Razkrivamo

Aleksandar Vučić postaja mali Milošević z idejo "Naredite mi Srbijo ponovno veliko!"

Lani poleti je portal+ objavil mojo analizo z naslovom "Aleksander Vučić, mali srbski Erdogan iz naše soseščine", v katerem opisujem njegov značaj, poteze in politično okolje, ki ga Vučić sam načrtuje in oblikuje. Ugotavljal sem tudi, da je (bil) Vučić kot predsednik vlade v Srbiji del problema, ne pa rešitve. Celotni sistem vlade, vse državne institucije v Srbiji čakajo, kaj bo Vučić povedal, kaj bo določil in kaj bo odločil. To je najboljši način, da vsaka iniciativa in inventivnost v srbski družbi in upravi zamreta. Mediji so Vučiću v veliki večini naklonjeni, saj razumejo njegovo moč in obsedenost z nastopanjem v medijih. Sprijaznili so se tudi njegovo željo po nadzoru.

07.04.2017 19:00
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Srbija   volitve   Aleksandar Vučić   protesti   študenti   represija   Slobodan Milošević

Foto: Youtube

Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja

2. aprila 2017 so bile volitve predsednika Srbije, na katerih je Aleksandar Vučić prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Na poti do te zmage je novi predsednik Srbije "pohodil" svojega predhodnika in dosedanjega zaveznika Tomislava Nikolića. Drugega aprila zvečer se je Vučić počutil kot bog, ki lahko naredi vse in spremeni vse v Srbiji, v regiji in vpliva na dogajanje v Evropski unijiV moji tokratni analizi je potrebno omeniti izredno pomembno "govorico" iz Srbije, ki opozarja na Vučićevo strategijo osvajanje popolne oblasti. Njegova strategija naj bi bila prevzemanje dolžnosti predsednika države, nadzor nad varnostnim službam, popolna kontrola vojske in celo sprememba ustave Srbije v smeri predsedniškega sistema. Ta bi namreč Vučići omogočil popolno, absolutno in grobo vladanje v Srbiji, pri čemer je na dobri poti, da to tudi uresniči, kajti od vsega naštetega mora spremeniti samo še ustavo. Že dan po volitvah, tretjega aprila, so na ulice več srbskih mest zgrnile množice študentov. Začel se je "drugi 5. oktober", ki simbolizira odpor proti Slobodanu Miloševiću: 5. oktobra 2000 so namreč protestniki dosegli padec Miloševića in formiranje demokratične oblasti, ki jo je reprezentiral Zoran Đinđić. Ta je leta 2001 postal predsednik vlade, vendar so 12. marca 2003 nanj sredi Beograda izvedli atentat in ga umorili. Če je bil Đinđić znan kot demokrat, pa je Aleksandar Vučić v času Miloševića opravljal dolžnost ministra za informiranje in je dejansko preganjal novinarje. Najbolj izpostavljenega novinarja opozicije Slavka Čuruvijo so umorili na pragu njegovega doma v Beogradu. 

 

Študentje po celi Srbiji so 3. aprila stopili na ulice in začeli zahtevati ukinitev diktature in spremembe v družbi. Skupno število protestnikov je skupaj prvi dan doseglo število 30.000. Mediji so poniževalno poročali o številu in namenu protestnikov, in sicer do takšne mere, da so uporabljali posnetke nekaterih dogodkov na Norveškem, da bi ilustrirali nizkotnost protestnikov, ob tem pa so obtoževali Georga Sorosa, zvezo NATO in EU za vmešavanje v notranje zadeve Srbije - kar je le še ena poteza iz Vučićevega arzenala varnostnih služb.

