Razkrivamo

Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov

Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o zaskrbljujočem položaju vseh tistih delov turške (za zdaj še) sekularne družbe, ki poskuša ohranjati čim večjo stopnjo avtonomije in neodvisnosti od režima. Položaj turških akademikov in intelektualcev je še posebej nezavidljiv, saj ob novinarjih in urednikih veljajo za glavne predsednikove tarče. Ergodan jih namreč javno zmerja z banditi, teroristi in izdajalci, kar marsikoga spominja na trideseta leta 20. stoletja, ko je v Nemčiji oblast prevzel "demokratično izvoljeni kancler" Adolf Hitler...

05.04.2017 20:24
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   Erdogan   represija   akademiki   intelektualci   Ibrahim Kaboglu   Umit Bicer   peticija   Kurdi

Foto: arhiv portal+

Po lanskem "spodletelem poskusu vojaškega udara" je postalo jasno, da je šlo za spretno izpeljan scenarij, ki ga je Erdogan izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. 

Februarja letos je turška vlada izdala še en izredni odlok, s katerim je med drugimi profesorji odpustila tudi dr. Ibrahima Kabogluja, uglednega profesorja ustavnega prava, ki je do nedavnega predaval na turški Univerzi Marmara v Istanbulu in je v svoji karieri izobrazil na tisoče turških pravnikov. Kot zagovornik človekovih pravic in znanstvenik je učil na številnih prestižnih univerzah po svetu, prvi teden v mesecu februarju je gostoval tudi na pariški Sorboni. Toda ko se je profesor Kaboglu vrnil v Turčijo, so mu vzeli profesuro, ga vrgli iz službe in mu zasegli potni list. Poleg profesorskega statusa je izgubil tudi pravico do pokojnine. To je pomenilo, da je šlo 43 let njegovih prizadevanj in dela v javnem sektorju v trenutku v nič. In kakšni "grehi" so Kabogluja tako drago stali? Kaj je storil proti državi? Nič drugega kot to, da je pred odhodom v Francijo opozarjal na pomanjkanje uravnotežene javne razprave glede napovedanih ustavnih sprememb, o katerih bodo ta mesec na referendumu odločali turški volivci. Kaboglu je bil sicer eden izmed podpisnikov peticije akademikov iz leta 2016, ki sta jo podpisala tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek.

 

Januarja lani je namreč 1.128 zaskrbljenih turških akademikov, delujočih na devetdesetih univerzah v Turčiji - med njimi je bilo tudi 356 tujih izobražencev - podpisalo mirovno peticijo Ne bomo soudeleženi v tem zločinu (We will not be a party to this crime). Akademiki, ki so danes poimenovani tudi kot Skupina akademikov za mir, so bili po javni objavi te peticije tarča napadov tako s strani turške vlade kot turških medijev. Očitali so jim, da so pozivali državno avtoriteto (tj. predsednika Erdogana), naj preneha s kršenjem človekovih pravic v kurdskih provincah na jugovzhodu Turčije in dopusti mednarodnim opazovalcem dostop do regije ter prične z mirovnimi pogajanji s kurdskim političnim gibanjem. Vsi podpisniki peticije so bili v mesecih, ki so sledili, stigmatizirani in podvrženi disciplinskim postopkom na univerzah, kjer so bili zaposleni. Grozila jim je zaporna kazen od enega do petih let. Resda so ti postopki proti intelektualcem sprožili val solidarnostne mednarodne kampanje, ki je zbrala še dodatnih 2.000 podpisnikov mirovne peticije, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo: že v januarju je bilo 27 akademikov obtoženih širjenja teroristične propagande in žaljenja turške identitete in države, drugi pa so bili odpuščeni ali suspendirani.

 

 

Intelektualci kot protidržavni element

 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je podpisnike peticije javno označil za bando, ki govori v istem tonu kot pripadniki terorističnih organizacij, kar je sprožilo medijski linč kot tudi hišne preiskave, grožnje in sodne procese proti vsem podpisnikom. Turški Svet za visoko izobraževanje (Council of High Education), regulatorno telo turških univerz, ki tudi imenuje rektorje in je bilo ustanovljeno leta 1982 kot način in sredstvo omejevanja akademske avtonomije in prepovedi delovanja univerz v nasprotju z interesi države, je po Erdoganovem javnem napadu na podpisnike peticije objavilo izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se peticija, ki podpira terorizem, ne more sklicevati na akademske svoboščine. Še pred lanskim julijskim državnim udarom se je turška akademska srenja začela zavedati, da državne avtoritete lahko spet kršijo neodvisnost in svobodo akademskega poklica ter da so politične preiskave zoper akademike pod Erdoganovim režimom možne.

 

Nekoč ugledni profesor prava Ibrahim Kaboglu je v Turčiji danes državni sovražnik.

