Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje umetnosti, da bi lahko to bil povezan, kaj šele smiseln tekst. Dogodkovne senzacije so me tako globinsko očarale, da jih preprosto ne zmorem oblikovati v pričujočem formatu komentarja. Zato sem se pri polni zavesti odločil, da bom napisal komentar s tezo. Pisati sem ga začel med konferenčno pavzo na Mednarodni astronavtski federaciji (IAF) v Parizu, oblikoval sem ga v Ljubljani, dokončal pa v Dutovljah. Poleg tega sem opazil, da vse bolj in bolj težim k informacijski preglednosti teksta v tej nadvse kaotični dogodkovni pokrajini. Tako se mi je izoblikovala dokončna odločitev: to bo informacijsko-tezičen komentar. Naj bo tako!
Večer pred začetkom konference Mednarodne astronavtske federacije (IAF), ki je potekala med 21. in 23. marcem v Parizu, je Itaccus, njen komite za kulturo, organiziral interdogodek Kosmica, na katerem smo v kulturnem klubu La Colonie odigrali informans Aktuator. (Info I.) Mednarodna astronavtska federacija (IAF) je bila ustanovljena šest let po drugi svetovni vojni, ko se je svet znašel v ideološko polarizirani in paralizirani situaciji. Skoraj ves dialog med znanstveniki se je nasilno prekinil. Šest let kasneje, po tistem, ko se je železna zavesa spustila nad Evropo in svet, so si znanstveniki s področja vesoljskih raziskav leta 1951 v Parizu odprli prostor, ki jim je omogočil prepovedan dialog. Sploh pa je bila Mednarodna astronavtska federacija (IAF) v tistem času eden redkih forumov človeštva. Začela je spodbujati k združevanju novo nastajajoča omrežja vesoljskih skupnosti, seveda pa je povezovala tudi odločevalce. Še danes jih nihče ne nadzira v njihovem početju! Nihče! Vesoljski program je vojaško nadzorovan program! (Info II.)
Mednarodni komite za kulturo (ITACCUS) si prizadeva in istočasno omogoča inovativno kulturno uporabo realnega vesolja. V kulturnih sektorjih družbe na mednarodni ravni, vključno z vsemi področji umetnosti in humanistike, izvaja civilne programe. Predvsem spodbuja kulturno produkcijo in njen razvoj v realnem, bližnjem vesolju, v tehnološko-inženirski vesoljski skupnosti pa uvaja kvalitetne kulturne produkcije. Predvsem pa tematizira formatiranje bodočniške umetnosti. Komite vodi Nahum Mantra. (Info III.)
Kosmica je mehiška skupina umetnikov, ki vsako leto organizira mednarodni festival vesoljskih tehnologov, performerjev, astronomov, oziroma vseh tistih, ki jih združuje raziskovanje realnega in bližnjega vesolja na kreativen način. Dejavnost Kosmice združujejo kozmistično vznemirljive in kulturno domiselne planetarne vesoljske skupnosti, združuje intermedialne prakse, ki delujejo skupaj z vesoljskimi programi. Dinamizira kulturno uporabo realnega vesolja. Eden od njenih pomembnih članov je Nahum Mantra. (Info IV.)
Informans Aktuator z ekvilibristično eleganco, ki je obsojena na počasno gibalno materialnost, vzpostavlja postgravitacijsko umetnost. Postgravitacijska umetniška metoda je iz informansa več kot razvidna v želji po vektorski, biomehanski in biomehatronski režiji v pogojih gravitacije 0. (Info V.)
V meni je vse kinetično in presvetljeno. Surove izkušnje najbolj prefinjenih oblik in pariška generičnost. Vse preveč je v univerzumu senzacij, da bi jih jih lahko človeška zavest obdelala. Najpomembnejša je Šola svetlobe.
Lumen. London
Spacists: Vesoljci.
Chris Welsch je direktor edine evropske vesoljske univerze, ki se nahaja v Strasbourgu. Svoj recitativ je začel pred pariškim avditorijem s pesmijo Walta Whitmana. Annic Bureaud, direktorica Olatsa, je nastopila skupaj z Rogerjem Malino - izdaja revijo Leonardo, ki je namenjena združevanju znanosti, tehnologije in umetnosti. Njen urednik je Roger. Njegov oče Frank Malina je bil ameriški raketar, pionir druge generacije vesoljskih tehnologij. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Pariz, bil je soustanovitelj Unesca in istočasno njegov drugi direktor. Predvsem pa je bil Frank Malina človek, ki je nenehoma spodbujal kulturno imaginacijo. Bil je teoretik in praktik lumino-kinetične umetnosti. Napisal je nadvse pomembno knjigo z naslovom Kinetična umetnost. Uveljavljal je sintetične strukture v oblikovanju umetnin. Naslednje leto bomo praznovali 50 let nastanka revije Leonardo. (Info VI.)
