Razkrivamo

Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"

Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom "Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine", v katerem opisujem njegov značaj, poteze in politično okolje, ki ga Vučić sam načrtuje in oblikuje. Ugotavljal sem tudi, da je (bil) Vučić kot predsednik vlade v Srbiji del problema, ne pa rešitve. Celotni sistem vlade, vse državne institucije v Srbiji čakajo, kaj bo Vučić povedal, kaj bo določil in kaj bo odločil. To je najboljši način, da vsaka iniciativa in inventivnost v srbski družbi in upravi zamreta. Mediji so Vučiću v veliki večini naklonjeni, saj razumejo njegovo moč in obsedenost z nastopanjem v medijih. Sprijaznili so se tudi njegovo željo po nadzoru.

07.04.2017 19:00
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Srbija   volitve   Aleksandar Vučić   protesti   študenti   represija   Slobodan Milošević

Foto: Youtube

Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja

2. aprila 2017 so bile volitve predsednika Srbije, na katerih je Aleksandar Vučić prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Na poti do te zmage je novi predsednik Srbije "pohodil" svojega predhodnika in dosedanjega zaveznika Tomislava Nikolića. Drugega aprila zvečer se je Vučić počutil kot bog, ki lahko naredi vse in spremeni vse v Srbiji, v regiji in vpliva na dogajanje v Evropski unijiV moji tokratni analizi je potrebno omeniti izredno pomembno "govorico" iz Srbije, ki opozarja na Vučićevo strategijo osvajanje popolne oblasti. Njegova strategija naj bi bila prevzemanje dolžnosti predsednika države, nadzor nad varnostnim službam, popolna kontrola vojske in celo sprememba ustave Srbije v smeri predsedniškega sistema. Ta bi namreč Vučići omogočil popolno, absolutno in grobo vladanje v Srbiji, pri čemer je na dobri poti, da to tudi uresniči, kajti od vsega naštetega mora spremeniti samo še ustavo. Že dan po volitvah, tretjega aprila, so na ulice več srbskih mest zgrnile množice študentov. Začel se je "drugi 5. oktober", ki simbolizira odpor proti Slobodanu Miloševiću: 5. oktobra 2000 so namreč protestniki dosegli padec Miloševića in formiranje demokratične oblasti, ki jo je reprezentiral Zoran Đinđić. Ta je leta 2001 postal predsednik vlade, vendar so 12. marca 2003 nanj sredi Beograda izvedli atentat in ga umorili. Če je bil Đinđić znan kot demokrat, pa je Aleksandar Vučić v času Miloševića opravljal dolžnost ministra za informiranje in je dejansko preganjal novinarje. Najbolj izpostavljenega novinarja opozicije Slavka Čuruvijo so umorili na pragu njegovega doma v Beogradu. 

 

Študentje po celi Srbiji so 3. aprila stopili na ulice in začeli zahtevati ukinitev diktature in spremembe v družbi. Skupno število protestnikov je skupaj prvi dan doseglo število 30.000. Mediji so poniževalno poročali o številu in namenu protestnikov, in sicer do takšne mere, da so uporabljali posnetke nekaterih dogodkov na Norveškem, da bi ilustrirali nizkotnost protestnikov, ob tem pa so obtoževali Georga Sorosa, zvezo NATO in EU za vmešavanje v notranje zadeve Srbije - kar je le še ena poteza iz Vučićevega arzenala varnostnih služb.

 

 

Kaj protestniki zamerijo Vučiću

 

Protestniki očitajo Vučiću njegovo diktatorstvo, ki ga opisujejo in dokazujejo z nameščenimi "spontanimi" dogodki v predvolilnem boju, z najemanjem avtobusov in prevažanjem pristašev na njegove predvolilne dogodke po celi Srbiji, na zlorabo premierskega položaja v času predvolilne kampanje, na ponarejanje volilnih rezultatov ipd. Večina predstavnikov študentov zatrjuje, da so protesti spontani in da so njihove zahteve legitimne. Vseeno pa naj omenimo, da so se na protestih v Srbiji pojavili nekateri sumljivi posamezniki, ki so sodelovali v vojni v Ukrajini na strani Rusije, kot tudi pripadniki JSO (Jedinica za Specialne Operacije), ki so v preteklosti že izsiljevali politiko in bržkone sodelovali pri umoru Slavka Čuruvije in predsednika vlade Zorana Đinđića. Njihova prisotnost je močno zmanjšala občutek legitimnosti protestov. Na prizoriščih so se pojavljale tudi osebe iz političnega življenja, ki pripadajo Vučićevi opoziciji.