 

 

Kot je znano, je 1. septembra 2016 turška vlada po "spodletelem vojaškem udaru" odpustila več kot 50.000 javnih uslužbencev, med katerimi je bil najbolj prizadet prav sektor univerzitetnih učiteljev. Odpuščenih je bilo 2.346 akademikov, med njimi tudi 44 podpisnikov mirovne peticije. Žrtev je bil tudi profesor Umit Bicer, ena vodilnih osebnosti turške Fundacije za človekove pravice. Odpuščeni so bili prepoznani kot grožnja turški nacionalni varnosti, odvzeta jim je bila pravica do pritožbe, onemogočeno delo v javnem sektorju in zasegli so jim potne liste. V Turčiji se je tako uvedlo izredno stanje, katerega trajanje se je doslej že večkrat podaljšalo. Do februarja letos je bilo tako suspendiranih ali odpuščenih že več kot 100.000 javnih uslužbencev (učiteljev, policistov, vojakov, akademikov, sodnikov in tožilcev), vse bolj pa je postajalo jasno, da je Erdogan domnevni poskus vojaškega udara spretno izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. Pritisk, ki je nepravičen, nezakonit in neosnovan, kot trdijo kritiki, se je začel sistematično izvajati na vse demokratične, disidentske in liberalno usmerjene družbene sektorje v državi.

 

 

Mediji in inteligenca najbolj na udaru

 

S poslednjim izrednim odlokom, izdanim 7. februarja, se je odpustilo še 330 akademikov, 115 med njimi jih je podpisnikov zgoraj omenjene mirovne peticije. Tudi akademiki, ki sploh niso podpisali te peticije, ampak so izrazili zgolj solidarnost in podporo podpisnikom - ter s tem branili pravico do svobode govora - so bili podvrženi sankcijam. Najbolj kritično je postalo stanje na Univerzi v Ankari, eni vodilnih izobraževalnih institucij v državi, ki je v preteklosti vzgojila in oblikovala zavidljivo število turških politikov in diplomatov: ta univerza je do februarja letos izgubila že 100 predavateljev, predvsem tistih iz oddelka za politične vede. Mnogi menijo, da to sploh ni presentljivo, saj je Erdoganova politična stranka že od samega začetka iskala načine, kako ukrotiti neodvisnost akademskega sektorja in utišati kritične glasove moderne turške zgodovine. Februarski odlok je izpraznil tudi celoten oddelek za novinarstvo na Univerzi v Ankari in Univerzi Marmara v Istanbulu, tako da je postalo nemogoče izvajati mnoge dodiplomske kot podiplomske predmete. Vse to je resda sprožilo simbolične proteste na začetku februarja v Ankari, na katerih so se zbrali odpuščeni profesorji, na stotine študentov, civilna združenja in predstavniki parlamentarne opozicije. Kampanja, ki so jo sprožili in ki se je imenovala "Ne, ne odhajamo", je sicer pridobila veliko podpore študentov in akademikov drugih univerz, vendar so jim posebne policijske enote nasilno onemogočile dostop do univerzitetnega kampusa. Kot poslednji odraz neodobravanja nekateri odpuščeni profesorji sedaj dvakrat na mesec predavajo zbranim študentom v parku v središču Ankare.

 

Medtem ko Erdoganovi specialci pretepajo študente, Bruselj brez slabe vesti gleda stran.

 

 

Ni torej presenetljivo, da je veliko turških akademikov že zapustilo državo in si začelo iskati možnost nadaljevanja kariere v tujini, predvsem v Nemčiji. Vendar je veliko tudi takšnih, ki te sreče nimajo. Ostali so v državi, kjer se soočajo s prepovedjo potovanja kot tudi trajno breposelnostjo. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da turški akademski sektor doživlja radikalne spremembe, ki z eksodusom kvalificiranih ljudi državo približuje ekonomski, kulturni in družbeni stagnaciji. Mnogi trdijo, da s prepovedjo vsakršne kritike in odprtega političnega diskurza v državi tudi do inovacij in izmenjave idej ne more priti. Prav gotovo ozračje, ki uvaja samocenzuro akademikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter vzpodbuja hvalo enega in edinega vrhovnega političnega voditelja, ne bo pripomoglo k razvoju znanosti, umetnosti in tehnologije. Turčija se vrača nazaj, v čas izpred tridesetih let, ko se je kot posledica vojaških udarov v letih 1971 in 1980 masovno odstranjevalo kritične glasove akademikov z univerz.

 

 

Ste nad dogajanjem v Turčiji zgroženi? Vam ni vseeno?