Frank Malina in njegov naslednik Roger sta zastopala tiste, ki izumljajo umetnost v polju novih tehnologij. Frank Malina je menil, da mora biti vsaka umetnost lokalna, predvsem pa transdisciplinarna. Menil je, da teorija gradi umetnika. In res je tako! (Info VII.)
S svojim sinom sta zastopala kinetično umetnost, umetnost bioarta, fotosinteze, umetnost bakterijskih bojev, teranostike. Znanstveno je raziskoval umetniško delirično blaznost. Umetnost ljubkega vremena. Ionske pasti. Dendrite. Digitalno telo na mizi odločitev. Umetnost mapiranja funkcionalnih delov korteksa in hibridizacija in še in še in še.
Zaupaj mi! Jaz sem umetnik! (Info VIII.)
Objameva se z Richardom Clarkom. Nazadnje sva se srečala na razstavi vesoljske umetnosti v Los Angelesu. Oba se strinjava, da univerzuma ne zanima, kdo je kaj odkril ali utemeljil in v kateri organizaciji je bil zaposlen, ko je nekaj odkril.
Umetnost je najprej eksperimentalnost. (Info IX.)
Objameva se Eduardom Kacom, fenomenalnim brazilskim umetnikom. Dvajset let je že minilo od tega, ko se nam je vse začelo odvijati z izjemno hitrostjo. Bernard H. Foing deluje v Lunarni raziskovalni delovni skupini (ESA). Svojo energijo usmerja v raziskave konceptualizacij Lunarne baze. Habitat bo vsekakor prostor poln robotike in procesorjev, opremljen z orbiterji in roverji. Toda najpomembnejši bo humanistični presek kolonije. Kako se bo iztekel projekt kolonije, kolonizacije? Verjetno v dveh smereh:
a.) v emancipatorni smeri, z njo si bomo omogočili vpogled v svet človekove nemogoče pozicije.
b.) v koncept neo-kolonije, zaradi katere se bo začel proces nove dominacije in eksploatacije novega sveta. Zaključila se bo s kolonialno segregacijo na naše in na nečiste. Vse bo postalo rasno izključujoče. Za tem stoji stoji zatohla misel militantov, ki sledijo svojim nadškofom. Postgravitacijska umetnost mora vse tja do srede XXII. stoletja izoblikovati vsa ključna vprašanja, da se lahko naslednje štiri generacije sekularnih ženskih in moških inteligentov pripravijo na prizore, ki si jih ne morejo predstavljati ne zastopniki religij, ne črnomašniški ekonomisti, kaj šele militantni starci!
Sedimo na komiteju za kulturo Mednarodne astronavtske federacije. Roger Malina se zdrzne in intervenira ter se nespodobno razjezi za svoja leta: V vseh teh sobah poleg nas sedijo v glavnem moški v civilnih oblekah, v resnici pa so samo vojaški oficirji, ki si želijo podrediti svet. Mi, ki sedimo v tej sobi, pa si resnično želimo zastopati vse, kar je živo!
In zdaj teza: Parjenje! Kakor sin - ko sem ji ubil otroka, me je rodila! Če las ne pade brez božjega pristanka, kako misliš, da so padli ljudje? Na eni in drugi strani, na tvoji strani dva brata/ lobanjske pesmi /proto nacionalisti/ kdo bo komu odsekal glavo in jo zažgal! Umiranje in ubijanje. Rojstvo pa je kot ob smrti. Tisti, ki prinašajo smrt le drugim - tujcem. Tujci so naši sovražniki. S tem hočemo ohraniti sebe, svoj rod za večno, to je ambicija vojaško pojmovane obrambe! Izgubili smo smisel za ljubezen. Ljubezen postane le okoriščanje, skrb zase, parjenje zaradi užitka, povečevanje rodu in moči. Tako je to.
Koncept lunarne baze bo presvetljen s kozmifikacijo umetnosti in kulturalizacijo vesolja! Vse to bo Lunarno mesto. Vse to bo usmerjeno proti militarizaciji in komercializaciji vesolja. (Info X.)
Ali ste že videli vojaško astronavtsko obleko, in če ste jo, kakšne barve je? Odgovor: zelene.