Razkrivamo

Erdogan Paša se do turških intelektualcev obnaša podobno, kot se je Hitler do Judov

Pred bližajočim se referendumom o večjih ustavnih pooblastilih avtokratskega predsednika Erdogana objavljamo nov prispevek o zaskrbljujočem položaju vseh tistih delov turške (za zdaj še) sekularne družbe, ki poskuša ohranjati čim večjo stopnjo avtonomije in neodvisnosti od režima. Položaj turških akademikov in intelektualcev je še posebej nezavidljiv, saj ob novinarjih in urednikih veljajo za glavne predsednikove tarče. Ergodan jih namreč javno zmerja z banditi, teroristi in izdajalci, kar marsikoga spominja na trideseta leta 20. stoletja, ko je v Nemčiji oblast prevzel "demokratično izvoljeni kancler" Adolf Hitler...

05.04.2017 20:24
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Turčija   Erdogan   represija   akademiki   intelektualci   Ibrahim Kaboglu   Umit Bicer   peticija   Kurdi

Foto: arhiv portal+

Po lanskem "spodletelem poskusu vojaškega udara" je postalo jasno, da je šlo za spretno izpeljan scenarij, ki ga je Erdogan izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. 

Februarja letos je turška vlada izdala še en izredni odlok, s katerim je med drugimi profesorji odpustila tudi dr. Ibrahima Kabogluja, uglednega profesorja ustavnega prava, ki je do nedavnega predaval na turški Univerzi Marmara v Istanbulu in je v svoji karieri izobrazil na tisoče turških pravnikov. Kot zagovornik človekovih pravic in znanstvenik je učil na številnih prestižnih univerzah po svetu, prvi teden v mesecu februarju je gostoval tudi na pariški Sorboni. Toda ko se je profesor Kaboglu vrnil v Turčijo, so mu vzeli profesuro, ga vrgli iz službe in mu zasegli potni list. Poleg profesorskega statusa je izgubil tudi pravico do pokojnine. To je pomenilo, da je šlo 43 let njegovih prizadevanj in dela v javnem sektorju v trenutku v nič. In kakšni "grehi" so Kabogluja tako drago stali? Kaj je storil proti državi? Nič drugega kot to, da je pred odhodom v Francijo opozarjal na pomanjkanje uravnotežene javne razprave glede napovedanih ustavnih sprememb, o katerih bodo ta mesec na referendumu odločali turški volivci. Kaboglu je bil sicer eden izmed podpisnikov peticije akademikov iz leta 2016, ki sta jo podpisala tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek.

 

Januarja lani je namreč 1.128 zaskrbljenih turških akademikov, delujočih na devetdesetih univerzah v Turčiji - med njimi je bilo tudi 356 tujih izobražencev - podpisalo mirovno peticijo Ne bomo soudeleženi v tem zločinu (We will not be a party to this crime). Akademiki, ki so danes poimenovani tudi kot Skupina akademikov za mir, so bili po javni objavi te peticije tarča napadov tako s strani turške vlade kot turških medijev. Očitali so jim, da so pozivali državno avtoriteto (tj. predsednika Erdogana), naj preneha s kršenjem človekovih pravic v kurdskih provincah na jugovzhodu Turčije in dopusti mednarodnim opazovalcem dostop do regije ter prične z mirovnimi pogajanji s kurdskim političnim gibanjem. Vsi podpisniki peticije so bili v mesecih, ki so sledili, stigmatizirani in podvrženi disciplinskim postopkom na univerzah, kjer so bili zaposleni. Grozila jim je zaporna kazen od enega do petih let. Resda so ti postopki proti intelektualcem sprožili val solidarnostne mednarodne kampanje, ki je zbrala še dodatnih 2.000 podpisnikov mirovne peticije, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo: že v januarju je bilo 27 akademikov obtoženih širjenja teroristične propagande in žaljenja turške identitete in države, drugi pa so bili odpuščeni ali suspendirani.

 

 

Intelektualci kot protidržavni element

 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je podpisnike peticije javno označil za bando, ki govori v istem tonu kot pripadniki terorističnih organizacij, kar je sprožilo medijski linč kot tudi hišne preiskave, grožnje in sodne procese proti vsem podpisnikom. Turški Svet za visoko izobraževanje (Council of High Education), regulatorno telo turških univerz, ki tudi imenuje rektorje in je bilo ustanovljeno leta 1982 kot način in sredstvo omejevanja akademske avtonomije in prepovedi delovanja univerz v nasprotju z interesi države, je po Erdoganovem javnem napadu na podpisnike peticije objavilo izjavo, v kateri je bilo zapisano, da se peticija, ki podpira terorizem, ne more sklicevati na akademske svoboščine. Še pred lanskim julijskim državnim udarom se je turška akademska srenja začela zavedati, da državne avtoritete lahko spet kršijo neodvisnost in svobodo akademskega poklica ter da so politične preiskave zoper akademike pod Erdoganovim režimom možne.

 

Nekoč ugledni profesor prava Ibrahim Kaboglu je v Turčiji danes državni sovražnik.

