Razkrivamo

Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"

Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom "Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine", v katerem opisujem njegov značaj, poteze in politično okolje, ki ga Vučić sam načrtuje in oblikuje. Ugotavljal sem tudi, da je (bil) Vučić kot predsednik vlade v Srbiji del problema, ne pa rešitve. Celotni sistem vlade, vse državne institucije v Srbiji čakajo, kaj bo Vučić povedal, kaj bo določil in kaj bo odločil. To je najboljši način, da vsaka iniciativa in inventivnost v srbski družbi in upravi zamreta. Mediji so Vučiću v veliki večini naklonjeni, saj razumejo njegovo moč in obsedenost z nastopanjem v medijih. Sprijaznili so se tudi njegovo željo po nadzoru.

07.04.2017 19:00
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Srbija   volitve   Aleksandar Vučić   protesti   študenti   represija   Slobodan Milošević

Foto: Youtube

Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja

2. aprila 2017 so bile volitve predsednika Srbije, na katerih je Aleksandar Vučić prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Na poti do te zmage je novi predsednik Srbije "pohodil" svojega predhodnika in dosedanjega zaveznika Tomislava Nikolića. Drugega aprila zvečer se je Vučić počutil kot bog, ki lahko naredi vse in spremeni vse v Srbiji, v regiji in vpliva na dogajanje v Evropski unijiV moji tokratni analizi je potrebno omeniti izredno pomembno "govorico" iz Srbije, ki opozarja na Vučićevo strategijo osvajanje popolne oblasti. Njegova strategija naj bi bila prevzemanje dolžnosti predsednika države, nadzor nad varnostnim službam, popolna kontrola vojske in celo sprememba ustave Srbije v smeri predsedniškega sistema. Ta bi namreč Vučići omogočil popolno, absolutno in grobo vladanje v Srbiji, pri čemer je na dobri poti, da to tudi uresniči, kajti od vsega naštetega mora spremeniti samo še ustavo. Že dan po volitvah, tretjega aprila, so na ulice več srbskih mest zgrnile množice študentov. Začel se je "drugi 5. oktober", ki simbolizira odpor proti Slobodanu Miloševiću: 5. oktobra 2000 so namreč protestniki dosegli padec Miloševića in formiranje demokratične oblasti, ki jo je reprezentiral Zoran Đinđić. Ta je leta 2001 postal predsednik vlade, vendar so 12. marca 2003 nanj sredi Beograda izvedli atentat in ga umorili. Če je bil Đinđić znan kot demokrat, pa je Aleksandar Vučić v času Miloševića opravljal dolžnost ministra za informiranje in je dejansko preganjal novinarje. Najbolj izpostavljenega novinarja opozicije Slavka Čuruvijo so umorili na pragu njegovega doma v Beogradu. 

 

Študentje po celi Srbiji so 3. aprila stopili na ulice in začeli zahtevati ukinitev diktature in spremembe v družbi. Skupno število protestnikov je skupaj prvi dan doseglo število 30.000. Mediji so poniževalno poročali o številu in namenu protestnikov, in sicer do takšne mere, da so uporabljali posnetke nekaterih dogodkov na Norveškem, da bi ilustrirali nizkotnost protestnikov, ob tem pa so obtoževali Georga Sorosa, zvezo NATO in EU za vmešavanje v notranje zadeve Srbije - kar je le še ena poteza iz Vučićevega arzenala varnostnih služb.

 

 

Kaj protestniki zamerijo Vučiću

 

Protestniki očitajo Vučiću njegovo diktatorstvo, ki ga opisujejo in dokazujejo z nameščenimi "spontanimi" dogodki v predvolilnem boju, z najemanjem avtobusov in prevažanjem pristašev na njegove predvolilne dogodke po celi Srbiji, na zlorabo premierskega položaja v času predvolilne kampanje, na ponarejanje volilnih rezultatov ipd. Večina predstavnikov študentov zatrjuje, da so protesti spontani in da so njihove zahteve legitimne. Vseeno pa naj omenimo, da so se na protestih v Srbiji pojavili nekateri sumljivi posamezniki, ki so sodelovali v vojni v Ukrajini na strani Rusije, kot tudi pripadniki JSO (Jedinica za Specialne Operacije), ki so v preteklosti že izsiljevali politiko in bržkone sodelovali pri umoru Slavka Čuruvije in predsednika vlade Zorana Đinđića. Njihova prisotnost je močno zmanjšala občutek legitimnosti protestov. Na prizoriščih so se pojavljale tudi osebe iz političnega življenja, ki pripadajo Vučićevi opoziciji.

