Razkrivamo

Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov

Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o zaskrbljujočem položaju vseh tistih delov turške (za zdaj še) sekularne družbe, ki poskuša ohranjati čim večjo stopnjo avtonomije in neodvisnosti od režima. Položaj turških akademikov in intelektualcev je še posebej nezavidljiv, saj ob novinarjih in urednikih veljajo za glavne predsednikove tarče. Ergodan jih namreč javno zmerja z banditi, teroristi in izdajalci, kar marsikoga spominja na trideseta leta 20. stoletja, ko je v Nemčiji oblast prevzel "demokratično izvoljeni kancler" Adolf Hitler...

05.04.2017 20:24
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   Erdogan   represija   akademiki   intelektualci   Ibrahim Kaboglu   Umit Bicer   peticija   Kurdi

Foto: arhiv portal+

Po lanskem "spodletelem poskusu vojaškega udara" je postalo jasno, da je šlo za spretno izpeljan scenarij, ki ga je Erdogan izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. 

Februarja letos je turška vlada izdala še en izredni odlok, s katerim je med drugimi profesorji odpustila tudi dr. Ibrahima Kabogluja, uglednega profesorja ustavnega prava, ki je do nedavnega predaval na turški Univerzi Marmara v Istanbulu in je v svoji karieri izobrazil na tisoče turških pravnikov. Kot zagovornik človekovih pravic in znanstvenik je učil na številnih prestižnih univerzah po svetu, prvi teden v mesecu februarju je gostoval tudi na pariški Sorboni. Toda ko se je profesor Kaboglu vrnil v Turčijo, so mu vzeli profesuro, ga vrgli iz službe in mu zasegli potni list. Poleg profesorskega statusa je izgubil tudi pravico do pokojnine. To je pomenilo, da je šlo 43 let njegovih prizadevanj in dela v javnem sektorju v trenutku v nič. In kakšni "grehi" so Kabogluja tako drago stali? Kaj je storil proti državi? Nič drugega kot to, da je pred odhodom v Francijo opozarjal na pomanjkanje uravnotežene javne razprave glede napovedanih ustavnih sprememb, o katerih bodo ta mesec na referendumu odločali turški volivci. Kaboglu je bil sicer eden izmed podpisnikov peticije akademikov iz leta 2016, ki sta jo podpisala tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek.

 

Januarja lani je namreč 1.128 zaskrbljenih turških akademikov, delujočih na devetdesetih univerzah v Turčiji - med njimi je bilo tudi 356 tujih izobražencev - podpisalo mirovno peticijo Ne bomo soudeleženi v tem zločinu (We will not be a party to this crime). Akademiki, ki so danes poimenovani tudi kot Skupina akademikov za mir, so bili po javni objavi te peticije tarča napadov tako s strani turške vlade kot turških medijev. Očitali so jim, da so pozivali državno avtoriteto (tj. predsednika Erdogana), naj preneha s kršenjem človekovih pravic v kurdskih provincah na jugovzhodu Turčije in dopusti mednarodnim opazovalcem dostop do regije ter prične z mirovnimi pogajanji s kurdskim političnim gibanjem. Vsi podpisniki peticije so bili v mesecih, ki so sledili, stigmatizirani in podvrženi disciplinskim postopkom na univerzah, kjer so bili zaposleni. Grozila jim je zaporna kazen od enega do petih let. Resda so ti postopki proti intelektualcem sprožili val solidarnostne mednarodne kampanje, ki je zbrala še dodatnih 2.000 podpisnikov mirovne peticije, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo: že v januarju je bilo 27 akademikov obtoženih širjenja teroristične propagande in žaljenja turške identitete in države, drugi pa so bili odpuščeni ali suspendirani.

 

 

Intelektualci kot protidržavni element

 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je podpisnike peticije javno označil za bando, ki govori v istem tonu kot pripadniki terorističnih organizacij, kar je sprožilo medijski linč kot tudi hišne preiskave, grožnje in sodne procese proti vsem podpisnikom. Turški Svet za visoko izobraževanje (Council of High Education), regulatorno telo turških univerz, ki tudi imenuje rektorje in je bilo ustanovljeno leta 1982 kot način in sredstvo omejevanja akademske avtonomije in prepovedi delovanja univerz v nasprotju z interesi države, je po Erdoganovem javnem napadu na podpisnike peticije objavilo izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se peticija, ki podpira terorizem, ne more sklicevati na akademske svoboščine. Še pred lanskim julijskim državnim udarom se je turška akademska srenja začela zavedati, da državne avtoritete lahko spet kršijo neodvisnost in svobodo akademskega poklica ter da so politične preiskave zoper akademike pod Erdoganovim režimom možne.

 

Nekoč ugledni profesor prava Ibrahim Kaboglu je v Turčiji danes državni sovražnik.

