Komentar

Naši otroci še premalo uporabljajo digitalne naprave

Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo "prevzeli" ekonomijo in družbo, hitreje zastarela. Otroci se danes učijo veščin za življenje v prihodnosti.

01.04.2017 14:30
Piše: Oskar Salobir
Ključne besede:   otroci   mobilna tehnologija   prihodnost   razvoj

Foto: Schooladvisor.my

Verjamem, da mnogim družba prihodnosti ni všeč, saj jim je popolnoma tuja, ampak tako je bilo vedno.

Zanimivo mi je brati ali na ulici opazovati poglede "modernih" staršev, predvsem mamic, ki stokajo in vijejo roke, češ, da njihovi otroci preveč časa preživijo na svojih pametnih telefonih. V stilu babic iz prejšnjega stoletja tarnajo, nad "današnjo mladino", ki se nič več ne igra pod blokom, nič več ne preživlja časa v naravi itd. Vse to večinoma počno med telefonskim pogovorom s somišljenicami, dušebrižnimi prijateljicami. Mamice ne razumejo, da otroci ne poslušajo, ampak posnemajo, in da jim otroci pravzaprav nastavljajo ogledalo, kdo so same.

 

Mladi starši so prepričani, da so sodobni, napredni, v duhu časa, da se spoznajo na vzgojo, da vedo, kaj je prav ... Pri čemer niso sposobni samopresoje, da bi ugotovili, da so enako - ali bolj - nazadnjaški od svojih staršev. "Ne bodi ves čas na telefonu!", se namreč v ničemer ne razlikuje od "Zakaj stalno igraš igrice?", "Kaj moraš res vse noči brati knjige?", "Ne glej televizije ves čas!", "Ugasni že ta radio!", s čimer so odraščale generacije od, na primer, petdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Pri čemer je vse skupaj še toliko bolj kompleksno, ker gre v Sloveniji za družbo "krivde", stare dobre katoliške krivde, ki tudi ateistom od malih nog sporoča: "Kriv si!"

 

Otrok je danes od malih nog kriv, ker rad odkriva (se igra) digitalne tehnologije, ker ne bere knjig (kot da je oblika zapisa sama po sebi že bolj vredna od zapisov drugih vrste), ker se ne podi prosto po dvorišču (kar mu itak prepovedo starši), ker ni uspešen v šoli (sedanja oblika šolanja je popolnoma zastarela!), ker je zagledan vase (od koga le se je tega naučil, če ne od svojih staršev) itd. Glede na to, da gre za najšibkejše člene družbe, so lahka tarča učiteljev, dušebrižnikov in predvsem lastnih staršev! Nič ne pomagajo napredni vzgojni modeli, ki jih razvijajo Skandinavci ipd.

 

In sedaj do bistva. Otroci premalo uporabljajo digitalne tehnologije! Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo "prevzeli" ekonomijo in družbo, hitreje zastarela. Otroci se danes učijo veščin za življenje v prihodnosti. Kažejo nam, kakšna bo družba prihodnosti in katera znanja bodo pomembna. V bistvu trdo trenirajo, da bodo lahko čez deset, dvajset let čim bolj uspešni. Verjamem, da mnogim družba prihodnosti ni všeč, saj jim je popolnoma tuja, ampak tako je bilo vedno. Če so se naši profesorji v gimnaziji zgražali, ker se na primer nismo učili latinsko, in bili zato zaskrbljeni nad našimi usodami, smo - očitno - preživeli. Tarnanje nad usodami sedanjih otrok je podobno nesmiselno. Družba bo drugačna, vrednote bodo navidez drugačne, starejši se v njej ne bodo dobro znašli, današnjim otrokom pa bo nekaj najbolj normalnega na svetu. Tistim seveda, ki se že danes učijo digitalnih tehnologij. Vsi ostali pa se bodo v družbi prihodnosti počutili tako izgubljeni, kot bi se v naši današnji, na primer, bušmani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.883
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 883