Evropski in nekateri slovenski politiki - zelo nedvoumno pa prvak opozicije - opozarjajo na negotovo prihodnost Evropske unije, vključno na nevarnost razpada. Ponovno se omenja Evropa več hitrosti, v kateri naj bi jedro predstavljale države ustanoviteljice EU ter nekaj držav, ki zgodovinsko pripadajo (pripadamo) zahodni kulturi. V "drugi hitrosti" bi bile države južne in vzhodne Evrope, predvsem tiste, ki so bile v II. svetovni vojni od Pribaltika do Hrvaške in Ukrajine "v prvi hitrosti" pri Hitlerju, se po letu 1945 znašle v sovjetskem bloku, danes pa so v prvi hitrosti pri zvezi NATO. Nestabilnost EU izhaja iz prehitrega vključevanja teh držav, ki niso bile družbeno in gospodarsko pripravljene za tranzicijo in vstop v Unijo. Te države so praviloma zaradi interesov Združenih držav Amerike in strategije izpostavljene obrambe vključene v NATO, za tem pa je bila večina zaradi transatlantskih povezav in navkljub nezadostni pripravljenosti v dveh širitvah vključenih v EU. Begunsko-migrantska kriza, nedokončana tranzicija in manjko demokratičnih vrednot so zmanjšali legitimnost EU, zveze NATO in držav članic. Posledično se zmanjšuje sposobnost EU in zavezništva za uspešno bojevanje v vojni četrte generacije. Četrta generacija vojne namreč že poteka, pomeni pa, da ni več ostre meje med vojno in mirom, da vojna ni več nadaljevanje mirnodobne politike, temveč je njena sestavina. Slovenija ima zgodovinske, kulturološke, geopolitične in geostrateške pogoje za vključitev v Evropsko unijo prve hitrosti, uresničitev pa je v največji meri odvisna od slovenske notranje politike.

Marca 2017 sta Ministrstvo za obrambo (MORS) in Generalštab Slovenske vojske (GŠSV) poročala predsedniku države Borutu Pahorju o stanju obrambnega resorja. Podlaga poročila in negativna ocena bojne uporabnosti Slovenske vojske temeljita na Strateškem pregledu obrambnega resorja, ki ga je MORS opravil leta 2016 (SPOR). 

Sporni SPOR, Strateški pregled obrambnega resorja

SPOR, kar je pomenljiva kratica za Strateški pregled obrambnega resorja, razen objavljenih povzetkov na spletni strani MORS ni javno dostopen zainteresirani niti strokovni javnosti. V povzetku na spletni strani MORS so navedene splošne in znane ugotovitve o stanju obrambnega sistema, ki bi jih z majhnimi odkloni lahko napisali v večini držav zavezništva. MORS razlaga, da sta strateški pregled in ocena izdelana na podlagi v zavezništvu sprejete metodologije. Sodeč po ugotovitvah univerzalna metodologija ne daje pravih izsledkov. Ocena varnostne ogroženosti je posplošena, kakor da se ne pojavljajo neusklajenosti v EU in NATO, kakor da se ne veča nevarnost spopada z Rusijo, kakor da ne grozi nova poplava beguncev in ekonomskih migrantov in kakor da se ne pojavljajo nastavki novi kriznih žarišč. Izogiba se ugotavljanju vzrokov za nezadostno in neustrezno usposobljenost dela vodilnih v obrambnem sistemu, kar je deloma povezano s strokovnim, vendar za Slovenijo omejeno uporabnimi znanji, ki jih nudi obrambni izobraževalni sistem ZDA. Očitno se ne želi ugotoviti pomanjkljivosti izobraževanja kadrov za ustvarjanje organizacijske kulture vodenje obrambe v vojnah četrte generacije. Še naprej se vztraja na vzdrževanju Fakultete za obramboslovje, katere diplomanti so zasedali in zasedajo visoke položaje v obrambi, niso pa ustrezno usposobljeni za razvoj in vodenje našega obrambnega sistema.

Stanje v obrambi se upravičeno pripisuje zmanjševanju financiranja. Stanje vojaške obrambe, tudi nezadostno financiranje, je v veliki meri posledica nestrokovnega načrtovanje razvoja vojske v času "debelih krav"in zavestnega neuresničevanja sprejetih dokumentov nacionalne varnosti. Na področju logistike se SPOR ne opredeli do namena MORS, da odproda oklepnike BVP 80 in tanke S-55, ki skupaj s kolesnimi oklepniki predstavljajo edino resno bojno premično zmogljivost SV, dokler se ne nabavi modernejša oprema.

