Komentar

Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega

Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi na videz preobsežne teme, kot je vesolje. Ta je preprosto nujna za premislek o veliki harmoniji in monumentalni kompoziciji: umetnosti! Naj vas opozorim, da se bo v današnjem komentarju kar trlo vprašanj.

02.04.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Singapur   umetnost   univerzum   ArtScience   Pavel Aleksandrovič Florenski   ontologija

Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Vse poti vodijo v Singapur.

Univerzum: poglejmo v vesolje, v prostor kaosa, poglejmo v vesoljni prostor lepega nereda. Bralec, ne zavrni tega teksta že na samem začetku zaradi navidez preobsežne teme, ker je ta preprosto nujna za premislek o velikem kompleksu in monumentalni konstrukciji, o življenju!

 

Teolog, filozof, matematik in elektroinženir Pavel Aleksandrovič Florenski je menil, da bolj ko je neka duhovna zamisel ontološka, prej bo brez vsakih zadržkov in dvomov sprejeta. Menil je, da je vsaka duhovna zamisel ves čas shranjena tukaj, med nami. Pravzaprav je prisotna tukaj med nami že od vekomaj, samo sprožiti jo moramo. Tako je menil Florenski. Prav rad bi se pridružil njegovemu verovanju, jaz, levi anarhist!

 

Menim, da sem sam podobno doživljal svojo misel o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. V vsemu času mojega pojmovnega uveljavljanja obeh besednih zvez v planetarni skupnosti nisem zaznal enega samega hipa, ko bi ju kdo zavrnil. Čisto nobenega! Že dvaindvajset let je tako! Ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti. V ontologiji je prisoten duh formativnega napora in volje uveljavljanja pojmovnega sveta, tudi umetniškega. Govorimo o stvarnosti, ko govorimo o umetnosti? Konec koncev sledimo svoji volji, saj smo rojeni svobodni. Tako človek postaja vedno bolj podoben tistemu, kar poglobljeno premišljuje in uveljavlja. Tudi človek umetnik, mar ni tako? Človek lahko obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse ostalo je razbito in razcefrano od vulgarnega. Mi v umetnosti pa smo duhovne vrednote, mar nismo? Kaj smo mogoče drugorazredna religija, drugorazredna filozofija, fetišisti?

 

Prav. Tudi prav, če tako mislite!

 

Dve besedni zvezi nenehno uveljavljam zadnjih dvaindvajset let svojega življenja: kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Skozi umetnost se vzpostavljajo nove in nove oblike kulture, te pa sprožajo proizvodnjo novih in novih umetniških praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. S pomirjujočo dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi elementi osvobajamo svet in sebe od izključevanja, zanikanja in na koncu koncev tudi od zavračanja.

 

Zaupajte mi, jaz sem umetnik!

 

Vesolje in umetnost (The Universe and art). Tekst pišem v Singapurju, v noči pred otvoritvijo razstave Vesolje in umetnost, ki bo odprta v ArtScience muzeju v Marina Bay Sands. Zaradi jet lega nimam prav nobenih težav z nočjo, v tem trenutku je pri meni vsekakor dan. Naslov razstavljene umetnine gledališča Živadinov::Zupančič::Turšič je Postgravityart, naslov informansa, ki smo ga izvedli na otvoritvi, pa je Aktuator!

 

Na razstavi bomo videli 120 umetniških del, znanstvenih artefaktov in manuskriptov, ki predstavljajo pogled na vesolje skozi stoletja. Dobesedno. Tako bodo obiskovalci videli preplet odnosov med vzhodno in zahodno filozofijo, starodavno in sodobno umetnostjo, znanostjo in religijo. Razstava je rezulatat koprodukcije med muzejema Mori iz Tokija, ki ga predstavlja direktor Fumio Nanjo, in ArtScience muzeja iz Singapurja, ki ga predstavlja direktorica Honor Harger. Tako bodo lahko singapurčani prvič videli artefakte renesančnih astronomov kot so Galileo, Kepler, Newton in Kopernik. Predstavljeni bodo tudi sodobni umetniki kot so Mariko Mori, Robert Rauschenberg, Andreas Gursky, Sugimoto Hiroshi, Arthur Woods in Osaki Takuro, Kitsou Dubois, Andy Warhol. Razstava bo razvila svojo pripoved skozi štiri osrednje teme:

 

a.) Vizija vesolja,

b.) Vesolje - prostor-čas

c.) Nov pogled na življenje in

d.) Space art.

