Komentar

Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?

Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje umetnosti, da bi lahko to bil povezan, kaj šele smiseln tekst. Dogodkovne senzacije so me tako globinsko očarale, da jih preprosto ne zmorem oblikovati v pričujočem formatu komentarja. Zato sem se pri polni zavesti odločil, da bom napisal komentar s tezo. Pisati sem ga začel med konferenčno pavzo na Mednarodni astronavtski federaciji (IAF) v Parizu, oblikoval sem ga v Ljubljani, dokončal pa v Dutovljah. Poleg tega sem opazil, da vse bolj in bolj težim k informacijski preglednosti teksta v tej nadvse kaotični dogodkovni pokrajini. Tako se mi je izoblikovala dokončna odločitev: to bo informacijsko-tezičen komentar. Naj bo tako!

25.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna kozmonavtska federacija   Kosmica   Pariz   Itaccus   Aktuator   Nehum Mantra   Chris Welsch   Roger Malina   Leonardo   Richard Clark

Foto: arhiv portal+

Tujci so naši sovražniki. S tem hočemo ohraniti sebe, svoj rod za večno, to je ambicija vojaško pojmovane obrambe! Izgubili smo smisel za ljubezen. Ljubezen postane le okoriščanje, skrb zase, parjenje zaradi užitka, povečevanje rodu in moči.

Večer pred začetkom konference Mednarodne astronavtske federacije (IAF), ki je potekala med 21. in 23. marcem v Parizu, je Itaccus, njen komite za kulturo, organiziral interdogodek Kosmica, na katerem smo v kulturnem klubu La Colonie odigrali informans Aktuator. (Info I.) Mednarodna astronavtska federacija (IAF) je bila ustanovljena šest let po drugi svetovni vojni, ko se je svet znašel v ideološko polarizirani in paralizirani situaciji. Skoraj ves dialog med znanstveniki se je nasilno prekinil. Šest let kasneje, po tistem, ko se je železna zavesa spustila nad Evropo in svet, so si znanstveniki s področja vesoljskih raziskav leta 1951 v Parizu odprli prostor, ki jim je omogočil prepovedan dialog. Sploh pa je bila Mednarodna astronavtska federacija (IAF) v tistem času eden redkih forumov človeštva. Začela je spodbujati k združevanju novo nastajajoča omrežja vesoljskih skupnosti, seveda pa je povezovala tudi odločevalce. Še danes jih nihče ne nadzira v njihovem početju! Nihče! Vesoljski program je vojaško nadzorovan program! (Info II.)

 

Mednarodni komite za kulturo (ITACCUS) si prizadeva in istočasno omogoča inovativno kulturno uporabo realnega vesolja. V kulturnih sektorjih družbe na mednarodni ravni, vključno z vsemi področji umetnosti in humanistike, izvaja civilne programe. Predvsem spodbuja kulturno produkcijo in njen razvoj v realnem, bližnjem vesolju, v tehnološko-inženirski vesoljski skupnosti pa uvaja kvalitetne kulturne produkcije. Predvsem pa tematizira formatiranje bodočniške umetnosti. Komite vodi Nahum Mantra. (Info III.)

 

Kosmica je mehiška skupina umetnikov, ki vsako leto organizira mednarodni festival vesoljskih tehnologov, performerjev, astronomov, oziroma vseh tistih, ki jih združuje raziskovanje realnega in bližnjega vesolja na kreativen način. Dejavnost Kosmice združujejo kozmistično vznemirljive in kulturno domiselne planetarne vesoljske skupnosti, združuje intermedialne prakse, ki delujejo skupaj z vesoljskimi programi. Dinamizira kulturno uporabo realnega vesolja. Eden od njenih pomembnih članov je Nahum Mantra. (Info IV.)

 

Informans Aktuator z ekvilibristično eleganco, ki je obsojena na počasno gibalno materialnost, vzpostavlja postgravitacijsko umetnost. Postgravitacijska umetniška metoda je iz informansa več kot razvidna v želji po vektorski, biomehanski in biomehatronski režiji v pogojih gravitacije 0. (Info V.)

 

V meni je vse kinetično in presvetljeno. Surove izkušnje najbolj prefinjenih oblik in pariška generičnost. Vse preveč je v univerzumu senzacij, da bi jih jih lahko človeška zavest obdelala. Najpomembnejša je Šola svetlobe

 

Lumen. London

Spacists: Vesoljci.

