Komentar

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila.

08.04.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Louise-Philippe Demers   Mark Pauline   Dunja Zupančič   mehatronika   Ars Electronica

Želim ozavestiti nevarnosti, ki jih proizvaja pozaba stvarnosti. Ozaveščanje duha časa je zagotovo eden od zaščitnih mehanizmov pred vseenostjo v umetnosti, predvsem pa v resničnosti.

Pod zaporednim številom sedem je pisalo Louis-Philippe Demers. Pred sedmimi meseci sem tu, za portal+, poročal s festivala Ars Electornica 2016 v Linzu. Takrat sem se odločil, da bom zaradi navala zgoščenih dogodkov svojo evforijo sistematiziral tako, da jo bom oštevilčil. Pod zaporednimi števili sem si zapisoval imena in priimke tistih, ki sem jih mikro-komentiral. O njih sem si zapisoval zgoščene stavke, da bi jih lahko v bodočem času seštel v duh časa. Že takrat, ko sem vtipkal pod zaporedno številko sedem ime in priimek Louis-Philippeja Demersa, sem začutil potrebo po poglobljenem zapisu o njegovem delu. Za trenutek sem celo hotel preusmeriti svoj komentar v reflektiranje in ozaveščanje njegove umetniške dinamike, toda hitrost festivalskega dogajanja je bila neustavljiva in preintenzivna. Tako bo šele današnji premislek delno posvečen mehatroniki Louis-Philippeja, predvsem pa bo posvečen mehatroniki in duhu časa, v katerem živimo. Časa, ko je vse, ampak čisto vse, potencialno digitalno!

 

Bilo je to prejšnjo soboto, z Louis-Philippejem sva se objela - in to ravno v Singapurju in to ravno v ArtScience muzeju. Kdo bi si pred sedmimi meseci mislil, da bo tako. Združila naju je, ne da bi to poprej vedela, kustodinja Honor Harger. Info: Luis-Philippe živi in poučuje umetnost na Nanyang Technological University v Singapurju. S svojo profesuro na inženirsko tehnološki šoli združuje raziskovalno-tehnološko in umetniško raven. Lahko bi poenostavljeno izjavili, da je tehno-renesančni umetnik. V svoji umetniški biografiji je proizvedel že čez sedemdeset interaktivnih dogodkov, v njih pa je zasnoval in "proizvedel" večje število interaktivnih robotskih naprav. Zgradil je že več kot 225 umetniških strojev. Tako njegove robotistične umetnine nastopajo v gledališču, operi, na metro postajah, v umetniških in naravoslovnih muzejih. Po profesuri na visoki šoli ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie) Karlsruheju v Nemčiji, kjer je predaval od leta 2001 do leta 2005, se je zaposlil na univerzi v Singapurju.

 

Neplačan oglas, namenjen mladim umetnikom: Mladi umetnik in umetnica, bodita pozorna na šolo ZKM v Karlsruheju! Šola ZKM je primerljiva z Bauhausom, le da opravlja svoje poslanstvo v novem duhu časa, z novimi metodami, z novimi orodji, z novimi materiali! Predvsem pa so v šoli novi učenci. Mogoče je v njej prostor tudi zate! Konec oglasa.

 

Naj vas spomnim na zgoščene stavke iz komentarja Ars Electronice 2016: Louis-Philippe Demers iz Montreala je predstavil skupaj z Billom Vornom petindvajset ramenskih exoskeletov, od katerih jih je bilo šest nameščenih v predstavitveni dvorani. S pomočjo šestih izbranih gledalcev iz avditorija, ki so jih pred dogodkom oblekli v kobinizone ter jim nadeli na ramena skeletone, sta z Billom Vornom materializirala mehatronski eksces, prepojen z lepoto in kritičnim mišljenjem. Popolnoma enako programirani mehatroni so vodili plesne gibe gledalcev. Slučajni gledalci oziroma nanovo proglašeni igralci so se morali samo prepustiti kolektivno nadzorovani gibalni dinamiki. Sinhrono so nam odplesali elektronsko programiran obred prve in druge industrijske revolucije.

