Komentar

Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega

Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi na videz preobsežne teme, kot je vesolje. Ta je preprosto nujna za premislek o veliki harmoniji in monumentalni kompoziciji: umetnosti! Naj vas opozorim, da se bo v današnjem komentarju kar trlo vprašanj.

02.04.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Singapur   umetnost   univerzum   ArtScience   Pavel Aleksandrovič Florenski   ontologija

Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Vse poti vodijo v Singapur.

Univerzum: poglejmo v vesolje, v prostor kaosa, poglejmo v vesoljni prostor lepega nereda. Bralec, ne zavrni tega teksta že na samem začetku zaradi navidez preobsežne teme, ker je ta preprosto nujna za premislek o velikem kompleksu in monumentalni konstrukciji, o življenju!

 

Teolog, filozof, matematik in elektroinženir Pavel Aleksandrovič Florenski je menil, da bolj ko je neka duhovna zamisel ontološka, prej bo brez vsakih zadržkov in dvomov sprejeta. Menil je, da je vsaka duhovna zamisel ves čas shranjena tukaj, med nami. Pravzaprav je prisotna tukaj med nami že od vekomaj, samo sprožiti jo moramo. Tako je menil Florenski. Prav rad bi se pridružil njegovemu verovanju, jaz, levi anarhist!

 

Menim, da sem sam podobno doživljal svojo misel o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. V vsemu času mojega pojmovnega uveljavljanja obeh besednih zvez v planetarni skupnosti nisem zaznal enega samega hipa, ko bi ju kdo zavrnil. Čisto nobenega! Že dvaindvajset let je tako! Ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti. V ontologiji je prisoten duh formativnega napora in volje uveljavljanja pojmovnega sveta, tudi umetniškega. Govorimo o stvarnosti, ko govorimo o umetnosti? Konec koncev sledimo svoji volji, saj smo rojeni svobodni. Tako človek postaja vedno bolj podoben tistemu, kar poglobljeno premišljuje in uveljavlja. Tudi človek umetnik, mar ni tako? Človek lahko obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse ostalo je razbito in razcefrano od vulgarnega. Mi v umetnosti pa smo duhovne vrednote, mar nismo? Kaj smo mogoče drugorazredna religija, drugorazredna filozofija, fetišisti?

 

Prav. Tudi prav, če tako mislite!

 

Dve besedni zvezi nenehno uveljavljam zadnjih dvaindvajset let svojega življenja: kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Skozi umetnost se vzpostavljajo nove in nove oblike kulture, te pa sprožajo proizvodnjo novih in novih umetniških praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. S pomirjujočo dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi elementi osvobajamo svet in sebe od izključevanja, zanikanja in na koncu koncev tudi od zavračanja.

 

Zaupajte mi, jaz sem umetnik!

 

Vesolje in umetnost (The Universe and art). Tekst pišem v Singapurju, v noči pred otvoritvijo razstave Vesolje in umetnost, ki bo odprta v ArtScience muzeju v Marina Bay Sands. Zaradi jet lega nimam prav nobenih težav z nočjo, v tem trenutku je pri meni vsekakor dan. Naslov razstavljene umetnine gledališča Živadinov::Zupančič::Turšič je Postgravityart, naslov informansa, ki smo ga izvedli na otvoritvi, pa je Aktuator!

 

Na razstavi bomo videli 120 umetniških del, znanstvenih artefaktov in manuskriptov, ki predstavljajo pogled na vesolje skozi stoletja. Dobesedno. Tako bodo obiskovalci videli preplet odnosov med vzhodno in zahodno filozofijo, starodavno in sodobno umetnostjo, znanostjo in religijo. Razstava je rezulatat koprodukcije med muzejema Mori iz Tokija, ki ga predstavlja direktor Fumio Nanjo, in ArtScience muzeja iz Singapurja, ki ga predstavlja direktorica Honor Harger. Tako bodo lahko singapurčani prvič videli artefakte renesančnih astronomov kot so Galileo, Kepler, Newton in Kopernik. Predstavljeni bodo tudi sodobni umetniki kot so Mariko Mori, Robert Rauschenberg, Andreas Gursky, Sugimoto Hiroshi, Arthur Woods in Osaki Takuro, Kitsou Dubois, Andy Warhol. Razstava bo razvila svojo pripoved skozi štiri osrednje teme:

 

a.) Vizija vesolja,

b.) Vesolje - prostor-čas

c.) Nov pogled na življenje in

d.) Space art.