Pišite gospe Serri Kaleli, turški veleposlanici v Sloveniji (vrturcije@siol.net), ali pa ji telefonirajte (012364150) in izrazite svoje nestrinjanje z razmerami v Turčiji. Aktivirajte se! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
17
23.07.2017 20:00
Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Odgovor Ministrstvu za obrambo, drugič: zakaj je krojenje razpisa po željah Patrie zgrešeno
1
23.07.2017 16:00
Ministrstvo za obrambo v svojem zadnjempopravkuglede novih nakupovosemkolesnikovza Slovensko vojskoznova niti ne črhnena ... Več.
Piše: Igor Mekina
Ministrstvo za obrambo odgovarja na odgovor Igorja Mekine v zvezi s člankom "Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!"
2
12.07.2017 01:03
Prejeli smo odgovor Ministrstva za obrambo, ki se nanaša na trditve novinarja IgorjaMekine v njegovem odgovoru na nasprotna ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot kaže bo general Petraeus, nekdanji direktor Cie, po vojaško ukrojil slovensko medijsko zakonodajo
19
11.07.2017 00:00
United Group, na čelu katerega je srbski milijonar in blejski rezident Dragan Šolak, prevzema komercialni televiziji Pop TV in ... Več.
Piše: Uredništvo
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
13
09.07.2017 22:00
Ker je prispevek, ki ga je minuli teden o arbitražni razsodbi o meji s Hrvaško pripravil naš sodelavec Laris Gaiser, sprožil ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor Ministrstvu za obrambo ali zakaj bo najverjetneje znova izbrana razvpita finska Patria
5
06.07.2017 19:03
V odgovoru na moj članek o bližajočem se razpisu za nakup novih osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko, ki je bil objavljen ... Več.
Piše: Igor Mekina
"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!
14
04.07.2017 21:20
Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Odgovor na članek: Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
0
30.06.2017 22:59
Z Ministrstva za obrambo smo odgovor na članek z naslovom Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska ... Več.
Piše: Uredništvo
V Luki Koper spet vre: SDH nad Alenko Žnidaršič Kranjc, ki jo žerjavisti branijo kot boginjo
2
29.06.2017 15:26
Napetost pred 28. skupščino delničarjev Luke Koper narašča, saj se zaradi izgube zaupanja napoveduje menjava predsednice ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija kupuje oklepnike, v igri pa je ponovno razvpita finska Patria!
17
28.06.2017 20:29
V teh dneh naj bi Ministrstvo za obrambo zaključilo javni razpis za nakup 13 osemkolesnikov, ki jih nujno potrebuje Slovenska ... Več.
Piše: Igor Mekina
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
2
23.06.2017 08:00
Postopek imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence se vleče že od marca 2016, kar je svojevrstni škandal. Gre namreč ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
6
22.06.2017 20:00
Tomaž Modic, direktor podjetja Providentia, d.o.o., nam je poslal zahtevek po objavi popravka članka z naslovom Iznajdljivo ... Več.
Piše: Uredništvo
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
9
20.06.2017 20:00
Redno plačevanje davkov je obveznost davčnih zavezancev. Večina nas to obveznost izpolnjuje vestno in pravočasno. Če kdo pri ... Več.
Piše: Ivan Simič
Gospod minister Dejan Židan, kaj boste naredili za slovensko prašičerejo?
6
15.06.2017 19:31
Spoštovani minister Židan, samooskrba države s hrano je odvisna od razmerja domače prireje in porabe ter uvoza in izvoza. ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bi se Rajko Kenda žrtvoval in odstopil, če bi mu Zoran Janković obljubil mesto ministra za zdravje?
10
12.06.2017 23:58
Ob napovedani razrešitvi Rajka Kende, dolgoletnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana, okoli katerega se ... Več.
Piše: Uredništvo
Manipulacije brez meja: v Sloveniji je dejansko brezposelnih najmanj 175.000 ljudi
9
07.06.2017 22:15
Miro Cerar v javnosti ponavlja in dokazuje uspehe svoje vlade na področju zmanjševanja brezposelnosti, aktivne politike ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Armada piarovcev Mira Cerarja potrjuje staro ljudsko modrost: "veliko babic, kilavo dete"
9
06.06.2017 21:10
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je Stranka modernega centra (SMC) dosegla novo dno in da bi komaj še prilezla v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Miro Cerar na SMC-jevemu pikniku v Zbiljah: "Lahko tudi objemate ministre in poslance, če želite!"
12
02.06.2017 00:27
Če se je na tradicionalnem pikniku največje, a tudi najhitreje propadajoče Stranke modernega centra (SMC) v Zbiljah pri Medvodah ... Več.
Piše: Uredništvo
Pravičnik Janko Veber na Facebooku vlado imenuje zlo in med vrsticami poziva k zrušitvi Mira Cerarja
5
01.06.2017 14:05
Prodaja Nove ljubljanske banke resno načenja vladno koalicijo. Pred dnevi so denimo na seji vlade s preglasovanjem povozili ... Več.
Piše: Uredništvo
Danes se bo Svet UKCL seznanil s "sanacijskimi ukrepi za stabilizacijo poslovanja" Kliničnega centra
2
31.05.2017 11:00
Popoldne se bo sestal Svet UKC Ljubljana in razpravljal o ukrepih, ki jih je predlagalo vodstvo zavoda zaradi rekordne, 25,5 ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.106
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.373
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 759
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208