Komentar

Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega

Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi na videz preobsežne teme, kot je vesolje. Ta je preprosto nujna za premislek o veliki harmoniji in monumentalni kompoziciji: umetnosti! Naj vas opozorim, da se bo v današnjem komentarju kar trlo vprašanj.

02.04.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Singapur   umetnost   univerzum   ArtScience   Pavel Aleksandrovič Florenski   ontologija

Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Vse poti vodijo v Singapur.

Univerzum: poglejmo v vesolje, v prostor kaosa, poglejmo v vesoljni prostor lepega nereda. Bralec, ne zavrni tega teksta že na samem začetku zaradi navidez preobsežne teme, ker je ta preprosto nujna za premislek o velikem kompleksu in monumentalni konstrukciji, o življenju!

 

Teolog, filozof, matematik in elektroinženir Pavel Aleksandrovič Florenski je menil, da bolj ko je neka duhovna zamisel ontološka, prej bo brez vsakih zadržkov in dvomov sprejeta. Menil je, da je vsaka duhovna zamisel ves čas shranjena tukaj, med nami. Pravzaprav je prisotna tukaj med nami že od vekomaj, samo sprožiti jo moramo. Tako je menil Florenski. Prav rad bi se pridružil njegovemu verovanju, jaz, levi anarhist!

 

Menim, da sem sam podobno doživljal svojo misel o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. V vsemu času mojega pojmovnega uveljavljanja obeh besednih zvez v planetarni skupnosti nisem zaznal enega samega hipa, ko bi ju kdo zavrnil. Čisto nobenega! Že dvaindvajset let je tako! Ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti. V ontologiji je prisoten duh formativnega napora in volje uveljavljanja pojmovnega sveta, tudi umetniškega. Govorimo o stvarnosti, ko govorimo o umetnosti? Konec koncev sledimo svoji volji, saj smo rojeni svobodni. Tako človek postaja vedno bolj podoben tistemu, kar poglobljeno premišljuje in uveljavlja. Tudi človek umetnik, mar ni tako? Človek lahko obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse ostalo je razbito in razcefrano od vulgarnega. Mi v umetnosti pa smo duhovne vrednote, mar nismo? Kaj smo mogoče drugorazredna religija, drugorazredna filozofija, fetišisti?

 

Prav. Tudi prav, če tako mislite!

 

Dve besedni zvezi nenehno uveljavljam zadnjih dvaindvajset let svojega življenja: kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Skozi umetnost se vzpostavljajo nove in nove oblike kulture, te pa sprožajo proizvodnjo novih in novih umetniških praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. S pomirjujočo dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi elementi osvobajamo svet in sebe od izključevanja, zanikanja in na koncu koncev tudi od zavračanja.

 

Zaupajte mi, jaz sem umetnik!

 

Vesolje in umetnost (The Universe and art). Tekst pišem v Singapurju, v noči pred otvoritvijo razstave Vesolje in umetnost, ki bo odprta v ArtScience muzeju v Marina Bay Sands. Zaradi jet lega nimam prav nobenih težav z nočjo, v tem trenutku je pri meni vsekakor dan. Naslov razstavljene umetnine gledališča Živadinov::Zupančič::Turšič je Postgravityart, naslov informansa, ki smo ga izvedli na otvoritvi, pa je Aktuator!

 

Na razstavi bomo videli 120 umetniških del, znanstvenih artefaktov in manuskriptov, ki predstavljajo pogled na vesolje skozi stoletja. Dobesedno. Tako bodo obiskovalci videli preplet odnosov med vzhodno in zahodno filozofijo, starodavno in sodobno umetnostjo, znanostjo in religijo. Razstava je rezulatat koprodukcije med muzejema Mori iz Tokija, ki ga predstavlja direktor Fumio Nanjo, in ArtScience muzeja iz Singapurja, ki ga predstavlja direktorica Honor Harger. Tako bodo lahko singapurčani prvič videli artefakte renesančnih astronomov kot so Galileo, Kepler, Newton in Kopernik. Predstavljeni bodo tudi sodobni umetniki kot so Mariko Mori, Robert Rauschenberg, Andreas Gursky, Sugimoto Hiroshi, Arthur Woods in Osaki Takuro, Kitsou Dubois, Andy Warhol. Razstava bo razvila svojo pripoved skozi štiri osrednje teme:

 

a.) Vizija vesolja,

b.) Vesolje - prostor-čas

c.) Nov pogled na življenje in

d.) Space art.