 

Nov pogled na življenje in novi kulturni pojavi so že pred nami. Z njimi se vzpostavljajo novi in novi kulturni modeli, tudi tukaj v Singapurju. Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Tukaj vse dokazuje, da gre za skupno stvar, za vse nas, v Singapurju je materializirana tehno-heterotopija modernističnih in visoko modernističnih praks. Ni boljšega naslova kot sem ga prebral takoj, ko smo prileteli na singapursko letališče, na eni od umetniških revij: Kaj nam zapušča zapuščina modernosti? Postmodernističnega kiča v tem mestu skorajda ni. Tukaj ni bilo ne časa ne prostora za tehnološki odklon, za krasilstvo dvoma. Digitalnega kiča pa je kljub temu preveč. Ravno v Singapurju se vidi, kako pomembno je sprožati postopke harmoniziranja lepih kaotičnosti.

 

Gola identiteta umetnika od njega zahteva energijo za proizvodnjo, zahteva produkcijsko moč. Ukiniti mora ideološko in začasno zavreči religiozno. Kaj pomeni koncept vstajenja Jezusa Kristusa v Andromedini koloniji? Koliko ljudi bo šlo v orbito v naslednjih petdesetih letih, koliko jih bo poletelo k planetarnim kolonijam? Vse je podrejeno pogojem v vakuumu, tudi teraformativna gravitacijska produkcija. Kdo potrebuje kulturo in umetnost, proizvedeno v pogojih gravitacije nič? Proizvajamo odmik od ideologije gravitacizma. Vsi se bomo priključili novi stilni foramciji. Ta je tista, ki nas bo dokončno združila.

 

Vse poti vodijo v Singapur.

 

Ni vse v kapitalu! Naši stari so si v umetnosti zadali, pred več kot tremi stoletji, nalogo, da bodo raziskovali, ne pa verovali. Tukaj sem tudi sam nasproten Florenskemu. Zakaj je videti, da za vsem stoji le človeški napuh, četudi ni? Vsaka radikalna umetnost pač prinaša tudi odklon, preden se pretopi v kulturo. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik. Vedno se hoče globinsko osmisliti. Tako je tudi v Singapurju. Domoderna doba nima več prostora, kaj šele časa! Nove kombinacije niso dovolj, nove interpretacije starih stilov niso več dovolj, čeprav so opravile tudi tako briljantno nalogo, kot je renesansa.

 

Idealen svet ali ideja sveta ali pa realizacija te ideje biva vedno najprej v umetnosti. Umetnost pa vedno znova zmaguje z resnostjo. S kozmično resnostjo. Biti moramo eshatološki, ne pa komični. Šele, ko smo do konca resni, do obisti resni, naši pojmi lahko zmagajo. Kombiniranje postmodernističnih navedkov v prejšnjem stoletju je bila samo divja igra, ki ni ščitila nikogar, bila je zavest o svobodi sami. Kar je že veliko, toda veliko premalo za četrto generacijo industralizacije.

 

Svet umetnosti vsebuje monumentalno idejo svobode, ki je tako grandiozna, da lahko vedno znova z lahkoto zavrže idejo Boga. Ateizem ni antiteizem! Ateizem ima svoj globok smoter! Opozarja nas na naše naloge na svetu, predvsem zato, ker smrti ni! Zato je nepredstavljivo in neodgovorno, da odnehamo. Mogoče je včasih potrebno samo počakati!

 

Kako je iz Singapurja videti Evropa? Tehno-inteligent Lenart J. Kučič je pred kratkim izpostavil misel, da evropejci nismo nikoli dovolj resno in globinsko analizirali dogodkov v španski državljanski vojni. Menim, da ima prav!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.884
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 883