Razkrivamo

Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov

Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o zaskrbljujočem položaju vseh tistih delov turške (za zdaj še) sekularne družbe, ki poskuša ohranjati čim večjo stopnjo avtonomije in neodvisnosti od režima. Položaj turških akademikov in intelektualcev je še posebej nezavidljiv, saj ob novinarjih in urednikih veljajo za glavne predsednikove tarče. Ergodan jih namreč javno zmerja z banditi, teroristi in izdajalci, kar marsikoga spominja na trideseta leta 20. stoletja, ko je v Nemčiji oblast prevzel "demokratično izvoljeni kancler" Adolf Hitler...

05.04.2017 20:24
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   Erdogan   represija   akademiki   intelektualci   Ibrahim Kaboglu   Umit Bicer   peticija   Kurdi

Foto: arhiv portal+

Po lanskem "spodletelem poskusu vojaškega udara" je postalo jasno, da je šlo za spretno izpeljan scenarij, ki ga je Erdogan izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. 

Februarja letos je turška vlada izdala še en izredni odlok, s katerim je med drugimi profesorji odpustila tudi dr. Ibrahima Kabogluja, uglednega profesorja ustavnega prava, ki je do nedavnega predaval na turški Univerzi Marmara v Istanbulu in je v svoji karieri izobrazil na tisoče turških pravnikov. Kot zagovornik človekovih pravic in znanstvenik je učil na številnih prestižnih univerzah po svetu, prvi teden v mesecu februarju je gostoval tudi na pariški Sorboni. Toda ko se je profesor Kaboglu vrnil v Turčijo, so mu vzeli profesuro, ga vrgli iz službe in mu zasegli potni list. Poleg profesorskega statusa je izgubil tudi pravico do pokojnine. To je pomenilo, da je šlo 43 let njegovih prizadevanj in dela v javnem sektorju v trenutku v nič. In kakšni "grehi" so Kabogluja tako drago stali? Kaj je storil proti državi? Nič drugega kot to, da je pred odhodom v Francijo opozarjal na pomanjkanje uravnotežene javne razprave glede napovedanih ustavnih sprememb, o katerih bodo ta mesec na referendumu odločali turški volivci. Kaboglu je bil sicer eden izmed podpisnikov peticije akademikov iz leta 2016, ki sta jo podpisala tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek.

 

Januarja lani je namreč 1.128 zaskrbljenih turških akademikov, delujočih na devetdesetih univerzah v Turčiji - med njimi je bilo tudi 356 tujih izobražencev - podpisalo mirovno peticijo Ne bomo soudeleženi v tem zločinu (We will not be a party to this crime). Akademiki, ki so danes poimenovani tudi kot Skupina akademikov za mir, so bili po javni objavi te peticije tarča napadov tako s strani turške vlade kot turških medijev. Očitali so jim, da so pozivali državno avtoriteto (tj. predsednika Erdogana), naj preneha s kršenjem človekovih pravic v kurdskih provincah na jugovzhodu Turčije in dopusti mednarodnim opazovalcem dostop do regije ter prične z mirovnimi pogajanji s kurdskim političnim gibanjem. Vsi podpisniki peticije so bili v mesecih, ki so sledili, stigmatizirani in podvrženi disciplinskim postopkom na univerzah, kjer so bili zaposleni. Grozila jim je zaporna kazen od enega do petih let. Resda so ti postopki proti intelektualcem sprožili val solidarnostne mednarodne kampanje, ki je zbrala še dodatnih 2.000 podpisnikov mirovne peticije, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo: že v januarju je bilo 27 akademikov obtoženih širjenja teroristične propagande in žaljenja turške identitete in države, drugi pa so bili odpuščeni ali suspendirani.

 

 

Intelektualci kot protidržavni element

 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je podpisnike peticije javno označil za bando, ki govori v istem tonu kot pripadniki terorističnih organizacij, kar je sprožilo medijski linč kot tudi hišne preiskave, grožnje in sodne procese proti vsem podpisnikom. Turški Svet za visoko izobraževanje (Council of High Education), regulatorno telo turških univerz, ki tudi imenuje rektorje in je bilo ustanovljeno leta 1982 kot način in sredstvo omejevanja akademske avtonomije in prepovedi delovanja univerz v nasprotju z interesi države, je po Erdoganovem javnem napadu na podpisnike peticije objavilo izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se peticija, ki podpira terorizem, ne more sklicevati na akademske svoboščine. Še pred lanskim julijskim državnim udarom se je turška akademska srenja začela zavedati, da državne avtoritete lahko spet kršijo neodvisnost in svobodo akademskega poklica ter da so politične preiskave zoper akademike pod Erdoganovim režimom možne.

 

Nekoč ugledni profesor prava Ibrahim Kaboglu je v Turčiji danes državni sovražnik.

