset mrtvih in sedemsto ranjenih. Na srečo nobenega Slovenca. 

 

Terorizem že od časov Irske republikanske armade v Londonu ni nov pojav. Pa vendar ne bom nikoli pozabil visoke morale in dostojanstva Londončanov, ki so, kljub strašnim dogodkom "po britansko" ohranili hladno kri in policiji pomagali z discipliniranim in organiziranem vedenjem. Bili so enotni. Mi, v Evropi, smo bili z njimi. Teroristi so ogrozili tudi našo svobodo in naše evropske vrednote. Za njihova dejanja ni opravičila.

 

Vse to mi je šinilo skozi glavo, ko sem zasledil prve vesti o novem londonskem napadu, ki ga policija obravnava kot terorističnega. Teror v Nici, Parizu, BrusljuBerlinu. In zopet Londonu. Vzorci so podobni in kažejo na zapletene globalna razmerja in posebej mednarodne odnose Evrope z nemirnim bližnjim, predvsem muslimanskim sosedstvom v Mediteranu in na Bližnjem vzhodu, probleme kontrole množične imigracije, socialne integracije migrantov in porasta populističnih gibanj ter varovalnih ograj. Teroristi ne prihajajo le od zunaj, ekonomska kriza radikalizira tudi v Evropi rojene potomce imigrantov, ki so odrinjeni na družbeni rob. 

 

Diplomatski dialog med državami zamenjujejo provokacije, žaljivke in grožnje voditeljev. Evropa je varnostno občutljiva. Zunanje in notranje grožnje njeni varnosti se kopičijo. Okrepljeno varnostno in obrambno sodelovanje v prihodnji EU in aktivna evropska zunanja politika v sosedstvu sta nujna. Pričakujemo lahko nadaljnje krčenje naših svoboščin in pravic. A pazimo nanje! Te so bistveni del našega življenja in Evrope. Prav zaradi njih je Evropa magični cilj zatiranih in tarča zatiralcev! V uporu terorju Britanci tudi danes niso sami. Skupaj smo. Za naše evropske vrednote svobode. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.107
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.373
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 759
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208