Mainstream mediji o škandaloznih dogodkih v ljubljanskem Kliničnem centru v glavnem še vedno poročajo selektivno, bržkone tudi z dobršno mero (samo)cenzure. Toda medijska blokada počasi popušča in morda čez dve leti portal+ ne bo več eden redkih neodvisnih (spletnih) medijev, ki bo razkrival rabote v javnem zdravstvu brez kakršnih koli lobističnih pritiskov ali "intervencij od zgoraj". Kajti v zadnjih dneh letih je bilo tako in nič drugače. Pogosto smo bili na bojišču sami, brez podpore novinarskih in uredniških kolegov. Tudi ko smo pisali o Rajku Kendi, za katerega si zdaj tudi nekateri njegovi zdravniški kolegi upajo reči, da je za slovensko pediatrijo katastrofa na dveh nogah. Očitno strah pred sankcijami popušča, hkrati pa slabi tudi medijska blokada. Morda bo prav primer Rajka Kende "zaslužen", da se bo kulisa, za katero se v našem javnem zdravstvu dogajajo nezaslišane svinjarije brez kakršnih koli sankcij, končno podrla. O doktorju Kendi smo namreč že poročali pred dnevi, ko smo objavili zapis o tem, kako je ta "prvi politik med slovenskimi pediatri" in "prvi pediater med slovenskimi politiki" skoraj izgubil službo, in bi kmalu za vedno, po 41 letih službovanja, zapustil UKC Ljubljana. Toda manever ni uspel in otroški nefrolog, ki ga bolj kot klinična medicina zanima politika, še naprej ostaja strokovni direktor Pediatrične klinike v UKC Ljubljana. Številnih govoric, ki v teh dneh kar dežujejo od tam, niti ne nameravamo posebej preverjati, ker niso bistvene za položaj, v katerem se je Kenda znašel po smrti 14-letnika septembra lani.

Dejstva so namreč dovolj eksplicitna, zato ne potrebujemo nepreverjenih govoric. V času svojega vodenja Pediatrične klinike je Rajko Kenda zamenjal dolgoletnega predstojnika otroške kardiologije Tomaža Podnarja z Urošem Mazićem, ki se zaradi svojega konfliktnega odnosa s kolegi nikakor ni bil primeren za ta položaj, poleg tega sta bila njegova protikandidata (redni profesor in docent) oba tudi habilitirana in strokovno na neprimerno višji ravni od Mazića. Glede na odločitev, ki jo je sprejel Kenda, lahko torej utemeljeno domnevamo, da je gospod Uroš Mazić izpolnjeval kakšne druge, neformalne kriterije oziroma pogoje. In če vemo, da velja UKC Ljubljana za trdnjavo korupcije v našem javnem zdravstvu, kjer še vedno kraljujejo nekdanji funkcionarji Službe državne varnosti, potem najbrž ni presenetljivo, da nekateri namigujejo, da naj bi bil Uroš Mazić sin zloglasnega Živka Mazića - tistega tožilca nekdanje JLA, ki je na Roški leta 1988 vodil montirani sodni proces v zadevi JBTZ (!).

Uroš Mazić (Foto: Ultralab)

Uroš Mazić je kasneje od vodenja klinike na veselje mnogih odstopil. Posledično je potem poleg strokovnega vodenja Pediatrične klinike Rajko Kenda prevzel še funkcijo vodje otroške kardiološke dejavnosti. Si predstavljate to farso? Rajko Kenda, nefrolog, je prevzel kot formalni vodja še dejavnost otroške srčne kardiologije. Mesto je tako rekoč blokiral, da ga ne bi mogla zasesti edina dva kandidata, ki sta izpolnjevala razpisne pogoje... Seveda je šlo vse skupaj samo še navzdol. Po naših informacijah se Kenda na kardiološki kliniki na viziti ni pojavil več let. Kar je razumljivo. Saj bi lahko izpadel neresno in padel na izpitu iz kardiologije pred vsakim študentom medicine. Vsako pojavljanje na kardiologiji bi lahko bilo za Kendo huda blamaža, česar pa si je noben predstojnik ne more privoščiti. Rešitev je seveda enostavna: tako sporen človek klinike ne sme in ne more voditi. Zaradi vsega tega so se odnosi med zaposlenimi seveda poslabševali do te mere, da so postali nevarni za bolnišnično delo. Sledile so smrti otrok, ki se v univerzitetni bolnišnici evropske države v 21. stoletju ne bi smele zgoditi.

V nizu nepotrebnih smrti otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki so se zgodile v mandatu gospoda Kende, je tudi zadnja, smrt štirinajstletnika. In ko je tudi interna preiskava pokazala, da bi jo bilo mogoče preprečiti, če bi le predstojnik opravljal svojo funkcijo korektno, je strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija "Miša" Pfeifer storila edino pravilno potezo. Skupaj z anemičnim generalnim direktorjem Andražem Kopačem sta Rajka Kendo končno - največja blamaža za Kendo je bilo seveda zanj katastrofalno Poročilo mednarodne strokovne komisije o programu otroške srčne kirurgije iz leta 2015, - razrešila z mesta strokovnega direktorja Pediatrične klinike.

