Komentar

Človek obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse drugo je razcefrano od vulgarnega

Poglejmo v neizmeren prostor, ki ga razumemo kot urejeno celoto, poglejmo v besedo vesolje! Bralec, ne zavrzi komentarja zaradi na videz preobsežne teme, kot je vesolje. Ta je preprosto nujna za premislek o veliki harmoniji in monumentalni kompoziciji: umetnosti! Naj vas opozorim, da se bo v današnjem komentarju kar trlo vprašanj.

02.04.2017 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Singapur   umetnost   univerzum   ArtScience   Pavel Aleksandrovič Florenski   ontologija

Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Vse poti vodijo v Singapur.

Univerzum: poglejmo v vesolje, v prostor kaosa, poglejmo v vesoljni prostor lepega nereda. Bralec, ne zavrni tega teksta že na samem začetku zaradi navidez preobsežne teme, ker je ta preprosto nujna za premislek o velikem kompleksu in monumentalni konstrukciji, o življenju!

 

Teolog, filozof, matematik in elektroinženir Pavel Aleksandrovič Florenski je menil, da bolj ko je neka duhovna zamisel ontološka, prej bo brez vsakih zadržkov in dvomov sprejeta. Menil je, da je vsaka duhovna zamisel ves čas shranjena tukaj, med nami. Pravzaprav je prisotna tukaj med nami že od vekomaj, samo sprožiti jo moramo. Tako je menil Florenski. Prav rad bi se pridružil njegovemu verovanju, jaz, levi anarhist!

 

Menim, da sem sam podobno doživljal svojo misel o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. V vsemu času mojega pojmovnega uveljavljanja obeh besednih zvez v planetarni skupnosti nisem zaznal enega samega hipa, ko bi ju kdo zavrnil. Čisto nobenega! Že dvaindvajset let je tako! Ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti. V ontologiji je prisoten duh formativnega napora in volje uveljavljanja pojmovnega sveta, tudi umetniškega. Govorimo o stvarnosti, ko govorimo o umetnosti? Konec koncev sledimo svoji volji, saj smo rojeni svobodni. Tako človek postaja vedno bolj podoben tistemu, kar poglobljeno premišljuje in uveljavlja. Tudi človek umetnik, mar ni tako? Človek lahko obstaja le kot celovita humanistična vrednota, vse ostalo je razbito in razcefrano od vulgarnega. Mi v umetnosti pa smo duhovne vrednote, mar nismo? Kaj smo mogoče drugorazredna religija, drugorazredna filozofija, fetišisti?

 

Prav. Tudi prav, če tako mislite!

 

Dve besedni zvezi nenehno uveljavljam zadnjih dvaindvajset let svojega življenja: kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Skozi umetnost se vzpostavljajo nove in nove oblike kulture, te pa sprožajo proizvodnjo novih in novih umetniških praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. S pomirjujočo dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi elementi osvobajamo svet in sebe od izključevanja, zanikanja in na koncu koncev tudi od zavračanja.

 

Zaupajte mi, jaz sem umetnik!

 

Vesolje in umetnost (The Universe and art). Tekst pišem v Singapurju, v noči pred otvoritvijo razstave Vesolje in umetnost, ki bo odprta v ArtScience muzeju v Marina Bay Sands. Zaradi jet lega nimam prav nobenih težav z nočjo, v tem trenutku je pri meni vsekakor dan. Naslov razstavljene umetnine gledališča Živadinov::Zupančič::Turšič je Postgravityart, naslov informansa, ki smo ga izvedli na otvoritvi, pa je Aktuator!

 

Na razstavi bomo videli 120 umetniških del, znanstvenih artefaktov in manuskriptov, ki predstavljajo pogled na vesolje skozi stoletja. Dobesedno. Tako bodo obiskovalci videli preplet odnosov med vzhodno in zahodno filozofijo, starodavno in sodobno umetnostjo, znanostjo in religijo. Razstava je rezulatat koprodukcije med muzejema Mori iz Tokija, ki ga predstavlja direktor Fumio Nanjo, in ArtScience muzeja iz Singapurja, ki ga predstavlja direktorica Honor Harger. Tako bodo lahko singapurčani prvič videli artefakte renesančnih astronomov kot so Galileo, Kepler, Newton in Kopernik. Predstavljeni bodo tudi sodobni umetniki kot so Mariko Mori, Robert Rauschenberg, Andreas Gursky, Sugimoto Hiroshi, Arthur Woods in Osaki Takuro, Kitsou Dubois, Andy Warhol. Razstava bo razvila svojo pripoved skozi štiri osrednje teme:

 

a.) Vizija vesolja,

b.) Vesolje - prostor-čas

c.) Nov pogled na življenje in

d.) Space art.

