Komentar

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila.

08.04.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Louise-Philippe Demers   Mark Pauline   Dunja Zupančič   mehatronika   Ars Electronica

Želim ozavestiti nevarnosti, ki jih proizvaja pozaba stvarnosti. Ozaveščanje duha časa je zagotovo eden od zaščitnih mehanizmov pred vseenostjo v umetnosti, predvsem pa v resničnosti.

Pod zaporednim številom sedem je pisalo Louis-Philippe Demers. Pred sedmimi meseci sem tu, za portal+, poročal s festivala Ars Electornica 2016 v Linzu. Takrat sem se odločil, da bom zaradi navala zgoščenih dogodkov svojo evforijo sistematiziral tako, da jo bom oštevilčil. Pod zaporednimi števili sem si zapisoval imena in priimke tistih, ki sem jih mikro-komentiral. O njih sem si zapisoval zgoščene stavke, da bi jih lahko v bodočem času seštel v duh časa. Že takrat, ko sem vtipkal pod zaporedno številko sedem ime in priimek Louis-Philippeja Demersa, sem začutil potrebo po poglobljenem zapisu o njegovem delu. Za trenutek sem celo hotel preusmeriti svoj komentar v reflektiranje in ozaveščanje njegove umetniške dinamike, toda hitrost festivalskega dogajanja je bila neustavljiva in preintenzivna. Tako bo šele današnji premislek delno posvečen mehatroniki Louis-Philippeja, predvsem pa bo posvečen mehatroniki in duhu časa, v katerem živimo. Časa, ko je vse, ampak čisto vse, potencialno digitalno!

 

Bilo je to prejšnjo soboto, z Louis-Philippejem sva se objela - in to ravno v Singapurju in to ravno v ArtScience muzeju. Kdo bi si pred sedmimi meseci mislil, da bo tako. Združila naju je, ne da bi to poprej vedela, kustodinja Honor Harger. Info: Luis-Philippe živi in poučuje umetnost na Nanyang Technological University v Singapurju. S svojo profesuro na inženirsko tehnološki šoli združuje raziskovalno-tehnološko in umetniško raven. Lahko bi poenostavljeno izjavili, da je tehno-renesančni umetnik. V svoji umetniški biografiji je proizvedel že čez sedemdeset interaktivnih dogodkov, v njih pa je zasnoval in "proizvedel" večje število interaktivnih robotskih naprav. Zgradil je že več kot 225 umetniških strojev. Tako njegove robotistične umetnine nastopajo v gledališču, operi, na metro postajah, v umetniških in naravoslovnih muzejih. Po profesuri na visoki šoli ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie) Karlsruheju v Nemčiji, kjer je predaval od leta 2001 do leta 2005, se je zaposlil na univerzi v Singapurju.

 

Neplačan oglas, namenjen mladim umetnikom: Mladi umetnik in umetnica, bodita pozorna na šolo ZKM v Karlsruheju! Šola ZKM je primerljiva z Bauhausom, le da opravlja svoje poslanstvo v novem duhu časa, z novimi metodami, z novimi orodji, z novimi materiali! Predvsem pa so v šoli novi učenci. Mogoče je v njej prostor tudi zate! Konec oglasa.

 

Naj vas spomnim na zgoščene stavke iz komentarja Ars Electronice 2016: Louis-Philippe Demers iz Montreala je predstavil skupaj z Billom Vornom petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta z Billom Vornom materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Popolnoma enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma nanovo proglašeni igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije.

 

Na koncu gostote sem se vprašal: Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna? Naj si takoj odgovorim na to retorično vprašanje, da ne bo sence dvoma: še vedno živimo v industrijskem svetu, živimo v četrtem valu industrijskega razvoja, kar pomeni, da množice še vedno živijo vpete v tayloristično muko! Torej, ali v mehatronski umetnosti gledamo dekonstrukcijo ideološkega ali umetniškega telesa? Ideološko telo se danes najbolj vidi v militantnih zavojevalskih mašinerijah agresivnih neokolonialnih držav. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v svetu ideološkega zapeljevanja, niso bile samo laži blazneža, temveč je še veliko huje, to so bile strateške laži uniformiranih hegemonov in generalisimov, v dobro utrjenih generalštabih, ki pripravljajo prostor za vojaški mehatronski stroj.

 

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila. V zablodi so tisti, ki verjamejo, da so se uniformirani odločevalci umaknili iz svojih narcisističnih telematičnih in teleprezentnih pozicij v njegov piskajoč glas. Vse to je že zdavnaj napovedovala vizionarska mehatronska umetnost SRL.

