Komentar

Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega

Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi na videz preobsežne teme, kot je vesolje. Ta je preprosto nujna za premislek o veliki harmoniji in monumentalni kompoziciji: umetnosti! Naj vas opozorim, da se bo v današnjem komentarju kar trlo vprašanj.

02.04.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Singapur   umetnost   univerzum   ArtScience   Pavel Aleksandrovič Florenski   ontologija

Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Vse poti vodijo v Singapur.

Univerzum: poglejmo v vesolje, v prostor kaosa, poglejmo v vesoljni prostor lepega nereda. Bralec, ne zavrni tega teksta že na samem začetku zaradi navidez preobsežne teme, ker je ta preprosto nujna za premislek o velikem kompleksu in monumentalni konstrukciji, o življenju!

 

Teolog, filozof, matematik in elektroinženir Pavel Aleksandrovič Florenski je menil, da bolj ko je neka duhovna zamisel ontološka, prej bo brez vsakih zadržkov in dvomov sprejeta. Menil je, da je vsaka duhovna zamisel ves čas shranjena tukaj, med nami. Pravzaprav je prisotna tukaj med nami že od vekomaj, samo sprožiti jo moramo. Tako je menil Florenski. Prav rad bi se pridružil njegovemu verovanju, jaz, levi anarhist!

 

Menim, da sem sam podobno doživljal svojo misel o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. V vsemu času mojega pojmovnega uveljavljanja obeh besednih zvez v planetarni skupnosti nisem zaznal enega samega hipa, ko bi ju kdo zavrnil. Čisto nobenega! Že dvaindvajset let je tako! Ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti. V ontologiji je prisoten duh formativnega napora in volje uveljavljanja pojmovnega sveta, tudi umetniškega. Govorimo o stvarnosti, ko govorimo o umetnosti? Konec koncev sledimo svoji volji, saj smo rojeni svobodni. Tako človek postaja vedno bolj podoben tistemu, kar poglobljeno premišljuje in uveljavlja. Tudi človek umetnik, mar ni tako? Človek lahko obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse ostalo je razbito in razcefrano od vulgarnega. Mi v umetnosti pa smo duhovne vrednote, mar nismo? Kaj smo mogoče drugorazredna religija, drugorazredna filozofija, fetišisti?

 

Prav. Tudi prav, če tako mislite!

 

Dve besedni zvezi nenehno uveljavljam zadnjih dvaindvajset let svojega življenja: kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Skozi umetnost se vzpostavljajo nove in nove oblike kulture, te pa sprožajo proizvodnjo novih in novih umetniških praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. S pomirjujočo dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi elementi osvobajamo svet in sebe od izključevanja, zanikanja in na koncu koncev tudi od zavračanja.

 

Zaupajte mi, jaz sem umetnik!

 

Vesolje in umetnost (The Universe and art). Tekst pišem v Singapurju, v noči pred otvoritvijo razstave Vesolje in umetnost, ki bo odprta v ArtScience muzeju v Marina Bay Sands. Zaradi jet lega nimam prav nobenih težav z nočjo, v tem trenutku je pri meni vsekakor dan. Naslov razstavljene umetnine gledališča Živadinov::Zupančič::Turšič je Postgravityart, naslov informansa, ki smo ga izvedli na otvoritvi, pa je Aktuator!

 

Na razstavi bomo videli 120 umetniških del, znanstvenih artefaktov in manuskriptov, ki predstavljajo pogled na vesolje skozi stoletja. Dobesedno. Tako bodo obiskovalci videli preplet odnosov med vzhodno in zahodno filozofijo, starodavno in sodobno umetnostjo, znanostjo in religijo. Razstava je rezulatat koprodukcije med muzejema Mori iz Tokija, ki ga predstavlja direktor Fumio Nanjo, in ArtScience muzeja iz Singapurja, ki ga predstavlja direktorica Honor Harger. Tako bodo lahko singapurčani prvič videli artefakte renesančnih astronomov kot so Galileo, Kepler, Newton in Kopernik. Predstavljeni bodo tudi sodobni umetniki kot so Mariko Mori, Robert Rauschenberg, Andreas Gursky, Sugimoto Hiroshi, Arthur Woods in Osaki Takuro, Kitsou Dubois, Andy Warhol. Razstava bo razvila svojo pripoved skozi štiri osrednje teme:

 

a.) Vizija vesolja,

b.) Vesolje - prostor-čas

c.) Nov pogled na življenje in

d.) Space art.