 

 

Kaj protestniki zamerijo Vučiću

 

Protestniki očitajo Vučiću njegovo diktatorstvo, ki ga opisujejo in dokazujejo z nameščenimi "spontanimi" dogodki v predvolilnem boju, z najemanjem avtobusov in prevažanjem pristašev na njegove predvolilne dogodke po celi Srbiji, na zlorabo premierskega položaja v času predvolilne kampanje, na ponarejanje volilnih rezultatov ipd. Večina predstavnikov študentov zatrjuje, da so protesti spontani in da so njihove zahteve legitimne. Vseeno pa naj omenimo, da so se na protestih v Srbiji pojavili nekateri sumljivi posamezniki, ki so sodelovali v vojni v Ukrajini na strani Rusije, kot tudi pripadniki JSO (Jedinica za Specialne Operacije), ki so v preteklosti že izsiljevali politiko in bržkone sodelovali pri umoru Slavka Čuruvije in predsednika vlade Zorana Đinđića. Njihova prisotnost je močno zmanjšala občutek legitimnosti protestov. Na prizoriščih so se pojavljale tudi osebe iz političnega življenja, ki pripadajo Vučićevi opoziciji.

 

Resnici na ljubo je treba zapisati, da je Vučić kljub vsemu legalno izbrani predsednik Srbije. Težko je podpreti skupine, ki rušijo legalno izbranega predsednika, tudi če je to Vučić, ki je s kontrolo nad mediji in celotno družbo resnično ustvaril diktaturo. Protestniki mu tega ne priznajo; očitajo mu slabo stanje v državi in zahtevajo spremembe v družbi. Največji problem protestnikov je, da se v prvih nekaj dnevih niso izkristalizirale njihove politične zahteve. Naslednji problem protestnikov je ta, da nimajo politične infrastrukture. Vučićevo trdnjavo po naših ocenah tvorijo okoli milijon pripadnikov stranke, varnostne službe, ki si jih je Vučić v celoti podredil, državni aparat, ki v njemu vidi rešitelja. Vse te strukture so preveč monolitne , da bi popustile pred zahtevami študentov. Infrastrukturo protestniki nujno potrebujejo za oblikovanje zahtev in oblikovanje vizij, ki bi rezultirali s strategijo sprememb v družbi.

 

Naslednji veliki problem protestnikov je, da večina od njih sploh ni šla na volitve, kar jim odvzema legitimnost, saj niso prek legalnih poti demokratične družbe zahtevali sprememb, ki jih sedaj zahtevajo na ulici. Vučića so izbrali starši, prijatelji in sorodniki teh protestnikov. Študentje niso organizirali protestov, ko je bilo dokazano, da so si predsednik države, minister za notranje zadeve, minister za obrambo in veliko vodilnih v vladajoči stranki kupovali diplome fakultet in celo doktorate. Protestniki ne protestirajo proti temu, da se zaposlitev dobi samo v primeru, če se včlaniš v Vučićevo stranko. Študentje niso organizirali protestov, ko so njihovim starim staršem zmanjšali pokojnine, s katerimi se tudi oni šolajo, saj njihovi starši večinoma nimajo zaposlitve.

 

 

Vse te pomanjkljivosti se lahko zanemarijo, če bodo protestniki v kratkem času uspeli artikulirati in oblikovati realne zahteve, ki jim mora slediti neka politična opcija, saj se parole in tehnologija vladanja ne more direktno iz ulice preslikati v državne inštitucije. Kaj bo naredil Vučić, pa je predvsem odvisno od poteka protestov in zahtev protestnikov.

 

 

Milošević, Šešelj, Vučić ...

 

3. april mora za Srbijo postati drugi 5. oktober, saj so prejšnja vlada Demokratske stranke (DS), sedanja vlada Srbske napredne stranke (SNS) in sam Vučić pripeljali družbo do najnižje točke svojega obstoja. Predsednik vlade in v nedeljo izvoljeni predsednik države jadra na uspehih svoje medijske popularnosti, na svoji dejanski moči in kontroli nad varnostnimi in obveščevalnim službam, kot tudi nad celotnim represivnim aparatom in vojsko. Vučićev življenjepis, grožnje, da bodo "pobili sto muslimanov, če pade samo ena srbska glava", nereševanje gospodarskih problemov, spretno poigravanje z EU in NATO, kot tudi laganje svojim državljanom, neizpolnjevanje političnih obljub in dejansko zavajanje volivcev, odvzemajo legitimnost njegovi zmagi na predsedniških volitvah. Konflikt med legalnostjo in legitimnostjo se vedno konča na ulici, s kamni in solzivcem. Vučić se tega zaveda in se verjetno na to pripravlja. Zaveda se tudi dejstva, da se število protestnikov ne povečuje in da se bo s časom samo zmanjševalo. Čas dela za Vučića. V svoji potezah sledi vzorcem svojih vzornikov, Miloševića, Šešlja in - kakor on sam pravi - ključavničarja Tita. Pričakovati je torej, da bo Vučić na zahteve študentov odgovoril podobno kot je to naredil Tito v letu 1968: takrat je Josip Broz prebrisano dejal, da imajo študentje prav in da bodo spremenili družbeni sistem ter vpeljali vladavino prava. Če se bo zgledoval po Titu, se bo Vučić izognil nasilju, obenem pa zagotovo ne bo pa pozabil, da so protestniki skalili njegovo "sveto" zmago. Protestniki bodo to (ob)čutili v naslednjih mesecih in letih.