 

Resnici na ljubo je treba zapisati, da je Vučić kljub vsemu legalno izbrani predsednik Srbije. Težko je podpreti skupine, ki rušijo legalno izbranega predsednika, tudi če je to Vučić, ki je s kontrolo nad mediji in celotno družbo resnično ustvaril diktaturo. Protestniki mu tega ne priznajo; očitajo mu slabo stanje v državi in zahtevajo spremembe v družbi. Največji problem protestnikov je, da se v prvih nekaj dnevih niso izkristalizirale njihove politične zahteve. Naslednji problem protestnikov je ta, da nimajo politične infrastrukture. Vučićevo trdnjavo po naših ocenah tvorijo okoli milijon pripadnikov stranke, varnostne službe, ki si jih je Vučić v celoti podredil, državni aparat, ki v njemu vidi rešitelja. Vse te strukture so preveč monolitne , da bi popustile pred zahtevami študentov. Infrastrukturo protestniki nujno potrebujejo za oblikovanje zahtev in oblikovanje vizij, ki bi rezultirali s strategijo sprememb v družbi.

 

Naslednji veliki problem protestnikov je, da večina od njih sploh ni šla na volitve, kar jim odvzema legitimnost, saj niso prek legalnih poti demokratične družbe zahtevali sprememb, ki jih sedaj zahtevajo na ulici. Vučića so izbrali starši, prijatelji in sorodniki teh protestnikov. Študentje niso organizirali protestov, ko je bilo dokazano, da so si predsednik države, minister za notranje zadeve, minister za obrambo in veliko vodilnih v vladajoči stranki kupovali diplome fakultet in celo doktorate. Protestniki ne protestirajo proti temu, da se zaposlitev dobi samo v primeru, če se včlaniš v Vučićevo stranko. Študentje niso organizirali protestov, ko so njihovim starim staršem zmanjšali pokojnine, s katerimi se tudi oni šolajo, saj njihovi starši večinoma nimajo zaposlitve.

 

 

Vse te pomanjkljivosti se lahko zanemarijo, če bodo protestniki v kratkem času uspeli artikulirati in oblikovati realne zahteve, ki jim mora slediti neka politična opcija, saj se parole in tehnologija vladanja ne more direktno iz ulice preslikati v državne inštitucije. Kaj bo naredil Vučić, pa je predvsem odvisno od poteka protestov in zahtev protestnikov.

 

 

Milošević, Šešelj, Vučić ...

 

3. april mora za Srbijo postati drugi 5. oktober, saj so prejšnja vlada Demokratske stranke (DS), sedanja vlada Srbske napredne stranke (SNS) in sam Vučić pripeljali družbo do najnižje točke svojega obstoja. Predsednik vlade in v nedeljo izvoljeni predsednik države jadra na uspehih svoje medijske popularnosti, na svoji dejanski moči in kontroli nad varnostnimi in obveščevalnim službam, kot tudi nad celotnim represivnim aparatom in vojsko. Vučićev življenjepis, grožnje, da bodo "pobili sto muslimanov, če pade samo ena srbska glava", nereševanje gospodarskih problemov, spretno poigravanje z EU in NATO, kot tudi laganje svojim državljanom, neizpolnjevanje političnih obljub in dejansko zavajanje volivcev, odvzemajo legitimnost njegovi zmagi na predsedniških volitvah. Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja. Zaveda se tudi dejstva, da se število protestnikov ne povečuje in da se bo s časom samo zmanjševalo. Čas dela za Vučića. V svoji potezah sledi vzorcem svojih vzornikov, Miloševića, Šešlja in - kakor on sam pravi - ključavničarja Tita. Pričakovati je torej, da bo Vučić na zahteve študentov odgovoril podobno kot je to naredil Tito v letu 1968: takrat je Josip Broz prebrisano dejal, da imajo študentje prav in da bodo spremenili družbeni sistem ter vpeljali vladavino prava. Če se bo zgledoval po Titu, se bo Vučić izognil nasilju, obenem pa zagotovo ne bo pa pozabil, da so protestniki skalili njegovo "sveto" zmago. Protestniki bodo to (ob)čutili v naslednjih mesecih in letih.