 

Nov pogled na življenje in novi kulturni pojavi so že pred nami. Z njimi se vzpostavljajo novi in novi kulturni modeli, tudi tukaj v Singapurju. Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Tukaj vse dokazuje, da gre za skupno stvar, za vse nas, v Singapurju je materializirana tehno-heterotopija modernističnih in visoko modernističnih praks. Ni boljšega naslova kot sem ga prebral takoj, ko smo prileteli na singapursko letališče, na eni od umetniških revij: Kaj nam zapušča zapuščina modernosti? Postmodernističnega kiča v tem mestu skorajda ni. Tukaj ni bilo ne časa ne prostora za tehnološki odklon, za krasilstvo dvoma. Digitalnega kiča pa je kljub temu preveč. Ravno v Singapurju se vidi, kako pomembno je sprožati postopke harmoniziranja lepih kaotičnosti.

 

Gola identiteta umetnika od njega zahteva energijo za proizvodnjo, zahteva produkcijsko moč. Ukiniti mora ideološko in začasno zavreči religiozno. Kaj pomeni koncept vstajenja Jezusa Kristusa v Andromedini koloniji? Koliko ljudi bo šlo v orbito v naslednjih petdesetih letih, koliko jih bo poletelo k planetarnim kolonijam? Vse je podrejeno pogojem v vakuumu, tudi teraformativna gravitacijska produkcija. Kdo potrebuje kulturo in umetnost, proizvedeno v pogojih gravitacije nič? Proizvajamo odmik od ideologije gravitacizma. Vsi se bomo priključili novi stilni foramciji. Ta je tista, ki nas bo dokončno združila.

 

Vse poti vodijo v Singapur.

 

Ni vse v kapitalu! Naši stari so si v umetnosti zadali, pred več kot tremi stoletji, nalogo, da bodo raziskovali, ne pa verovali. Tukaj sem tudi sam nasproten Florenskemu. Zakaj je videti, da za vsem stoji le človeški napuh, četudi ni? Vsaka radikalna umetnost pač prinaša tudi odklon, preden se pretopi v kulturo. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik. Vedno se hoče globinsko osmisliti. Tako je tudi v Singapurju. Domoderna doba nima več prostora, kaj šele časa! Nove kombinacije niso dovolj, nove interpretacije starih stilov niso več dovolj, čeprav so opravile tudi tako briljantno nalogo, kot je renesansa.

 

Idealen svet ali ideja sveta ali pa realizacija te ideje biva vedno najprej v umetnosti. Umetnost pa vedno znova zmaguje z resnostjo. S kozmično resnostjo. Biti moramo eshatološki, ne pa komični. Šele, ko smo do konca resni, do obisti resni, naši pojmi lahko zmagajo. Kombiniranje postmodernističnih navedkov v prejšnjem stoletju je bila samo divja igra, ki ni ščitila nikogar, bila je zavest o svobodi sami. Kar je že veliko, toda veliko premalo za četrto generacijo industralizacije.

 

Svet umetnosti vsebuje monumentalno idejo svobode, ki je tako grandiozna, da lahko vedno znova z lahkoto zavrže idejo Boga. Ateizem ni antiteizem! Ateizem ima svoj globok smoter! Opozarja nas na naše naloge na svetu, predvsem zato, ker smrti ni! Zato je nepredstavljivo in neodgovorno, da odnehamo. Mogoče je včasih potrebno samo počakati!

 

Kako je iz Singapurja videti Evropa? Tehno-inteligent Lenart J. Kučič je pred kratkim izpostavil misel, da evropejci nismo nikoli dovolj resno in globinsko analizirali dogodkov v španski državljanski vojni. Menim, da ima prav!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.410
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593