 

Resnici na ljubo je treba zapisati, da je Vučić kljub vsemu legalno izbrani predsednik Srbije. Težko je podpreti skupine, ki rušijo legalno izbranega predsednika, tudi če je to Vučić, ki je s kontrolo nad mediji in celotno družbo resnično ustvaril diktaturo. Protestniki mu tega ne priznajo; očitajo mu slabo stanje v državi in zahtevajo spremembe v družbi. Največji problem protestnikov je, da se v prvih nekaj dnevih niso izkristalizirale njihove politične zahteve. Naslednji problem protestnikov je ta, da nimajo politične infrastrukture. Vučićevo trdnjavo po naših ocenah tvorijo okoli milijon pripadnikov stranke, varnostne službe, ki si jih je Vučić v celoti podredil, državni aparat, ki v njemu vidi rešitelja. Vse te strukture so preveč monolitne , da bi popustile pred zahtevami študentov. Infrastrukturo protestniki nujno potrebujejo za oblikovanje zahtev in oblikovanje vizij, ki bi rezultirali s strategijo sprememb v družbi.

 

Naslednji veliki problem protestnikov je, da večina od njih sploh ni šla na volitve, kar jim odvzema legitimnost, saj niso prek legalnih poti demokratične družbe zahtevali sprememb, ki jih sedaj zahtevajo na ulici. Vučića so izbrali starši, prijatelji in sorodniki teh protestnikov. Študentje niso organizirali protestov, ko je bilo dokazano, da so si predsednik države, minister za notranje zadeve, minister za obrambo in veliko vodilnih v vladajoči stranki kupovali diplome fakultet in celo doktorate. Protestniki ne protestirajo proti temu, da se zaposlitev dobi samo v primeru, če se včlaniš v Vučićevo stranko. Študentje niso organizirali protestov, ko so njihovim starim staršem zmanjšali pokojnine, s katerimi se tudi oni šolajo, saj njihovi starši večinoma nimajo zaposlitve.

 

 

Vse te pomanjkljivosti se lahko zanemarijo, če bodo protestniki v kratkem času uspeli artikulirati in oblikovati realne zahteve, ki jim mora slediti neka politična opcija, saj se parole in tehnologija vladanja ne more direktno iz ulice preslikati v državne inštitucije. Kaj bo naredil Vučić, pa je predvsem odvisno od poteka protestov in zahtev protestnikov.

 

 

Milošević, Šešelj, Vučić ...

 

3. april mora za Srbijo postati drugi 5. oktober, saj so prejšnja vlada Demokratske stranke (DS), sedanja vlada Srbske napredne stranke (SNS) in sam Vučić pripeljali družbo do najnižje točke svojega obstoja. Predsednik vlade in v nedeljo izvoljeni predsednik države jadra na uspehih svoje medijske popularnosti, na svoji dejanski moči in kontroli nad varnostnimi in obveščevalnim službam, kot tudi nad celotnim represivnim aparatom in vojsko. Vučićev življenjepis, grožnje, da bodo "pobili sto muslimanov, če pade samo ena srbska glava", nereševanje gospodarskih problemov, spretno poigravanje z EU in NATO, kot tudi laganje svojim državljanom, neizpolnjevanje političnih obljub in dejansko zavajanje volivcev, odvzemajo legitimnost njegovi zmagi na predsedniških volitvah. Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja. Zaveda se tudi dejstva, da se število protestnikov ne povečuje in da se bo s časom samo zmanjševalo. Čas dela za Vučića. V svoji potezah sledi vzorcem svojih vzornikov, Miloševića, Šešlja in - kakor on sam pravi - ključavničarja Tita. Pričakovati je torej, da bo Vučić na zahteve študentov odgovoril podobno kot je to naredil Tito v letu 1968: takrat je Josip Broz prebrisano dejal, da imajo študentje prav in da bodo spremenili družbeni sistem ter vpeljali vladavino prava. Če se bo zgledoval po Titu, se bo Vučić izognil nasilju, obenem pa zagotovo ne bo pa pozabil, da so protestniki skalili njegovo "sveto" zmago. Protestniki bodo to (ob)čutili v naslednjih mesecih in letih.