 

 

Kot je znano, je 1. septembra 2016 turška vlada po "spodletelem vojaškem udaru" odpustila več kot 50.000 javnih uslužbencev, med katerimi je bil najbolj prizadet prav sektor univerzitetnih učiteljev. Odpuščenih je bilo 2.346 akademikov, med njimi tudi 44 podpisnikov mirovne peticije. Žrtev je bil tudi profesor Umit Bicer, ena vodilnih osebnosti turške Fundacije za človekove pravice. Odpuščeni so bili prepoznani kot grožnja turški nacionalni varnosti, odvzeta jim je bila pravica do pritožbe, onemogočeno delo v javnem sektorju in zasegli so jim potne liste. V Turčiji se je tako uvedlo izredno stanje, katerega trajanje se je doslej že večkrat podaljšalo. Do februarja letos je bilo tako suspendiranih ali odpuščenih že več kot 100.000 javnih uslužbencev (učiteljev, policistov, vojakov, akademikov, sodnikov in tožilcev), vse bolj pa je postajalo jasno, da je Erdogan domnevni poskus vojaškega udara spretno izrabil kot izgovor za temeljito politično čistko, ki si prizadeva odstraniti in kaznovati vsakršno kritiko njegove državne politike. Pritisk, ki je nepravičen, nezakonit in neosnovan, kot trdijo kritiki, se je začel sistematično izvajati na vse demokratične, disidentske in liberalno usmerjene družbene sektorje v državi.

 

 

Mediji in inteligenca najbolj na udaru

 

S poslednjim izrednim odlokom, izdanim 7. februarja, se je odpustilo še 330 akademikov, 115 med njimi jih je podpisnikov zgoraj omenjene mirovne peticije. Tudi akademiki, ki sploh niso podpisali te peticije, ampak so izrazili zgolj solidarnost in podporo podpisnikom - ter s tem branili pravico do svobode govora - so bili podvrženi sankcijam. Najbolj kritično je postalo stanje na Univerzi v Ankari, eni vodilnih izobraževalnih institucij v državi, ki je v preteklosti vzgojila in oblikovala zavidljivo število turških politikov in diplomatov: ta univerza je do februarja letos izgubila že 100 predavateljev, predvsem tistih iz oddelka za politične vede. Mnogi menijo, da to sploh ni presentljivo, saj je Erdoganova politična stranka že od samega začetka iskala načine, kako ukrotiti neodvisnost akademskega sektorja in utišati kritične glasove moderne turške zgodovine. Februarski odlok je izpraznil tudi celoten oddelek za novinarstvo na Univerzi v Ankari in Univerzi Marmara v Istanbulu, tako da je postalo nemogoče izvajati mnoge dodiplomske kot podiplomske predmete. Vse to je resda sprožilo simbolične proteste na začetku februarja v Ankari, na katerih so se zbrali odpuščeni profesorji, na stotine študentov, civilna združenja in predstavniki parlamentarne opozicije. Kampanja, ki so jo sprožili in ki se je imenovala "Ne, ne odhajamo", je sicer pridobila veliko podpore študentov in akademikov drugih univerz, vendar so jim posebne policijske enote nasilno onemogočile dostop do univerzitetnega kampusa. Kot poslednji odraz neodobravanja nekateri odpuščeni profesorji sedaj dvakrat na mesec predavajo zbranim študentom v parku v središču Ankare.

 

Medtem ko Erdoganovi specialci pretepajo študente, Bruselj brez slabe vesti gleda stran.

 

 

Ni torej presenetljivo, da je veliko turških akademikov že zapustilo državo in si začelo iskati možnost nadaljevanja kariere v tujini, predvsem v Nemčiji. Vendar je veliko tudi takšnih, ki te sreče nimajo. Ostali so v državi, kjer se soočajo s prepovedjo potovanja kot tudi trajno breposelnostjo. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da turški akademski sektor doživlja radikalne spremembe, ki z eksodusom kvalificiranih ljudi državo približuje ekonomski, kulturni in družbeni stagnaciji. Mnogi trdijo, da s prepovedjo vsakršne kritike in odprtega političnega diskurza v državi tudi do inovacij in izmenjave idej ne more priti. Prav gotovo ozračje, ki uvaja samocenzuro akademikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter vzpodbuja hvalo enega in edinega vrhovnega političnega voditelja, ne bo pripomoglo k razvoju znanosti, umetnosti in tehnologije. Turčija se vrača nazaj, v čas izpred tridesetih let, ko se je kot posledica vojaških udarov v letih 1971 in 1980 masovno odstranjevalo kritične glasove akademikov z univerz.

 

 

Ste nad dogajanjem v Turčiji zgroženi? Vam ni vseeno?

Pišite gospe Serri Kaleli, turški veleposlanici v Sloveniji (vrturcije@siol.net), ali pa ji telefonirajte (012364150) in izrazite svoje nestrinjanje z razmerami v Turčiji. Aktivirajte se! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.463
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.803
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.128
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.788
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.917
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.846
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.403
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.576
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.958
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 905