 

V svojo podzavest sem si za vekomaj vgradil ime ingenizonega gledališkega umetnika Marka Paulina in njegovega Survival Research Laboratories. Dejstva in dokumenti: Leta 1982 sem na Akademiji za gledališko režijo v B- programu pripravil predavanje in projekcijo o delu gledališke skupine Survival Research Laboratories. (Srl.org). Že takrat sem v predstavitvenem uvodu o delu Marka Paulina formuliral kot prvo in edino avtentnično ameriško gledališče. Mark Pauline je pred pretintridesetimi leti aktiviral interakcije, ki jih danes lahko uporabniki brez velikih zapletov uporabljajo pri različnih zvrsteh "nove zabavne telesnosti". Do današnjega dne nisem spremenil svojega mnenja o njegovi briljantni umetnosti!

 

In že smo v sredici komentarja o umetniškem mehatronskem telesu proti ideološkem mehatronskem telesu! Umetniško mehatronsko telo mi je neskončno blizu tudi zato, ker v njem gledam že skoraj dvajset let umetniško delo Dunje Zupančič. Dunja izhaja iz mehatronske družine, dobesedno. Dunjin inženiring načrtuje transformativna stanja tudi za mehatronske oči. V njene mehatronske antene in umetniške satelite je nameščena elegantna občutljivost, sicer popolnoma drugačna kot pri Luis-Philippeju. A v obeh je zaukazana postava in ukaz: Za zedinjeno človeštvo gre!

 

Stoično eksperimentiranje Louis-Philippe Demersa je izvrstno razvidno iz umetnine, kot je Slepi robot, ki otipava obraz tistega, ki si ga je prišel ogledat. Z dotikanjem obraza si robot rekonstruira obraz gledalca, čeprav ga ne vidi in čeprav zares ne vemo, ali se zgodi rekonstrukcija. Zato ta ekscesen odnos vzpostavi začetek zgodovinjenja neznanega.

 

Dekret: Bralec, predstavljaj si na ljubljanski strojni fakulteti na oddelku za mehatroniko oddelek, ki bi bil v celoti posvečen umetniškim mehatronom. Prosim, pozabi na ta dekret!

 

Zaslepljeno človeštvo! Robotika in umbotika sta v sredici mojega umetniškega premisleka o duhu časa. V njej je naseljena blazna umetniška želja, v njej biva duh časa, ki dodeljuje univerzalen pomen življenju. Mehatronika je sestavljena iz programiranih funkcij. Tudi skrajnih. Skrajnost pa je vedno prisotna v človeku. Samo v umetnosti se preoblikuje navidezni nesmisel v poglobljeni smisel, v stilno sled, ki ji kasneje večinsko sledimo.

 

Vsi trije, Louise-Philippe Demers, Mark Pauline in Dunja Zupančič, pa da ne govorimo o Stelarcu, nam razširjajo resničnost z vidno in navidezno stvarnostjo, s teleprezenco in telekinetiko. Vse te so v naši stvarnosti že močno prisotne. V naših napravah v naših žepih. Njihova navpičnica je postala tudi moja smer. V vse tehnologije, s katerimi ta hip lahko enostavno operiramo, smo morali pred desetletji vložiti ogromno stopnjo energije in koncentracije. Visokomodernistično stremljenje k novotehnološki inovativnosti, vse to je stremljenje k novemu.

 

Louis-Philippe Demers nam s svojo duhovito mehatronsko držo razširja mehanični balet iz dvajsetih let XX. stoletja. Poje visoko pesem racionalnosti in tehno funkcionalnosti. Natančno se zaveda, da etični imperativ pozove gledalca k etičnim dejanjem. Potreba po človeški svobodi je in bo čez vse! Tako mehatronika postane zastopnica etične in abstraktne vsebine. Tako se metafizika in kozmologija gledata in tudi vidita v mislečih strojih. V XX. stoletju je izumljen binarni zapis, binarna koda.Ta je še vedno graditelj novih etap stila. Te so vgrajene v jezik elektronike. Mehanika pa je z nami že stoletja. Vse to je bilo vidno tudi, ko je Louis-Phillippe Demers gostoval v misleči galeriji Kibla portal v Mariboru.

 

Povratek k velikim izhodiščem. Rezultat ni ne fikcija, ne historicizem, ne fikcionalna zgodovina, temveč čisto in nekompromisno zgodovinopisje. Vse to se sešteva v totalizirajočo celoto, ki je kategorično nasprotna totalitarizmu, je sintetično kompozitna in nastopa proti fašistični enotnosti.

 

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.644
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 971
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.194
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 578