 

Nov pogled na življenje in novi kulturni pojavi so že pred nami. Z njimi se vzpostavljajo novi in novi kulturni modeli, tudi tukaj v Singapurju. Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Tukaj vse dokazuje, da gre za skupno stvar, za vse nas, v Singapurju je materializirana tehno-heterotopija modernističnih in visoko modernističnih praks. Ni boljšega naslova kot sem ga prebral takoj, ko smo prileteli na singapursko letališče, na eni od umetniških revij: Kaj nam zapušča zapuščina modernosti? Postmodernističnega kiča v tem mestu skorajda ni. Tukaj ni bilo ne časa ne prostora za tehnološki odklon, za krasilstvo dvoma. Digitalnega kiča pa je kljub temu preveč. Ravno v Singapurju se vidi, kako pomembno je sprožati postopke harmoniziranja lepih kaotičnosti.

 

Gola identiteta umetnika od njega zahteva energijo za proizvodnjo, zahteva produkcijsko moč. Ukiniti mora ideološko in začasno zavreči religiozno. Kaj pomeni koncept vstajenja Jezusa Kristusa v Andromedini koloniji? Koliko ljudi bo šlo v orbito v naslednjih petdesetih letih, koliko jih bo poletelo k planetarnim kolonijam? Vse je podrejeno pogojem v vakuumu, tudi teraformativna gravitacijska produkcija. Kdo potrebuje kulturo in umetnost, proizvedeno v pogojih gravitacije nič? Proizvajamo odmik od ideologije gravitacizma. Vsi se bomo priključili novi stilni foramciji. Ta je tista, ki nas bo dokončno združila.

 

Vse poti vodijo v Singapur.

 

Ni vse v kapitalu! Naši stari so si v umetnosti zadali, pred več kot tremi stoletji, nalogo, da bodo raziskovali, ne pa verovali. Tukaj sem tudi sam nasproten Florenskemu. Zakaj je videti, da za vsem stoji le človeški napuh, četudi ni? Vsaka radikalna umetnost pač prinaša tudi odklon, preden se pretopi v kulturo. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik. Vedno se hoče globinsko osmisliti. Tako je tudi v Singapurju. Domoderna doba nima več prostora, kaj šele časa! Nove kombinacije niso dovolj, nove interpretacije starih stilov niso več dovolj, čeprav so opravile tudi tako briljantno nalogo, kot je renesansa.

 

Idealen svet ali ideja sveta ali pa realizacija te ideje biva vedno najprej v umetnosti. Umetnost pa vedno znova zmaguje z resnostjo. S kozmično resnostjo. Biti moramo eshatološki, ne pa komični. Šele, ko smo do konca resni, do obisti resni, naši pojmi lahko zmagajo. Kombiniranje postmodernističnih navedkov v prejšnjem stoletju je bila samo divja igra, ki ni ščitila nikogar, bila je zavest o svobodi sami. Kar je že veliko, toda veliko premalo za četrto generacijo industralizacije.

 

Svet umetnosti vsebuje monumentalno idejo svobode, ki je tako grandiozna, da lahko vedno znova z lahkoto zavrže idejo Boga. Ateizem ni antiteizem! Ateizem ima svoj globok smoter! Opozarja nas na naše naloge na svetu, predvsem zato, ker smrti ni! Zato je nepredstavljivo in neodgovorno, da odnehamo. Mogoče je včasih potrebno samo počakati!

 

Kako je iz Singapurja videti Evropa? Tehno-inteligent Lenart J. Kučič je pred kratkim izpostavil misel, da evropejci nismo nikoli dovolj resno in globinsko analizirali dogodkov v španski državljanski vojni. Menim, da ima prav!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.107
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.374
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 760
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208