 

Če se v Srbiji ne bodo artikulirale realne politične zahteve po spremembah in novih poštenih parlamentarnih in predsedniških volitvah, kot tudi v spremembi duha v srbski družbi, ki bo zmožna priznati svoje zablode iz preteklosti, kot tudi zablode o liderstvu v regiji, svojih vojnih zmagah v preteklosti, čistosti in nedolžnosti v konfliktih v nekdanji skupni državi, zablode o velikih investicijah v srbsko gospodarstvo, zablode, da se moč države gradi z nakupom vojnih letal in tankov, zablode o pomembnosti Srbije v svetu itn., potem obstaja realna nevarnost, da bo Srbija ostala ista: rastlinjak za male diktatorje in radikalne politike, kakršen je Vučić.

 

 

Kaj potrebuje Srbija

 

Srbija potrebuje mlade nove ideje, ki jih študentje imajo. A obstaja nevarnost, da jih bodo pohodile zgodovinske zablode. Srbija je zaradi svojih norih dejanj v preteklosti plačala preveliko ceno, saj je gospodarstvo popolnoma uničeno, kmetijstvo na kolenih, politični sistem se je centraliziral do maksimuma, varnostne službe iz ozadja prek medijev razširjajo strah pred spremembami in teorije zarote - vse za to, da bi zaščitili in ohranili status quo. Protestnike je treba podpreti in jim pomagati v tistem delu njihovih zahtev, ki govorijo o vladavini prava, poštenju, možnostih za zaposlitev, saj so to tudi prvine evropskih vrednot in standardov. Vse to je potrebno storiti na politično korekten, evropski način, če si Srbija želi vstopiti v skupino držav, ki se za te vrednote zavzemajo in jih udejanjajo. Korekten način pomeni tudi izogibanje nasilju s strani protestnikov, saj bi nasilje sprožilo le nasilje izredno konservativnega aparata prisile na drugi strani.

 

Zdaj smo prišli do bistva problema: celotna srbska  družba je prepojena z Vučićevo idejo "o ponovno veliki Srbiji", ki bo premagala vse svoje notranje in zunanje sovražnike. Vse, kar se dogaja sedaj v Srbiji, vsa folklora okoli tega, dejansko vodi v smer, kjer Vučić postaja mali Milošević. Vladar vsega in vseh. Srbska družba se mora zamisliti nad tem stanjem in nevarnostjo ponovitve zgodovine. Ima Srbija sploh voditelje, ki bodo zmožni spremeniti tok dogajanja in na koncu izpeljali vse zahteve protestnikov? To vprašanje bo bremenilo srbsko družbo še nekaj časa, vmes pa bodo morali živeti v diktaturi, ki jo je potihoma ustvaril Aleksandar Vučić, ki od svojih namenov ne odstopil, saj ima podporo Merklove in Putina, to pa je po njegovem mnenju tisto, kar mu daje tudi legitimnost. Voditelji v Srbiji so, vprašanje pa je, ali jih bodo protestniki znali izbrati in v prihodnosti ustvariti družbo, ki bo onemogočala, da si razni vučići uzurpirajo celotno državo. Škoda, ker v Srbiji le redki berejo portal+ ...

 

Od 3. aprila do 5. oktobra je še veliko časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
5
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,425
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,394
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,887
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,183
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,512
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,312
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,317
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,584
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,037
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 632