Razkrivamo

Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov

Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o zaskrbljujočem položaju vseh tistih delov turške (za zdaj še) sekularne družbe, ki poskuša ohranjati čim večjo stopnjo avtonomije in neodvisnosti od režima. Položaj turških akademikov in intelektualcev je še posebej nezavidljiv, saj ob novinarjih in urednikih veljajo za glavne predsednikove tarče. Ergodan jih namreč javno zmerja z banditi, teroristi in izdajalci, kar marsikoga spominja na trideseta leta 20. stoletja, ko je v Nemčiji oblast prevzel "demokratično izvoljeni kancler" Adolf Hitler...

05.04.2017 20:24
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   Erdogan   represija   akademiki   intelektualci   Ibrahim Kaboglu   Umit Bicer   peticija   Kurdi

Foto: arhiv portal+

Po lanskem "spodletelem poskusu vojaškega udara" je postalo jasno, da je šlo za spretno izpeljan scenarij, ki ga je Erdogan izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. 

Februarja letos je turška vlada izdala še en izredni odlok, s katerim je med drugimi profesorji odpustila tudi dr. Ibrahima Kabogluja, uglednega profesorja ustavnega prava, ki je do nedavnega predaval na turški Univerzi Marmara v Istanbulu in je v svoji karieri izobrazil na tisoče turških pravnikov. Kot zagovornik človekovih pravic in znanstvenik je učil na številnih prestižnih univerzah po svetu, prvi teden v mesecu februarju je gostoval tudi na pariški Sorboni. Toda ko se je profesor Kaboglu vrnil v Turčijo, so mu vzeli profesuro, ga vrgli iz službe in mu zasegli potni list. Poleg profesorskega statusa je izgubil tudi pravico do pokojnine. To je pomenilo, da je šlo 43 let njegovih prizadevanj in dela v javnem sektorju v trenutku v nič. In kakšni "grehi" so Kabogluja tako drago stali? Kaj je storil proti državi? Nič drugega kot to, da je pred odhodom v Francijo opozarjal na pomanjkanje uravnotežene javne razprave glede napovedanih ustavnih sprememb, o katerih bodo ta mesec na referendumu odločali turški volivci. Kaboglu je bil sicer eden izmed podpisnikov peticije akademikov iz leta 2016, ki sta jo podpisala tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek.

 

Januarja lani je namreč 1.128 zaskrbljenih turških akademikov, delujočih na devetdesetih univerzah v Turčiji - med njimi je bilo tudi 356 tujih izobražencev - podpisalo mirovno peticijo Ne bomo soudeleženi v tem zločinu (We will not be a party to this crime). Akademiki, ki so danes poimenovani tudi kot Skupina akademikov za mir, so bili po javni objavi te peticije tarča napadov tako s strani turške vlade kot turških medijev. Očitali so jim, da so pozivali državno avtoriteto (tj. predsednika Erdogana), naj preneha s kršenjem človekovih pravic v kurdskih provincah na jugovzhodu Turčije in dopusti mednarodnim opazovalcem dostop do regije ter prične z mirovnimi pogajanji s kurdskim političnim gibanjem. Vsi podpisniki peticije so bili v mesecih, ki so sledili, stigmatizirani in podvrženi disciplinskim postopkom na univerzah, kjer so bili zaposleni. Grozila jim je zaporna kazen od enega do petih let. Resda so ti postopki proti intelektualcem sprožili val solidarnostne mednarodne kampanje, ki je zbrala še dodatnih 2.000 podpisnikov mirovne peticije, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo: že v januarju je bilo 27 akademikov obtoženih širjenja teroristične propagande in žaljenja turške identitete in države, drugi pa so bili odpuščeni ali suspendirani.

 

 

Intelektualci kot protidržavni element

 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je podpisnike peticije javno označil za bando, ki govori v istem tonu kot pripadniki terorističnih organizacij, kar je sprožilo medijski linč kot tudi hišne preiskave, grožnje in sodne procese proti vsem podpisnikom. Turški Svet za visoko izobraževanje (Council of High Education), regulatorno telo turških univerz, ki tudi imenuje rektorje in je bilo ustanovljeno leta 1982 kot način in sredstvo omejevanja akademske avtonomije in prepovedi delovanja univerz v nasprotju z interesi države, je po Erdoganovem javnem napadu na podpisnike peticije objavilo izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se peticija, ki podpira terorizem, ne more sklicevati na akademske svoboščine. Še pred lanskim julijskim državnim udarom se je turška akademska srenja začela zavedati, da državne avtoritete lahko spet kršijo neodvisnost in svobodo akademskega poklica ter da so politične preiskave zoper akademike pod Erdoganovim režimom možne.

 

Nekoč ugledni profesor prava Ibrahim Kaboglu je v Turčiji danes državni sovražnik.