 

 

Kot je znano, je 1. septembra 2016 turška vlada po "spodletelem vojaškem udaru" odpustila več kot 50.000 javnih uslužbencev, med katerimi je bil najbolj prizadet prav sektor univerzitetnih učiteljev. Odpuščenih je bilo 2.346 akademikov, med njimi tudi 44 podpisnikov mirovne peticije. Žrtev je bil tudi profesor Umit Bicer, ena vodilnih osebnosti turške Fundacije za človekove pravice. Odpuščeni so bili prepoznani kot grožnja turški nacionalni varnosti, odvzeta jim je bila pravica do pritožbe, onemogočeno delo v javnem sektorju in zasegli so jim potne liste. V Turčiji se je tako uvedlo izredno stanje, katerega trajanje se je doslej že večkrat podaljšalo. Do februarja letos je bilo tako suspendiranih ali odpuščenih že več kot 100.000 javnih uslužbencev (učiteljev, policistov, vojakov, akademikov, sodnikov in tožilcev), vse bolj pa je postajalo jasno, da je Erdogan domnevni poskus vojaškega udara spretno izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. Pritisk, ki je nepravičen, nezakonit in neosnovan, kot trdijo kritiki, se je začel sistematično izvajati na vse demokratične, disidentske in liberalno usmerjene družbene sektorje v državi.

 

 

Mediji in inteligenca najbolj na udaru

 

S poslednjim izrednim odlokom, izdanim 7. februarja, se je odpustilo še 330 akademikov, 115 med njimi jih je podpisnikov zgoraj omenjene mirovne peticije. Tudi akademiki, ki sploh niso podpisali te peticije, ampak so izrazili zgolj solidarnost in podporo podpisnikom - ter s tem branili pravico do svobode govora - so bili podvrženi sankcijam. Najbolj kritično je postalo stanje na Univerzi v Ankari, eni vodilnih izobraževalnih institucij v državi, ki je v preteklosti vzgojila in oblikovala zavidljivo število turških politikov in diplomatov: ta univerza je do februarja letos izgubila že 100 predavateljev, predvsem tistih iz oddelka za politične vede. Mnogi menijo, da to sploh ni presentljivo, saj je Erdoganova politična stranka že od samega začetka iskala načine, kako ukrotiti neodvisnost akademskega sektorja in utišati kritične glasove moderne turške zgodovine. Februarski odlok je izpraznil tudi celoten oddelek za novinarstvo na Univerzi v Ankari in Univerzi Marmara v Istanbulu, tako da je postalo nemogoče izvajati mnoge dodiplomske kot podiplomske predmete. Vse to je resda sprožilo simbolične proteste na začetku februarja v Ankari, na katerih so se zbrali odpuščeni profesorji, na stotine študentov, civilna združenja in predstavniki parlamentarne opozicije. Kampanja, ki so jo sprožili in ki se je imenovala "Ne, ne odhajamo", je sicer pridobila veliko podpore študentov in akademikov drugih univerz, vendar so jim posebne policijske enote nasilno onemogočile dostop do univerzitetnega kampusa. Kot poslednji odraz neodobravanja nekateri odpuščeni profesorji sedaj dvakrat na mesec predavajo zbranim študentom v parku v središču Ankare.

 

Medtem ko Erdoganovi specialci pretepajo študente, Bruselj brez slabe vesti gleda stran.

 

 

Ni torej presenetljivo, da je veliko turških akademikov že zapustilo državo in si začelo iskati možnost nadaljevanja kariere v tujini, predvsem v Nemčiji. Vendar je veliko tudi takšnih, ki te sreče nimajo. Ostali so v državi, kjer se soočajo s prepovedjo potovanja kot tudi trajno breposelnostjo. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da turški akademski sektor doživlja radikalne spremembe, ki z eksodusom kvalificiranih ljudi državo približuje ekonomski, kulturni in družbeni stagnaciji. Mnogi trdijo, da s prepovedjo vsakršne kritike in odprtega političnega diskurza v državi tudi do inovacij in izmenjave idej ne more priti. Prav gotovo ozračje, ki uvaja samocenzuro akademikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter vzpodbuja hvalo enega in edinega vrhovnega političnega voditelja, ne bo pripomoglo k razvoju znanosti, umetnosti in tehnologije. Turčija se vrača nazaj, v čas izpred tridesetih let, ko se je kot posledica vojaških udarov v letih 1971 in 1980 masovno odstranjevalo kritične glasove akademikov z univerz.

 

 

Ste nad dogajanjem v Turčiji zgroženi? Vam ni vseeno?

Pišite gospe Serri Kaleli, turški veleposlanici v Sloveniji (vrturcije@siol.net), ali pa ji telefonirajte (012364150) in izrazite svoje nestrinjanje z razmerami v Turčiji. Aktivirajte se! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,949
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,440
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,260
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,128
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,879
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,199
07/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 966
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,313
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,339