Razkrivamo

Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"

Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom "Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine", v katerem opisujem njegov značaj, poteze in politično okolje, ki ga Vučić sam načrtuje in oblikuje. Ugotavljal sem tudi, da je (bil) Vučić kot predsednik vlade v Srbiji del problema, ne pa rešitve. Celotni sistem vlade, vse državne institucije v Srbiji čakajo, kaj bo Vučić povedal, kaj bo določil in kaj bo odločil. To je najboljši način, da vsaka iniciativa in inventivnost v srbski družbi in upravi zamreta. Mediji so Vučiću v veliki večini naklonjeni, saj razumejo njegovo moč in obsedenost z nastopanjem v medijih. Sprijaznili so se tudi njegovo željo po nadzoru.

07.04.2017 19:00
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Srbija   volitve   Aleksandar Vučić   protesti   študenti   represija   Slobodan Milošević

Foto: Youtube

Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja

2. aprila 2017 so bile volitve predsednika Srbije, na katerih je Aleksandar Vučić prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Na poti do te zmage je novi predsednik Srbije "pohodil" svojega predhodnika in dosedanjega zaveznika Tomislava Nikolića. Drugega aprila zvečer se je Vučić počutil kot bog, ki lahko naredi vse in spremeni vse v Srbiji, v regiji in vpliva na dogajanje v Evropski unijiV moji tokratni analizi je potrebno omeniti izredno pomembno "govorico" iz Srbije, ki opozarja na Vučićevo strategijo osvajanje popolne oblasti. Njegova strategija naj bi bila prevzemanje dolžnosti predsednika države, nadzor nad varnostnim službam, popolna kontrola vojske in celo sprememba ustave Srbije v smeri predsedniškega sistema. Ta bi namreč Vučići omogočil popolno, absolutno in grobo vladanje v Srbiji, pri čemer je na dobri poti, da to tudi uresniči, kajti od vsega naštetega mora spremeniti samo še ustavo. Že dan po volitvah, tretjega aprila, so na ulice več srbskih mest zgrnile množice študentov. Začel se je "drugi 5. oktober", ki simbolizira odpor proti Slobodanu Miloševiću: 5. oktobra 2000 so namreč protestniki dosegli padec Miloševića in formiranje demokratične oblasti, ki jo je reprezentiral Zoran Đinđić. Ta je leta 2001 postal predsednik vlade, vendar so 12. marca 2003 nanj sredi Beograda izvedli atentat in ga umorili. Če je bil Đinđić znan kot demokrat, pa je Aleksandar Vučić v času Miloševića opravljal dolžnost ministra za informiranje in je dejansko preganjal novinarje. Najbolj izpostavljenega novinarja opozicije Slavka Čuruvijo so umorili na pragu njegovega doma v Beogradu. 

 

Študentje po celi Srbiji so 3. aprila stopili na ulice in začeli zahtevati ukinitev diktature in spremembe v družbi. Skupno število protestnikov je skupaj prvi dan doseglo število 30.000. Mediji so poniževalno poročali o številu in namenu protestnikov, in sicer do takšne mere, da so uporabljali posnetke nekaterih dogodkov na Norveškem, da bi ilustrirali nizkotnost protestnikov, ob tem pa so obtoževali Georga Sorosa, zvezo NATO in EU za vmešavanje v notranje zadeve Srbije - kar je le še ena poteza iz Vučićevega arzenala varnostnih služb.

 

 

Kaj protestniki zamerijo Vučiću

 

Protestniki očitajo Vučiću njegovo diktatorstvo, ki ga opisujejo in dokazujejo z nameščenimi "spontanimi" dogodki v predvolilnem boju, z najemanjem avtobusov in prevažanjem pristašev na njegove predvolilne dogodke po celi Srbiji, na zlorabo premierskega položaja v času predvolilne kampanje, na ponarejanje volilnih rezultatov ipd. Večina predstavnikov študentov zatrjuje, da so protesti spontani in da so njihove zahteve legitimne. Vseeno pa naj omenimo, da so se na protestih v Srbiji pojavili nekateri sumljivi posamezniki, ki so sodelovali v vojni v Ukrajini na strani Rusije, kot tudi pripadniki JSO (Jedinica za Specialne Operacije), ki so v preteklosti že izsiljevali politiko in bržkone sodelovali pri umoru Slavka Čuruvije in predsednika vlade Zorana Đinđića. Njihova prisotnost je močno zmanjšala občutek legitimnosti protestov. Na prizoriščih so se pojavljale tudi osebe iz političnega življenja, ki pripadajo Vučićevi opoziciji.

