Komentar

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila.

08.04.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Louise-Philippe Demers   Mark Pauline   Dunja Zupančič   mehatronika   Ars Electronica

Želim ozavestiti nevarnosti, ki jih proizvaja pozaba stvarnosti. Ozaveščanje duha časa je zagotovo eden od zaščitnih mehanizmov pred vseenostjo v umetnosti, predvsem pa v resničnosti.

Pod zaporednim številom sedem je pisalo Louis-Philippe Demers. Pred sedmimi meseci sem tu, za portal+, poročal s festivala Ars Electornica 2016 v Linzu. Takrat sem se odločil, da bom zaradi navala zgoščenih dogodkov svojo evforijo sistematiziral tako, da jo bom oštevilčil. Pod zaporednimi števili sem si zapisoval imena in priimke tistih, ki sem jih mikro-komentiral. O njih sem si zapisoval zgoščene stavke, da bi jih lahko v bodočem času seštel v duh časa. Že takrat, ko sem vtipkal pod zaporedno številko sedem ime in priimek Louis-Philippeja Demersa, sem začutil potrebo po poglobljenem zapisu o njegovem delu. Za trenutek sem celo hotel preusmeriti svoj komentar v reflektiranje in ozaveščanje njegove umetniške dinamike, toda hitrost festivalskega dogajanja je bila neustavljiva in preintenzivna. Tako bo šele današnji premislek delno posvečen mehatroniki Louis-Philippeja, predvsem pa bo posvečen mehatroniki in duhu časa, v katerem živimo. Časa, ko je vse, ampak čisto vse, potencialno digitalno!

 

Bilo je to prejšnjo soboto, z Louis-Philippejem sva se objela - in to ravno v Singapurju in to ravno v ArtScience muzeju. Kdo bi si pred sedmimi meseci mislil, da bo tako. Združila naju je, ne da bi to poprej vedela, kustodinja Honor Harger. Info: Luis-Philippe živi in poučuje umetnost na Nanyang Technological University v Singapurju. S svojo profesuro na inženirsko tehnološki šoli združuje raziskovalno-tehnološko in umetniško raven. Lahko bi poenostavljeno izjavili, da je tehno-renesančni umetnik. V svoji umetniški biografiji je proizvedel že čez sedemdeset interaktivnih dogodkov, v njih pa je zasnoval in "proizvedel" večje število interaktivnih robotskih naprav. Zgradil je že več kot 225 umetniških strojev. Tako njegove robotistične umetnine nastopajo v gledališču, operi, na metro postajah, v umetniških in naravoslovnih muzejih. Po profesuri na visoki šoli ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie) Karlsruheju v Nemčiji, kjer je predaval od leta 2001 do leta 2005, se je zaposlil na univerzi v Singapurju.

 

Neplačan oglas, namenjen mladim umetnikom: Mladi umetnik in umetnica, bodita pozorna na šolo ZKM v Karlsruheju! Šola ZKM je primerljiva z Bauhausom, le da opravlja svoje poslanstvo v novem duhu časa, z novimi metodami, z novimi orodji, z novimi materiali! Predvsem pa so v šoli novi učenci. Mogoče je v njej prostor tudi zate! Konec oglasa.

 

Naj vas spomnim na zgoščene stavke iz komentarja Ars Electronice 2016: Louis-Philippe Demers iz Montreala je predstavil skupaj z Billom Vornom petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta z Billom Vornom materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Popolnoma enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma nanovo proglašeni igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije.

 

Na koncu gostote sem se vprašal: Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna? Naj si takoj odgovorim na to retorično vprašanje, da ne bo sence dvoma: še vedno živimo v industrijskem svetu, živimo v četrtem valu industrijskega razvoja, kar pomeni, da množice še vedno živijo vpete v tayloristično muko! Torej, ali v mehatronski umetnosti gledamo dekonstrukcijo ideološkega ali umetniškega telesa? Ideološko telo se danes najbolj vidi v militantnih zavojevalskih mašinerijah agresivnih neokolonialnih držav. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v svetu ideološkega zapeljevanja, niso bile samo laži blazneža, temveč je še veliko huje, to so bile strateške laži uniformiranih hegemonov in generalisimov, v dobro utrjenih generalštabih, ki pripravljajo prostor za vojaški mehatronski stroj.

 

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila. V zablodi so tisti, ki verjamejo, da so se uniformirani odločevalci umaknili iz svojih narcisističnih telematičnih in teleprezentnih pozicij v njegov piskajoč glas. Vse to je že zdavnaj napovedovala vizionarska mehatronska umetnost SRL.