 

 

Kot je znano, je 1. septembra 2016 turška vlada po "spodletelem vojaškem udaru" odpustila več kot 50.000 javnih uslužbencev, med katerimi je bil najbolj prizadet prav sektor univerzitetnih učiteljev. Odpuščenih je bilo 2.346 akademikov, med njimi tudi 44 podpisnikov mirovne peticije. Žrtev je bil tudi profesor Umit Bicer, ena vodilnih osebnosti turške Fundacije za človekove pravice. Odpuščeni so bili prepoznani kot grožnja turški nacionalni varnosti, odvzeta jim je bila pravica do pritožbe, onemogočeno delo v javnem sektorju in zasegli so jim potne liste. V Turčiji se je tako uvedlo izredno stanje, katerega trajanje se je doslej že večkrat podaljšalo. Do februarja letos je bilo tako suspendiranih ali odpuščenih že več kot 100.000 javnih uslužbencev (učiteljev, policistov, vojakov, akademikov, sodnikov in tožilcev), vse bolj pa je postajalo jasno, da je Erdogan domnevni poskus vojaškega udara spretno izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. Pritisk, ki je nepravičen, nezakonit in neosnovan, kot trdijo kritiki, se je začel sistematično izvajati na vse demokratične, disidentske in liberalno usmerjene družbene sektorje v državi.

 

 

Mediji in inteligenca najbolj na udaru

 

S poslednjim izrednim odlokom, izdanim 7. februarja, se je odpustilo še 330 akademikov, 115 med njimi jih je podpisnikov zgoraj omenjene mirovne peticije. Tudi akademiki, ki sploh niso podpisali te peticije, ampak so izrazili zgolj solidarnost in podporo podpisnikom - ter s tem branili pravico do svobode govora - so bili podvrženi sankcijam. Najbolj kritično je postalo stanje na Univerzi v Ankari, eni vodilnih izobraževalnih institucij v državi, ki je v preteklosti vzgojila in oblikovala zavidljivo število turških politikov in diplomatov: ta univerza je do februarja letos izgubila že 100 predavateljev, predvsem tistih iz oddelka za politične vede. Mnogi menijo, da to sploh ni presentljivo, saj je Erdoganova politična stranka že od samega začetka iskala načine, kako ukrotiti neodvisnost akademskega sektorja in utišati kritične glasove moderne turške zgodovine. Februarski odlok je izpraznil tudi celoten oddelek za novinarstvo na Univerzi v Ankari in Univerzi Marmara v Istanbulu, tako da je postalo nemogoče izvajati mnoge dodiplomske kot podiplomske predmete. Vse to je resda sprožilo simbolične proteste na začetku februarja v Ankari, na katerih so se zbrali odpuščeni profesorji, na stotine študentov, civilna združenja in predstavniki parlamentarne opozicije. Kampanja, ki so jo sprožili in ki se je imenovala "Ne, ne odhajamo", je sicer pridobila veliko podpore študentov in akademikov drugih univerz, vendar so jim posebne policijske enote nasilno onemogočile dostop do univerzitetnega kampusa. Kot poslednji odraz neodobravanja nekateri odpuščeni profesorji sedaj dvakrat na mesec predavajo zbranim študentom v parku v središču Ankare.

 

Medtem ko Erdoganovi specialci pretepajo študente, Bruselj brez slabe vesti gleda stran.

 

 

Ni torej presenetljivo, da je veliko turških akademikov že zapustilo državo in si začelo iskati možnost nadaljevanja kariere v tujini, predvsem v Nemčiji. Vendar je veliko tudi takšnih, ki te sreče nimajo. Ostali so v državi, kjer se soočajo s prepovedjo potovanja kot tudi trajno breposelnostjo. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da turški akademski sektor doživlja radikalne spremembe, ki z eksodusom kvalificiranih ljudi državo približuje ekonomski, kulturni in družbeni stagnaciji. Mnogi trdijo, da s prepovedjo vsakršne kritike in odprtega političnega diskurza v državi tudi do inovacij in izmenjave idej ne more priti. Prav gotovo ozračje, ki uvaja samocenzuro akademikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter vzpodbuja hvalo enega in edinega vrhovnega političnega voditelja, ne bo pripomoglo k razvoju znanosti, umetnosti in tehnologije. Turčija se vrača nazaj, v čas izpred tridesetih let, ko se je kot posledica vojaških udarov v letih 1971 in 1980 masovno odstranjevalo kritične glasove akademikov z univerz.

 

 

Ste nad dogajanjem v Turčiji zgroženi? Vam ni vseeno?

Pišite gospe Serri Kaleli, turški veleposlanici v Sloveniji (vrturcije@siol.net), ali pa ji telefonirajte (012364150) in izrazite svoje nestrinjanje z razmerami v Turčiji. Aktivirajte se! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
25
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.067
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619