 

Resnici na ljubo je treba zapisati, da je Vučić kljub vsemu legalno izbrani predsednik Srbije. Težko je podpreti skupine, ki rušijo legalno izbranega predsednika, tudi če je to Vučić, ki je s kontrolo nad mediji in celotno družbo resnično ustvaril diktaturo. Protestniki mu tega ne priznajo; očitajo mu slabo stanje v državi in zahtevajo spremembe v družbi. Največji problem protestnikov je, da se v prvih nekaj dnevih niso izkristalizirale njihove politične zahteve. Naslednji problem protestnikov je ta, da nimajo politične infrastrukture. Vučićevo trdnjavo po naših ocenah tvorijo okoli milijon pripadnikov stranke, varnostne službe, ki si jih je Vučić v celoti podredil, državni aparat, ki v njemu vidi rešitelja. Vse te strukture so preveč monolitne , da bi popustile pred zahtevami študentov. Infrastrukturo protestniki nujno potrebujejo za oblikovanje zahtev in oblikovanje vizij, ki bi rezultirali s strategijo sprememb v družbi.

 

Naslednji veliki problem protestnikov je, da večina od njih sploh ni šla na volitve, kar jim odvzema legitimnost, saj niso prek legalnih poti demokratične družbe zahtevali sprememb, ki jih sedaj zahtevajo na ulici. Vučića so izbrali starši, prijatelji in sorodniki teh protestnikov. Študentje niso organizirali protestov, ko je bilo dokazano, da so si predsednik države, minister za notranje zadeve, minister za obrambo in veliko vodilnih v vladajoči stranki kupovali diplome fakultet in celo doktorate. Protestniki ne protestirajo proti temu, da se zaposlitev dobi samo v primeru, če se včlaniš v Vučićevo stranko. Študentje niso organizirali protestov, ko so njihovim starim staršem zmanjšali pokojnine, s katerimi se tudi oni šolajo, saj njihovi starši večinoma nimajo zaposlitve.

 

 

Vse te pomanjkljivosti se lahko zanemarijo, če bodo protestniki v kratkem času uspeli artikulirati in oblikovati realne zahteve, ki jim mora slediti neka politična opcija, saj se parole in tehnologija vladanja ne more direktno iz ulice preslikati v državne inštitucije. Kaj bo naredil Vučić, pa je predvsem odvisno od poteka protestov in zahtev protestnikov.

 

 

Milošević, Šešelj, Vučić ...

 

3. april mora za Srbijo postati drugi 5. oktober, saj so prejšnja vlada Demokratske stranke (DS), sedanja vlada Srbske napredne stranke (SNS) in sam Vučić pripeljali družbo do najnižje točke svojega obstoja. Predsednik vlade in v nedeljo izvoljeni predsednik države jadra na uspehih svoje medijske popularnosti, na svoji dejanski moči in kontroli nad varnostnimi in obveščevalnim službam, kot tudi nad celotnim represivnim aparatom in vojsko. Vučićev življenjepis, grožnje, da bodo "pobili sto muslimanov, če pade samo ena srbska glava", nereševanje gospodarskih problemov, spretno poigravanje z EU in NATO, kot tudi laganje svojim državljanom, neizpolnjevanje političnih obljub in dejansko zavajanje volivcev, odvzemajo legitimnost njegovi zmagi na predsedniških volitvah. Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja. Zaveda se tudi dejstva, da se število protestnikov ne povečuje in da se bo s časom samo zmanjševalo. Čas dela za Vučića. V svoji potezah sledi vzorcem svojih vzornikov, Miloševića, Šešlja in - kakor on sam pravi - ključavničarja Tita. Pričakovati je torej, da bo Vučić na zahteve študentov odgovoril podobno kot je to naredil Tito v letu 1968: takrat je Josip Broz prebrisano dejal, da imajo študentje prav in da bodo spremenili družbeni sistem ter vpeljali vladavino prava. Če se bo zgledoval po Titu, se bo Vučić izognil nasilju, obenem pa zagotovo ne bo pa pozabil, da so protestniki skalili njegovo "sveto" zmago. Protestniki bodo to (ob)čutili v naslednjih mesecih in letih.