 

V svojo podzavest sem si za vekomaj vgradil ime ingenizonega gledališkega umetnika Marka Paulina in njegovega Survival Research Laboratories. Dejstva in dokumenti: Leta 1982 sem na Akademiji za gledališko režijo v B- programu pripravil predavanje in projekcijo o delu gledališke skupine Survival Research Laboratories. (Srl.org). Že takrat sem v predstavitvenem uvodu o delu Marka Paulina formuliral kot prvo in edino avtentnično ameriško gledališče. Mark Pauline je pred pretintridesetimi leti aktiviral interakcije, ki jih danes lahko uporabniki brez velikih zapletov uporabljajo pri različnih zvrsteh "nove zabavne telesnosti". Do današnjega dne nisem spremenil svojega mnenja o njegovi briljantni umetnosti!

 

In že smo v sredici komentarja o umetniškem mehatronskem telesu proti ideološkem mehatronskem telesu! Umetniško mehatronsko telo mi je neskončno blizu tudi zato, ker v njem gledam že skoraj dvajset let umetniško delo Dunje Zupančič. Dunja izhaja iz mehatronske družine, dobesedno. Dunjin inženiring načrtuje transformativna stanja tudi za mehatronske oči. V njene mehatronske antene in umetniške satelite je nameščena elegantna občutljivost, sicer popolnoma drugačna kot pri Luis-Philippeju. A v obeh je zaukazana postava in ukaz: Za zedinjeno človeštvo gre!

 

Stoično eksperimentiranje Louis-Philippe Demersa je izvrstno razvidno iz umetnine, kot je Slepi robot, ki otipava obraz tistega, ki si ga je prišel ogledat. Z dotikanjem obraza si robot rekonstruira obraz gledalca, čeprav ga ne vidi in čeprav zares ne vemo, ali se zgodi rekonstrukcija. Zato ta ekscesen odnos vzpostavi začetek zgodovinjenja neznanega.

 

Dekret: Bralec, predstavljaj si na ljubljanski strojni fakulteti na oddelku za mehatroniko oddelek, ki bi bil v celoti posvečen umetniškim mehatronom. Prosim, pozabi na ta dekret!

 

Zaslepljeno človeštvo! Robotika in umbotika sta v sredici mojega umetniškega premisleka o duhu časa. V njej je naseljena blazna umetniška želja, v njej biva duh časa, ki dodeljuje univerzalen pomen življenju. Mehatronika je sestavljena iz programiranih funkcij. Tudi skrajnih. Skrajnost pa je vedno prisotna v človeku. Samo v umetnosti se preoblikuje navidezni nesmisel v poglobljeni smisel, v stilno sled, ki ji kasneje večinsko sledimo.

 

Vsi trije, Louise-Philippe Demers, Mark Pauline in Dunja Zupančič, pa da ne govorimo o Stelarcu, nam razširjajo resničnost z vidno in navidezno stvarnostjo, s teleprezenco in telekinetiko. Vse te so v naši stvarnosti že močno prisotne. V naših napravah v naših žepih. Njihova navpičnica je postala tudi moja smer. V vse tehnologije, s katerimi ta hip lahko enostavno operiramo, smo morali pred desetletji vložiti ogromno stopnjo energije in koncentracije. Visokomodernistično stremljenje k novotehnološki inovativnosti, vse to je stremljenje k novemu.

 

Louis-Philippe Demers nam s svojo duhovito mehatronsko držo razširja mehanični balet iz dvajsetih let XX. stoletja. Poje visoko pesem racionalnosti in tehno funkcionalnosti. Natančno se zaveda, da etični imperativ pozove gledalca k etičnim dejanjem. Potreba po človeški svobodi je in bo čez vse! Tako mehatronika postane zastopnica etične in abstraktne vsebine. Tako se metafizika in kozmologija gledata in tudi vidita v mislečih strojih. V XX. stoletju je izumljen binarni zapis, binarna koda.Ta je še vedno graditelj novih etap stila. Te so vgrajene v jezik elektronike. Mehanika pa je z nami že stoletja. Vse to je bilo vidno tudi, ko je Louis-Phillippe Demers gostoval v misleči galeriji Kibla portal v Mariboru.

 

Povratek k velikim izhodiščem. Rezultat ni ne fikcija, ne historicizem, ne fikcionalna zgodovina, temveč čisto in nekompromisno zgodovinopisje. Vse to se sešteva v totalizirajočo celoto, ki je kategorično nasprotna totalitarizmu, je sintetično kompozitna in nastopa proti fašistični enotnosti.

 

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.410
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593