 

Če se v Srbiji ne bodo artikulirale realne politične zahteve po spremembah in novih poštenih parlamentarnih in predsedniških volitvah, kot tudi v spremembi duha v srbski družbi, ki bo zmožna priznati svoje zablode iz preteklosti, kot tudi zablode o liderstvu v regiji, svojih vojnih zmagah v preteklosti, čistosti in nedolžnosti v konfliktih v nekdanji skupni državi, zablode o velikih investicijah v srbsko gospodarstvo, zablode, da se moč države gradi z nakupom vojnih letal in tankov, zablode o pomembnosti Srbije v svetu itn., potem obstaja realna nevarnost, da bo Srbija ostala ista: rastlinjak za male diktatorje in radikalne politike, kakršen je Vučić.

 

 

Kaj potrebuje Srbija

 

Srbija potrebuje mlade nove ideje, ki jih študentje imajo. A obstaja nevarnost, da jih bodo pohodile zgodovinske zablode. Srbija je zaradi svojih norih dejanj v preteklosti plačala preveliko ceno, saj je gospodarstvo popolnoma uničeno, kmetijstvo na kolenih, politični sistem se je centraliziral do maksimuma, varnostne službe iz ozadja prek medijev razširjajo strah pred spremembami in teorije zarote - vse za to, da bi zaščitili in ohranili status quo. Protestnike je treba podpreti in jim pomagati v tistem delu njihovih zahtev, ki govorijo o vladavini prava, poštenju, možnostih za zaposlitev, saj so to tudi prvine evropskih vrednot in standardov. Vse to je potrebno storiti na politično korekten, evropski način, če si Srbija želi vstopiti v skupino držav, ki se za te vrednote zavzemajo in jih udejanjajo. Korekten način pomeni tudi izogibanje nasilju s strani protestnikov, saj bi nasilje sprožilo le nasilje izredno konservativnega aparata prisile na drugi strani.

 

Zdaj smo prišli do bistva problema: celotna srbska  družba je prepojena z Vučićevo idejo "o ponovno veliki Srbiji", ki bo premagala vse svoje notranje in zunanje sovražnike. Vse, kar se dogaja sedaj v Srbiji, vsa folklora okoli tega, dejansko vodi v smer, kjer Vučić postaja mali Milošević. Vladar vsega in vseh. Srbska družba se mora zamisliti nad tem stanjem in nevarnostjo ponovitve zgodovine. Ima Srbija sploh voditelje, ki bodo zmožni spremeniti tok dogajanja in na koncu izpeljali vse zahteve protestnikov? To vprašanje bo bremenilo srbsko družbo še nekaj časa, vmes pa bodo morali živeti v diktaturi, ki jo je potihoma ustvaril Aleksandar Vučić, ki od svojih namenov ne odstopil, saj ima podporo Merklove in Putina, to pa je po njegovem mnenju tisto, kar mu daje tudi legitimnost. Voditelji v Srbiji so, vprašanje pa je, ali jih bodo protestniki znali izbrati in v prihodnosti ustvariti družbo, ki bo onemogočala, da si razni vučići uzurpirajo celotno državo. Škoda, ker v Srbiji le redki berejo portal+ ...

 

Od 3. aprila do 5. oktobra je še veliko časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.612
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.441
03/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.092
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.209
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.113
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.309
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.145
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.931
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.237
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 868