 

Če se v Srbiji ne bodo artikulirale realne politične zahteve po spremembah in novih poštenih parlamentarnih in predsedniških volitvah, kot tudi v spremembi duha v srbski družbi, ki bo zmožna priznati svoje zablode iz preteklosti, kot tudi zablode o liderstvu v regiji, svojih vojnih zmagah v preteklosti, čistosti in nedolžnosti v konfliktih v nekdanji skupni državi, zablode o velikih investicijah v srbsko gospodarstvo, zablode, da se moč države gradi z nakupom vojnih letal in tankov, zablode o pomembnosti Srbije v svetu itn., potem obstaja realna nevarnost, da bo Srbija ostala ista: rastlinjak za male diktatorje in radikalne politike, kakršen je Vučić.

 

 

Kaj potrebuje Srbija

 

Srbija potrebuje mlade nove ideje, ki jih študentje imajo. A obstaja nevarnost, da jih bodo pohodile zgodovinske zablode. Srbija je zaradi svojih norih dejanj v preteklosti plačala preveliko ceno, saj je gospodarstvo popolnoma uničeno, kmetijstvo na kolenih, politični sistem se je centraliziral do maksimuma, varnostne službe iz ozadja prek medijev razširjajo strah pred spremembami in teorije zarote - vse za to, da bi zaščitili in ohranili status quo. Protestnike je treba podpreti in jim pomagati v tistem delu njihovih zahtev, ki govorijo o vladavini prava, poštenju, možnostih za zaposlitev, saj so to tudi prvine evropskih vrednot in standardov. Vse to je potrebno storiti na politično korekten, evropski način, če si Srbija želi vstopiti v skupino držav, ki se za te vrednote zavzemajo in jih udejanjajo. Korekten način pomeni tudi izogibanje nasilju s strani protestnikov, saj bi nasilje sprožilo le nasilje izredno konservativnega aparata prisile na drugi strani.

 

Zdaj smo prišli do bistva problema: celotna srbska  družba je prepojena z Vučićevo idejo "o ponovno veliki Srbiji", ki bo premagala vse svoje notranje in zunanje sovražnike. Vse, kar se dogaja sedaj v Srbiji, vsa folklora okoli tega, dejansko vodi v smer, kjer Vučić postaja mali Milošević. Vladar vsega in vseh. Srbska družba se mora zamisliti nad tem stanjem in nevarnostjo ponovitve zgodovine. Ima Srbija sploh voditelje, ki bodo zmožni spremeniti tok dogajanja in na koncu izpeljali vse zahteve protestnikov? To vprašanje bo bremenilo srbsko družbo še nekaj časa, vmes pa bodo morali živeti v diktaturi, ki jo je potihoma ustvaril Aleksandar Vučić, ki od svojih namenov ne odstopil, saj ima podporo Merklove in Putina, to pa je po njegovem mnenju tisto, kar mu daje tudi legitimnost. Voditelji v Srbiji so, vprašanje pa je, ali jih bodo protestniki znali izbrati in v prihodnosti ustvariti družbo, ki bo onemogočala, da si razni vučići uzurpirajo celotno državo. Škoda, ker v Srbiji le redki berejo portal+ ...

 

Od 3. aprila do 5. oktobra je še veliko časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
21
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,377
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,300
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,438
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,827
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,437
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,525
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,631
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,239
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,008
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 904