 

 

Kot je znano, je 1. septembra 2016 turška vlada po "spodletelem vojaškem udaru" odpustila več kot 50.000 javnih uslužbencev, med katerimi je bil najbolj prizadet prav sektor univerzitetnih učiteljev. Odpuščenih je bilo 2.346 akademikov, med njimi tudi 44 podpisnikov mirovne peticije. Žrtev je bil tudi profesor Umit Bicer, ena vodilnih osebnosti turške Fundacije za človekove pravice. Odpuščeni so bili prepoznani kot grožnja turški nacionalni varnosti, odvzeta jim je bila pravica do pritožbe, onemogočeno delo v javnem sektorju in zasegli so jim potne liste. V Turčiji se je tako uvedlo izredno stanje, katerega trajanje se je doslej že večkrat podaljšalo. Do februarja letos je bilo tako suspendiranih ali odpuščenih že več kot 100.000 javnih uslužbencev (učiteljev, policistov, vojakov, akademikov, sodnikov in tožilcev), vse bolj pa je postajalo jasno, da je Erdogan domnevni poskus vojaškega udara spretno izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. Pritisk, ki je nepravičen, nezakonit in neosnovan, kot trdijo kritiki, se je začel sistematično izvajati na vse demokratične, disidentske in liberalno usmerjene družbene sektorje v državi.

 

 

Mediji in inteligenca najbolj na udaru

 

S poslednjim izrednim odlokom, izdanim 7. februarja, se je odpustilo še 330 akademikov, 115 med njimi jih je podpisnikov zgoraj omenjene mirovne peticije. Tudi akademiki, ki sploh niso podpisali te peticije, ampak so izrazili zgolj solidarnost in podporo podpisnikom - ter s tem branili pravico do svobode govora - so bili podvrženi sankcijam. Najbolj kritično je postalo stanje na Univerzi v Ankari, eni vodilnih izobraževalnih institucij v državi, ki je v preteklosti vzgojila in oblikovala zavidljivo število turških politikov in diplomatov: ta univerza je do februarja letos izgubila že 100 predavateljev, predvsem tistih iz oddelka za politične vede. Mnogi menijo, da to sploh ni presentljivo, saj je Erdoganova politična stranka že od samega začetka iskala načine, kako ukrotiti neodvisnost akademskega sektorja in utišati kritične glasove moderne turške zgodovine. Februarski odlok je izpraznil tudi celoten oddelek za novinarstvo na Univerzi v Ankari in Univerzi Marmara v Istanbulu, tako da je postalo nemogoče izvajati mnoge dodiplomske kot podiplomske predmete. Vse to je resda sprožilo simbolične proteste na začetku februarja v Ankari, na katerih so se zbrali odpuščeni profesorji, na stotine študentov, civilna združenja in predstavniki parlamentarne opozicije. Kampanja, ki so jo sprožili in ki se je imenovala "Ne, ne odhajamo", je sicer pridobila veliko podpore študentov in akademikov drugih univerz, vendar so jim posebne policijske enote nasilno onemogočile dostop do univerzitetnega kampusa. Kot poslednji odraz neodobravanja nekateri odpuščeni profesorji sedaj dvakrat na mesec predavajo zbranim študentom v parku v središču Ankare.

 

Medtem ko Erdoganovi specialci pretepajo študente, Bruselj brez slabe vesti gleda stran.

 

 

Ni torej presenetljivo, da je veliko turških akademikov že zapustilo državo in si začelo iskati možnost nadaljevanja kariere v tujini, predvsem v Nemčiji. Vendar je veliko tudi takšnih, ki te sreče nimajo. Ostali so v državi, kjer se soočajo s prepovedjo potovanja kot tudi trajno breposelnostjo. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da turški akademski sektor doživlja radikalne spremembe, ki z eksodusom kvalificiranih ljudi državo približuje ekonomski, kulturni in družbeni stagnaciji. Mnogi trdijo, da s prepovedjo vsakršne kritike in odprtega političnega diskurza v državi tudi do inovacij in izmenjave idej ne more priti. Prav gotovo ozračje, ki uvaja samocenzuro akademikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter vzpodbuja hvalo enega in edinega vrhovnega političnega voditelja, ne bo pripomoglo k razvoju znanosti, umetnosti in tehnologije. Turčija se vrača nazaj, v čas izpred tridesetih let, ko se je kot posledica vojaških udarov v letih 1971 in 1980 masovno odstranjevalo kritične glasove akademikov z univerz.

 

 

Ste nad dogajanjem v Turčiji zgroženi? Vam ni vseeno?