Za glavni cilj SPOR navaja razvoj dveh srednjih bataljonskih skupin do leta 2023, in sočasno ugotavlja, da se bo zamujalo do 10 let. Ali se domneva, da bosta dva okrepljena bataljona obranila Slovenijo? V SPOR zamolčijo, da zavezniki od Slovenije ne zahtevajo ustanovitve bataljonskih skupin, temveč pričakujejo, da bo SV sodelovala v oblikovanju teh zmogljivosti v okvirju multinacionalnih bojnih formacij in se temu ustrezno organizirala v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi. SPOR ni zaznal, ali koncept multinacionalnih bojnih skupin izpolnjuje zahteve po enotnosti, občutku pripadnosti in motiviranosti vojaških enot v prihodnjih vojnih spopadih.

Nacionalna varnost skozi nove okoliščine

Nejasno so opredeljeni značaj in cilji bistvenih parametrov nacionalne varnosti, potrebni za oblikovanje strategije razvoja obrambnega resorja. Izsledki SPOR ne dajejo nedvoumnih, strokovnih napotkov za izobraževanje vodilnih izvršilnih kadrov, strukturo in vodenje obrambe, oblikovanje dokumentov nacionalne varnosti, načrtovanje razvoja in kompetenčne kriterije za kadre na vodilnih položajih v obrambnem sistemu. Očitno je, da so snovalci SPOR nekritično prepisovali ambicije NATO in se odločili za tesnejše sodelovanje in podporo zavezništvu v Sredozemlju, jugovzhodni Evropi, severni Afriki in podsaharski Afriki. Na stanje obrambnega resorja nedvomno vpliva želja po prevzemanju megalomanskih obveznosti, kar kaže na nezadostno usposobljenost zaposlenih v obrambnem resorju, predvsem tistih, ki pripravljajo gradiva za politično odločanje. SPOR ne ugotavlja, da so v Slovenski vojski zaposleni častniki, ki so izvrševali vse stopnje - od osnovne dolžnosti do poveljnika brigade in služenja v vojaški diplomaciji -, medtem ko je na čelu vojske general z nezadostnimi referencami.

SPOR ponavlja in našteva znana dejstva iz splošnih dokumentov zavezništva in slovenskih dokumentov nacionalne varnosti. Zelo malo je konkretnih ugotovitev in napotil. Popolnima je zanemarjen sistem uposabljanja za obrambo, predvsem pa načrtno izobraževanje in usposabljanje najvišjih vojaških voditeljev. Nezadostno natančno sta ugotovljena stanje obveščevalnega sistema in odpornost države na informacijsko bojevanje. Ne omenja se vloga vojaške diplomacije. Posledično je pomanjkljiva ocena varnostnih groženj in rizikov.

Nestabilnost EU, cilji zveze NATO, ki presegajo interes Evrope, notranje potrebe ruskega režima, migracije in nespoštovanje mednarodnega pravnega reda (kako bo Slovenija reagirala v primeru, če Hrvaška ne bo spoštovala odločitve arbitražnega sodišča?!) spreminjajo karakter in povečujejo verjetnost konvencionalnih vojaških spopadov četrte generacije na obrobju Evrope. Slovenija mora posodobiti koncept lastne varnosti, ter strukturirati obseg in vrsto nalog v zavezništvu. Pozitivno v SPOR je nesporno in obvezujoče zavzemanje za razvoj nacionalnih obrambnih zmogljivosti v okvirju ciljev EU in NATO. Manjkajo pa obvezujoče in določene opredelitve razvoja zmogljivosti za obrambo države do aktiviranja zavezništva.

Čakajoč na nov koncept obrambe

Večji finančni priliv ne bo samodejno rešil (trenutno nizke) obrambne sposobnosti vojske in države. Politična odločitev o majhni, učinkoviti in sodobni vojski ni bila uresničena in se danes kaže kot neustrezna za obrambo države. Slovenija potrebuje vojsko, ki bo sposobna varovati državo, kar je SPOR opredelil kot potrebo po iskanju ustreznih rešitev za teritorialno organiziranost SV, ni pa ponudil rešitev dilem v zvezi z obrambnim izobraževanjem, strateško rezervo, vojaško obveznostjo in obrambnim usposabljanjem državljanov. SPOR ne daje kvalificiranih podlag za politično odločanje o obsegu in strukturi, opremi, popolnitvi, izobraževanju, usposabljanju, profesionalizaciji in financiranju obrambe. SPOR ne bo pripomogel k večji kakovosti Zakona o obrambi, ki ga s kozmetičnimi popravki ponuja Cerarjeva koalicija. Treba je narediti vse, da o novem Zakonu o obrambi odloča naslednji sklic Državnega zbora in morda celo drug vrhovni poveljnik. Kajti trenutni vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil je gol, politični strategi se igrajo v peskovniku, načelnik generalštaba pa ne želi spregovoriti o lastni objektivni odgovornosti za klavrno stanje Slovenske vojske.

Ivan H. Kukec je polkovnik Slovenske vojske v pokoju in za portal+ ocenjuje in komentira varnostno-obrambno področje.