 

Nov pogled na življenje in novi kulturni pojavi so že pred nami. Z njimi se vzpostavljajo novi in novi kulturni modeli, tudi tukaj v Singapurju. Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Tukaj vse dokazuje, da gre za skupno stvar, za vse nas, v Singapurju je materializirana tehno-heterotopija modernističnih in visoko modernističnih praks. Ni boljšega naslova kot sem ga prebral takoj, ko smo prileteli na singapursko letališče, na eni od umetniških revij: Kaj nam zapušča zapuščina modernosti? Postmodernističnega kiča v tem mestu skorajda ni. Tukaj ni bilo ne časa ne prostora za tehnološki odklon, za krasilstvo dvoma. Digitalnega kiča pa je kljub temu preveč. Ravno v Singapurju se vidi, kako pomembno je sprožati postopke harmoniziranja lepih kaotičnosti.

 

Gola identiteta umetnika od njega zahteva energijo za proizvodnjo, zahteva produkcijsko moč. Ukiniti mora ideološko in začasno zavreči religiozno. Kaj pomeni koncept vstajenja Jezusa Kristusa v Andromedini koloniji? Koliko ljudi bo šlo v orbito v naslednjih petdesetih letih, koliko jih bo poletelo k planetarnim kolonijam? Vse je podrejeno pogojem v vakuumu, tudi teraformativna gravitacijska produkcija. Kdo potrebuje kulturo in umetnost, proizvedeno v pogojih gravitacije nič? Proizvajamo odmik od ideologije gravitacizma. Vsi se bomo priključili novi stilni foramciji. Ta je tista, ki nas bo dokončno združila.

 

Vse poti vodijo v Singapur.

 

Ni vse v kapitalu! Naši stari so si v umetnosti zadali, pred več kot tremi stoletji, nalogo, da bodo raziskovali, ne pa verovali. Tukaj sem tudi sam nasproten Florenskemu. Zakaj je videti, da za vsem stoji le človeški napuh, četudi ni? Vsaka radikalna umetnost pač prinaša tudi odklon, preden se pretopi v kulturo. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik. Vedno se hoče globinsko osmisliti. Tako je tudi v Singapurju. Domoderna doba nima več prostora, kaj šele časa! Nove kombinacije niso dovolj, nove interpretacije starih stilov niso več dovolj, čeprav so opravile tudi tako briljantno nalogo, kot je renesansa.

 

Idealen svet ali ideja sveta ali pa realizacija te ideje biva vedno najprej v umetnosti. Umetnost pa vedno znova zmaguje z resnostjo. S kozmično resnostjo. Biti moramo eshatološki, ne pa komični. Šele, ko smo do konca resni, do obisti resni, naši pojmi lahko zmagajo. Kombiniranje postmodernističnih navedkov v prejšnjem stoletju je bila samo divja igra, ki ni ščitila nikogar, bila je zavest o svobodi sami. Kar je že veliko, toda veliko premalo za četrto generacijo industralizacije.

 

Svet umetnosti vsebuje monumentalno idejo svobode, ki je tako grandiozna, da lahko vedno znova z lahkoto zavrže idejo Boga. Ateizem ni antiteizem! Ateizem ima svoj globok smoter! Opozarja nas na naše naloge na svetu, predvsem zato, ker smrti ni! Zato je nepredstavljivo in neodgovorno, da odnehamo. Mogoče je včasih potrebno samo počakati!