Marija "Miša" Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana (Foto: Youtube)

Pfeiferjeva je pri tem storila le eno, vendar usodno napako. Pred razrešitvijo Rajka Kende se ni posvetovala z neformalno nedrejenimi kadri. Zato se ni zgodil le telefonski klic, kot smo zapisali pred dnevi, pač pa naj bi bila oba, tako ona kot generalni direktor Kopač, celo fizično poklicana na zagovor k še večji katastrofi slovenskega zdravstva na dveh nogah, namreč sami ministrici Milojki Kolar Celarc. Gospe, ki se je do sedaj s svojo "ničelno toleranco" do korupcije v zdravstvu in centralnim razpisom za igle, plenice in rokavice že ničkolikokrat blamirala v javnosti. A nikoli tako kot v zadnji oddaji Tarča.

Po takem fiasku bi se vsak normalen človek od sramu ugreznil v zemljo. Vendar se Milojka Kolar Celarc, ki očitno živi v paralelnem svetu, ki ga vodijo miklavčiči in zemljariči, ne da. Ministrica še kar vztraja na funkciji in izdaja povelja. Da je lahko strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija "Miša" Pfeifer v medijih povedala svoje mnenje, je moral po naših informacijah posredovati sam Milan Kučan: šele potem je bila odpravljena medijska blokada. Milan, hvala!

Milojka Kolar Celarc, najslabša ministrica za zdravje v zgodovini Slovenije. (Foto: TV Slovenija)

A Rajko Kenda zaradi domnevne procesne napake - vse več indicev dobivamo, da bi lahko šlo za nameren spodrsljaj, ki bi ga lahko zakuhali v pravni službi UKCL (!) - zaenkrat ostaja na funkciji. Očitno pa tudi on ne ve, kaj je objektivna odgovornost. Podobno kot bivši in najbolj vrhunski direktor UKC Ljubljana doslej, sorodnik nekdanjega tajnika maršala Tita in visokega funkcionarja tajne komunistične policije Marka Vrhunca, prijatelja in tesnega sodelavca bivšega šefa Službe državne varnosti ter med drugim nekdanjega direktorja UKC Ljubljana Janeza Zemljariča, inženir strojništva in trenutni svetovalec za informacijsko varnost v UKCL Simon Vrhunec. Tisti Simon, ki so mu hekerji zlahka vdrli v sistem in ukradli zasebne podatke slovenskih bolnikov in davkoplačevalcev.

Naj obema, predvsem pa v tem primeru Rajku Kendi, na portalu+ brezplačno razložimo, kaj pomeni objektivna odgovornost. Za objektivno odgovornost morajo biti izpolnjeni štirje elementi odškodninske odgovornosti:

1. nedopustno škodljivo dejstvo (npr. predstojnik klinike je vodil kliniko brez osnovnega strokovnega znanja iz področja otroške kardiologije),

2. škoda (npr. pogoste smrti otrok na tej kliniki),

3. vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo (npr. do smrti ne bi prišlo, če bi kliniko vodil strokovno usposobljeni zdravnik) in

4. odškodninska odgovornost, ki temelji na vzročnosti.

Ker temelji objektivna odgovornost na vzročnosti, je fizična ali pravna oseba odgovorna vedno, kadar vzrok za škodo izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Obstoj vzročnosti se predpostavlja: če nastane škoda v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari ali dejavnosti. Odgovorna oseba mora dokazati, da vzrok za škodo ne izvira iz nevarne stvari ali dejavnosti. Točneje, dokazati mora enega izmed točno določenih oprostilnih razlogov, torej da je škoda posledica:

1. višje sile  (tj. okoliščina, ki je zunanja, nepričakovana in neizogibna),

2. dejanja oškodovanca samega (tj. npr. otroka, ki je pred predstojnikom namerno prikrival svojo klinično stanje) ali

3. dejanja tretje osebe, ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti.

Rajko Kenda je za časopis Delo izjavil, da ne bo odšel umazan. Glede na vse informacije je Rajko Kenda umazan že dolgo, torej mora samo še oditi. Enainštirideset let delovne dobe pomeni, da Rajko Kenda izpolnjuje pogoje za upokojitev. In s takšnimi življenjskimi "dosežki", kot so nepotrebne smrti otročičkov v programu otroške srčne kirurgije ter zadnja smrt 14-letnega fanta, lahko mirno zapišemo: "It is time to go home, Rajko!"

Isto velja za Milojko Kolar Celarc.

Na tem mestu prosimo in pozivamo slovensko javnost, slovenske bolnike, starše slovenskih otrok in vse davkoplačevalce, da ne dopustijo še enega evidentnega primera lomastenja nekompetentnih partijskih kadrov po slovenski medicini (kjer očitno zgolj hranijo svoje ege in morebiti celo denarnice) na račun življenj slovenskih otrok in drugih bolnikov. Naj vsi ti partijski kadri že enkrat izginejo na smetišče zgodovine in pustijo Slovenijo mlajšim, predvsem pa kompetentnim ter nekorumpiranim državljanom!