Pišite gospe Serri Kaleli, turški veleposlanici v Sloveniji (vrturcije@siol.net), ali pa ji telefonirajte (012364150) in izrazite svoje nestrinjanje z razmerami v Turčiji. Aktivirajte se! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
12
19.11.2017 21:53
Po napovedih bo Marjan Šarec 3. junija prihodnje leto nastopil na parlamentarnih volitvah, kar pomeni, da se panika v vladajoči, ... Več.
Piše: Uredništvo
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
21
17.11.2017 01:12
V dneh, ko sta se slovenska politika in javnost razdelili glede zakonitega izgona sirskega migranta Ahmada Šamija - premier Miro ... Več.
Piše: Uredništvo
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
10
13.11.2017 19:52
Ljubljanski taksist Ibro ima na tviterju neverjetnih 11.700 sledilcev, njegovi komentarji pa so skoraj vedno odmevni, saj je ... Več.
Piše: Domen Savič
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
9
13.11.2017 00:26
Internistični del ljubljanske urgence (IPP) bo jutri po desetih letih vendarle doživel otvoritev. Prav s projektom urgentnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Panika pri Pahorju: sploh ni samoumevno, da bo v nedeljo premagal Marjana Šarca!
15
10.11.2017 00:01
Pred nedeljskim predsedniškim finalnim obračunom med Marjanom Šarcem in Borutom Pahorjem smo na portalu+ zbrali nekaj najbolj ... Več.
Piše: Uredništvo
Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont
4
09.11.2017 00:30
Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Putinov odlikovanec Janković v Kremlju obljubljal ljubljansko deklaracijo evropskih županov o odpravi sankcij proti Rusiji
19
07.11.2017 22:59
Zakaj je ruski predsednik Vladimir Putin v soboto odlikoval ministrico Cerarjeve vlade Anjo Kopač Mrak in ljubljanskega župana ... Več.
Piše: Uredništvo
Igor Funa: državni uradnik, ki slovenske frekvence v vrednosti več milijonov evrov brezplačno prepušča Hrvatom in Italijanom
4
05.11.2017 22:15
Uradnik Igor Funa na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) v sumljivih postopkih že več let sistematično ... Več.
Piše: Uredništvo
Katalonija ali demokracija v Španiji: Ideološki boj med monarhisti in republikanci
10
04.11.2017 23:05
Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji
7
29.10.2017 22:30
Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je ukrajinski Antonov postal "ruski pravljični velikan"
11
25.10.2017 22:00
Mykhailo Brodovych, veleposlanik Ukrajine v Ljubljani, nas je prosil za objavo pisma, naslovljenega na odgovornega urednika ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
8
19.10.2017 23:50
Zasebno podjetje družine Gorenšek MD Medicina, kjer ima osebno zdravnico tudi premier Miro Cerar, je po naših informacijah na ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek članka "Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!"
2
17.10.2017 21:00
Z Ministrstva za kulturo so nam poslali odgovor oziroma popravek, v katerem nas opozarjajo na nekatere zavajajoče informacije ... Več.
Piše: Uredništvo
Polemika: Kaj vse je neresničnega o osemkolesnikih zapisal in zamolčal veleposlanik Poljske
3
16.10.2017 22:06
Veleposlanik je poštenjak, ki so ga poslali v tujino, da bi lagal v korist svoje države. S temi besedami v svojem dnevniku je ... Več.
Piše: Igor Mekina
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
5
11.10.2017 20:23
Po odstopu Tomaža Glažarja, predsednika Sveta UKC Ljubljana, ki sta mu sledili še dve predstavnici ustanovitelja, se pritisk ... Več.
Piše: Uredništvo
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
10
09.10.2017 19:00
Največji medijski prevzem v zgodovini slovenskih medijev in medijev na območju nekdanje Jugoslavije bo mogoč, ker je slovenski ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi objave štirih Natovih dokumentov, ki sploh niso tajni, Urad za varstvo tajnih podatkov od portala+ zahteva, da jih odstrani s spleta!
7
05.10.2017 19:00
Ste vedeli, da imamo tudi vladni Urad za varstvo tajnih podatkov? Že nekaj let, čeprav deluje zelo diskretno in stran od oči ... Več.
Piše: Uredništvo
Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado
2
27.09.2017 21:15
Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi ... Več.
Piše: Uredništvo
Veleposlaništvo Republike Poljske odgovarja: Koalicijska vojska je oklepnik Rosomak izbrala za najboljše vozilo na misiji v Afganistanu
5
27.09.2017 18:00
V zvezi z neresnično vsebino članka Igorja Mekine z naslovom Vlada s prirejenim razpisom kupuje prešibko zaščitene ... Več.
Piše: Uredništvo
Burleska v Združeni narodih: hrvaški premier Plenković odločno zavrnil kakršno koli možnost spoštovanja arbitraže, naš Cerar pa filozofiral o vlogi čebel in drugih opraševalcev
9
26.09.2017 20:00
Samo še na papeževem pogrebu bi se morda zbralo toliko državnikov kot na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.540
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.383
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.490
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.071
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.803
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.835
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.704
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.163
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.050
10/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 653