 

Chris Welsch je direktor edine evropske vesoljske univerze, ki se nahaja v Strasbourgu. Svoj recitativ je začel pred pariškim avditorijem s pesmijo Walta Whitmana. Annic Bureaud, direktorica Olatsa, je nastopila skupaj z Rogerjem Malino - izdaja revijo Leonardo, ki je namenjena združevanju znanosti, tehnologije in umetnosti. Njen urednik je Roger. Njegov oče Frank Malina je bil ameriški raketar, pionir druge generacije vesoljskih tehnologij. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Pariz, bil je soustanovitelj Unesca in istočasno njegov drugi direktor. Predvsem pa je bil Frank Malina človek, ki je nenehoma spodbujal kulturno imaginacijo. Bil je teoretik in praktik lumino-kinetične umetnosti. Napisal je nadvse pomembno knjigo z naslovom Kinetična umetnost. Uveljavljal je sintetične strukture v oblikovanju umetnin. Naslednje leto bomo praznovali 50 let nastanka revije Leonardo. (Info VI.)

 

Frank Malina in njegov naslednik Roger sta zastopala tiste, ki izumljajo umetnost v polju novih tehnologij. Frank Malina je menil, da mora biti vsaka umetnost lokalna, predvsem pa transdisciplinarna. Menil je, da teorija gradi umetnika. In res je tako! (Info VII.)

 

S svojim sinom sta zastopala kinetično umetnost, umetnost bioarta, fotosinteze, umetnost bakterijskih bojev, teranostike. Znanstveno je raziskoval umetniško delirično blaznost. Umetnost ljubkega vremena. Ionske pasti. Dendrite. Digitalno telo na mizi odločitev. Umetnost mapiranja funkcionalnih delov korteksa in hibridizacija in še in še in še.

 

Zaupaj mi! Jaz sem umetnik! (Info VIII.)

 

Objameva se z Richardom Clarkom. Nazadnje sva se srečala na razstavi vesoljske umetnosti v Los Angelesu. Oba se strinjava, da univerzuma ne zanima, kdo je kaj odkril ali utemeljil in v kateri organizaciji je bil zaposlen, ko je nekaj odkril.

 

Umetnost je najprej eksperimentalnost. (Info IX.)

 

Objameva se Eduardom Kacom, fenomenalnim brazilskim umetnikom. Dvajset let je že minilo od tega, ko se nam je vse začelo odvijati z izjemno hitrostjo. Bernard H. Foing deluje v Lunarni raziskovalni delovni skupini (ESA). Svojo energijo usmerja v raziskave konceptualizacij Lunarne baze. Habitat bo vsekakor prostor poln robotike in procesorjev, opremljen z orbiterji in roverji. Toda najpomembnejši bo humanistični presek kolonije. Kako se bo iztekel projekt kolonije, kolonizacije? Verjetno v dveh smereh:

 

a.) v emancipatorni smeri, z njo si bomo omogočili vpogled v svet človekove nemogoče pozicije.

 

b.) v koncept neo-kolonije, zaradi katere se bo začel proces nove dominacije in eksploatacije novega sveta. Zaključila se bo s kolonialno segregacijo na naše in na nečiste. Vse bo postalo rasno izključujoče. Za tem stoji stoji zatohla misel militantov, ki sledijo svojim nadškofom. Postgravitacijska umetnost mora vse tja do srede XXII. stoletja izoblikovati vsa ključna vprašanja, da se lahko naslednje štiri generacije sekularnih ženskih in moških inteligentov pripravijo na prizore, ki si jih ne morejo predstavljati ne zastopniki religij, ne črnomašniški ekonomisti, kaj šele militantni starci!

 

 

Sedimo na komiteju za kulturo Mednarodne astronavtske federacije. Roger Malina se zdrzne in intervenira ter se nespodobno razjezi za svoja leta: V vseh teh sobah poleg nas sedijo v glavnem moški v civilnih oblekah, v resnici pa so samo vojaški oficirji, ki si želijo podrediti svet. Mi, ki sedimo v tej sobi, pa si resnično želimo zastopati vse, kar je živo!

 

In zdaj teza: Parjenje! Kakor sin - ko sem ji ubil otroka, me je rodila! Če las ne pade brez božjega pristanka, kako misliš, da so padli ljudje? Na eni in drugi strani, na tvoji strani dva brata/ lobanjske pesmi /proto nacionalisti/ kdo bo komu odsekal glavo in jo zažgal! Umiranje in ubijanje. Rojstvo pa je kot ob smrti. Tisti, ki prinašajo smrt le drugim - tujcem. Tujci so naši sovražniki. S tem hočemo ohraniti sebe, svoj rod za večno, to je ambicija vojaško pojmovane obrambe! Izgubili smo smisel za ljubezen. Ljubezen postane le okoriščanje, skrb zase, parjenje zaradi užitka, povečevanje rodu in moči. Tako je to.

 

Koncept lunarne baze bo presvetljen s kozmifikacijo umetnosti in kulturalizacijo vesolja! Vse to bo Lunarno mesto. Vse to bo usmerjeno proti militarizaciji in komercializaciji vesolja. (Info X.)

 

Ali ste že videli vojaško astronavtsko obleko, in če ste jo, kakšne barve je? Odgovor: zelene.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.882
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 883