 

Če se v Srbiji ne bodo artikulirale realne politične zahteve po spremembah in novih poštenih parlamentarnih in predsedniških volitvah, kot tudi v spremembi duha v srbski družbi, ki bo zmožna priznati svoje zablode iz preteklosti, kot tudi zablode o liderstvu v regiji, svojih vojnih zmagah v preteklosti, čistosti in nedolžnosti v konfliktih v nekdanji skupni državi, zablode o velikih investicijah v srbsko gospodarstvo, zablode, da se moč države gradi z nakupom vojnih letal in tankov, zablode o pomembnosti Srbije v svetu itn., potem obstaja realna nevarnost, da bo Srbija ostala ista: rastlinjak za male diktatorje in radikalne politike, kakršen je Vučić.

 

 

Kaj potrebuje Srbija

 

Srbija potrebuje mlade nove ideje, ki jih študentje imajo. A obstaja nevarnost, da jih bodo pohodile zgodovinske zablode. Srbija je zaradi svojih norih dejanj v preteklosti plačala preveliko ceno, saj je gospodarstvo popolnoma uničeno, kmetijstvo na kolenih, politični sistem se je centraliziral do maksimuma, varnostne službe iz ozadja prek medijev razširjajo strah pred spremembami in teorije zarote - vse za to, da bi zaščitili in ohranili status quo. Protestnike je treba podpreti in jim pomagati v tistem delu njihovih zahtev, ki govorijo o vladavini prava, poštenju, možnostih za zaposlitev, saj so to tudi prvine evropskih vrednot in standardov. Vse to je potrebno storiti na politično korekten, evropski način, če si Srbija želi vstopiti v skupino držav, ki se za te vrednote zavzemajo in jih udejanjajo. Korekten način pomeni tudi izogibanje nasilju s strani protestnikov, saj bi nasilje sprožilo le nasilje izredno konservativnega aparata prisile na drugi strani.

 

Zdaj smo prišli do bistva problema: celotna srbska  družba je prepojena z Vučićevo idejo "o ponovno veliki Srbiji", ki bo premagala vse svoje notranje in zunanje sovražnike. Vse, kar se dogaja sedaj v Srbiji, vsa folklora okoli tega, dejansko vodi v smer, kjer Vučić postaja mali Milošević. Vladar vsega in vseh. Srbska družba se mora zamisliti nad tem stanjem in nevarnostjo ponovitve zgodovine. Ima Srbija sploh voditelje, ki bodo zmožni spremeniti tok dogajanja in na koncu izpeljali vse zahteve protestnikov? To vprašanje bo bremenilo srbsko družbo še nekaj časa, vmes pa bodo morali živeti v diktaturi, ki jo je potihoma ustvaril Aleksandar Vučić, ki od svojih namenov ne odstopil, saj ima podporo Merklove in Putina, to pa je po njegovem mnenju tisto, kar mu daje tudi legitimnost. Voditelji v Srbiji so, vprašanje pa je, ali jih bodo protestniki znali izbrati in v prihodnosti ustvariti družbo, ki bo onemogočala, da si razni vučići uzurpirajo celotno državo. Škoda, ker v Srbiji le redki berejo portal+ ...

 

Od 3. aprila do 5. oktobra je še veliko časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.956
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.286
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.204
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060