 

Kako je iz Singapurja videti Evropa? Tehno-inteligent Lenart J. Kučič je pred kratkim izpostavil misel, da evropejci nismo nikoli dovolj resno in globinsko analizirali dogodkov v španski državljanski vojni. Menim, da ima prav!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Milojka Kolar Celarc v ogladalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka
0
24.04.2017 20:34
V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
4
23.04.2017 20:28
Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!
0
22.04.2017 22:53
Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
5
21.04.2017 23:38
Je bil poraz Boruta Jamnika v tekmi za reelekcijo v nadzorni svet Telekoma vreden tega, da bo odslej na njegovem mestu sedela ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
4
19.04.2017 23:45
Kljub temu da Transperancy International ocenjuje, da je slovenska zakonodaja glede t.i. žvižgačev takorekoč na najvišji ravni, ... Več.
Piše: Keith Miles
Morala in politika v času velikonočnih jajc
6
16.04.2017 22:02
Luj Šprohar, ta sitni stari slepec, kot si sam pravi, je v svoji zadnji knjigi birokratinje na ministrstvu za zdravje označil za ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Če bodo šli vsi na Luno, potem človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih
4
15.04.2017 22:33
Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
3
14.04.2017 23:35
Ministrica za zdravje z neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vladenačrtno zavaja javnost, da rešuje javni zdravstveni ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
14
13.04.2017 21:30
Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."
4
12.04.2017 20:00
To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!
9
10.04.2017 19:59
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so ... Več.
Piše: Bine Kordež
Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!
2
09.04.2017 13:31
Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost
2
08.04.2017 22:59
To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Odgovori na neodgovorjeno odprto pismo predsedniku vlade Miru Cerarju: kje se skriva preprosta rešitev projekta Drugi tir
6
04.04.2017 00:00
21. marca 2017 sem na tem portalu objavil Odprto pismo predsedniku vlade v zvezi s problematiko projekta Drugi tir ( vir) kjer ... Več.
Piše: Miha Burger
Naši otroci še premalo uporabljajo digitalne naprave
1
01.04.2017 14:30
Resno mislim. Glede na hitri razvoj tehnologij, ki smo mu priče, bodo njihova sedanja znanja in veščine v prihodnosti, ko bodo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Cerarjeve "smešne koalicije" niti Frank Underwood ne more več rešiti pred porazom
5
28.03.2017 23:40
Tik pred današnjim razširjenim vrhom koalicije je precej nepričakovano odstopil Gorazd Skubin, direktor Holdinga slovenskih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če ima Evropa dve hitrosti, potem jih ima Slovenija vsaj pet
5
26.03.2017 12:00
Potniški vlaki v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še kje po Evropi vozijo s hitrostjo 200, 250 ali celo skoraj 400 ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ste že kdaj videli vojaško astronavtsko obleko? Če ste jo, kakšne barve je?
6
25.03.2017 23:59
Današnji tekst je konstrukcija, predvsem pa ni kompozicija. Te dni je bilo vse preveč dogodkov, ki so se vrtinčili okrog moje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pravljica za vikend: Ali je IKEA socialistično podjetje?
15
24.03.2017 19:29
Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hommage Michaelu Novaku, harvardskemu teologu kapitalizma
0
23.03.2017 23:17
Sredi februarja je v Washingtonu umrl Američan Michael Novak, eden največjih katoliških intelektualcev našega časa. Michaela ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zdrava glosa: "Tožilci od Boruta Miklavčiča zahtevajo, da dokaže, od kod mu premoženje"
Uredništvo
Ogledov: 3.976
02/
Se Jamniku že tresejo hlače? Veber in njegovi borci na Facebooku grozijo, da ga pridejo "pozdravit" na petkovo skupščino Telekoma!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu
Aljuš Pertinač
Ogledov: 2.742
04/
Operacija Telekom: Ni Janko Veber deklasiral Jamnika, pač pa ga je Aleksandar Kešeljević
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
05/
Morala in politika v času velikonočnih jajc
Oskar Salobir
Ogledov: 1.780
06/
Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.119
07/
Žvižgači so v javnem interesu, toda če se jih mediji izogibajo, je njihov pogum zaman
Keith Miles
Ogledov: 1.402
08/
Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih
Bill Wirtz
Ogledov: 1.288
09/
Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.823
10/
Veber je Jamniku napovedal totalno vojno, Telekomova skupščina bo še vroča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.963