 

Nov pogled na življenje in novi kulturni pojavi so že pred nami. Z njimi se vzpostavljajo novi in novi kulturni modeli, tudi tukaj v Singapurju. Singapur doživljam kot enega od novejših, a skrivnih središč sveta. Tukaj vse dokazuje, da gre za skupno stvar, za vse nas, v Singapurju je materializirana tehno-heterotopija modernističnih in visoko modernističnih praks. Ni boljšega naslova kot sem ga prebral takoj, ko smo prileteli na singapursko letališče, na eni od umetniških revij: Kaj nam zapušča zapuščina modernosti? Postmodernističnega kiča v tem mestu skorajda ni. Tukaj ni bilo ne časa ne prostora za tehnološki odklon, za krasilstvo dvoma. Digitalnega kiča pa je kljub temu preveč. Ravno v Singapurju se vidi, kako pomembno je sprožati postopke harmoniziranja lepih kaotičnosti.

 

Gola identiteta umetnika od njega zahteva energijo za proizvodnjo, zahteva produkcijsko moč. Ukiniti mora ideološko in začasno zavreči religiozno. Kaj pomeni koncept vstajenja Jezusa Kristusa v Andromedini koloniji? Koliko ljudi bo šlo v orbito v naslednjih petdesetih letih, koliko jih bo poletelo k planetarnim kolonijam? Vse je podrejeno pogojem v vakuumu, tudi teraformativna gravitacijska produkcija. Kdo potrebuje kulturo in umetnost, proizvedeno v pogojih gravitacije nič? Proizvajamo odmik od ideologije gravitacizma. Vsi se bomo priključili novi stilni foramciji. Ta je tista, ki nas bo dokončno združila.

 

Vse poti vodijo v Singapur.

 

Ni vse v kapitalu! Naši stari so si v umetnosti zadali, pred več kot tremi stoletji, nalogo, da bodo raziskovali, ne pa verovali. Tukaj sem tudi sam nasproten Florenskemu. Zakaj je videti, da za vsem stoji le človeški napuh, četudi ni? Vsaka radikalna umetnost pač prinaša tudi odklon, preden se pretopi v kulturo. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik. Vedno se hoče globinsko osmisliti. Tako je tudi v Singapurju. Domoderna doba nima več prostora, kaj šele časa! Nove kombinacije niso dovolj, nove interpretacije starih stilov niso več dovolj, čeprav so opravile tudi tako briljantno nalogo, kot je renesansa.

 

Idealen svet ali ideja sveta ali pa realizacija te ideje biva vedno najprej v umetnosti. Umetnost pa vedno znova zmaguje z resnostjo. S kozmično resnostjo. Biti moramo eshatološki, ne pa komični. Šele, ko smo do konca resni, do obisti resni, naši pojmi lahko zmagajo. Kombiniranje postmodernističnih navedkov v prejšnjem stoletju je bila samo divja igra, ki ni ščitila nikogar, bila je zavest o svobodi sami. Kar je že veliko, toda veliko premalo za četrto generacijo industralizacije.

 

Svet umetnosti vsebuje monumentalno idejo svobode, ki je tako grandiozna, da lahko vedno znova z lahkoto zavrže idejo Boga. Ateizem ni antiteizem! Ateizem ima svoj globok smoter! Opozarja nas na naše naloge na svetu, predvsem zato, ker smrti ni! Zato je nepredstavljivo in neodgovorno, da odnehamo. Mogoče je včasih potrebno samo počakati!

 

Kako je iz Singapurja videti Evropa? Tehno-inteligent Lenart J. Kučič je pred kratkim izpostavil misel, da evropejci nismo nikoli dovolj resno in globinsko analizirali dogodkov v španski državljanski vojni. Menim, da ima prav!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,697
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,587
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,002
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,595
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,258
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,790
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,358
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,763
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 984
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,656