 

Na koncu gostote sem se vprašal: Ali že živimo v postindustrijskem svetu ali smo še v poziciji taylorističnega inferna? Naj si takoj odgovorim na to retorično vprašanje, da ne bo sence dvoma: še vedno živimo v industrijskem svetu, živimo v četrtem valu industrijskega razvoja, kar pomeni, da množice še vedno živijo vpete v tayloristično muko! Torej, ali v mehatronski umetnosti gledamo dekonstrukcijo ideološkega ali umetniškega telesa? Ideološko telo se danes najbolj vidi v militantnih zavojevalskih mašinerijah agresivnih neokolonialnih držav. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v svetu ideološkega zapeljevanja, niso bile samo laži blazneža, temveč je še veliko huje, to so bile strateške laži uniformiranih hegemonov in generalisimov, v dobro utrjenih generalštabih, ki pripravljajo prostor za vojaški mehatronski stroj.

 

To, kar smo poslušali zadnjega pol leta v medijskem svetu, ni samo zastrupljanje in preizkušanje naše zavesti, koliko konstruirane in lažne realnosti prenese stvarnost, temveč predvsem koliko prenese mehatronske realnosti. To, kar smo poslušali zadnjega pol leta ni patologija, ki se bo umaknila dnevni ideološki rutini. To je resnična patologija, ki ima svojo impresivno dinamiko in se ne bo utrudila. V zablodi so tisti, ki verjamejo, da so se uniformirani odločevalci umaknili iz svojih narcisističnih telematičnih in teleprezentnih pozicij v njegov piskajoč glas. Vse to je že zdavnaj napovedovala vizionarska mehatronska umetnost SRL.

 

V svojo podzavest sem si za vekomaj vgradil ime ingenizonega gledališkega umetnika Marka Paulina in njegovega Survival Research Laboratories. Dejstva in dokumenti: Leta 1982 sem na Akademiji za gledališko režijo v B- programu pripravil predavanje in projekcijo o delu gledališke skupine Survival Research Laboratories. (Srl.org). Že takrat sem v predstavitvenem uvodu o delu Marka Paulina formuliral kot prvo in edino avtentnično ameriško gledališče. Mark Pauline je pred pretintridesetimi leti aktiviral interakcije, ki jih danes lahko uporabniki brez velikih zapletov uporabljajo pri različnih zvrsteh "nove zabavne telesnosti". Do današnjega dne nisem spremenil svojega mnenja o njegovi briljantni umetnosti!

 

In že smo v sredici komentarja o umetniškem mehatronskem telesu proti ideološkem mehatronskem telesu! Umetniško mehatronsko telo mi je neskončno blizu tudi zato, ker v njem gledam že skoraj dvajset let umetniško delo Dunje Zupančič. Dunja izhaja iz mehatronske družine, dobesedno. Dunjin inženiring načrtuje transformativna stanja tudi za mehatronske oči. V njene mehatronske antene in umetniške satelite je nameščena elegantna občutljivost, sicer popolnoma drugačna kot pri Luis-Philippeju. A v obeh je zaukazana postava in ukaz: Za zedinjeno človeštvo gre!

 

Stoično eksperimentiranje Louis-Philippe Demersa je izvrstno razvidno iz umetnine, kot je Slepi robot, ki otipava obraz tistega, ki si ga je prišel ogledat. Z dotikanjem obraza si robot rekonstruira obraz gledalca, čeprav ga ne vidi in čeprav zares ne vemo, ali se zgodi rekonstrukcija. Zato ta ekscesen odnos vzpostavi začetek zgodovinjenja neznanega.

 

Dekret: Bralec, predstavljaj si na ljubljanski strojni fakulteti na oddelku za mehatroniko oddelek, ki bi bil v celoti posvečen umetniškim mehatronom. Prosim, pozabi na ta dekret!

 

Zaslepljeno človeštvo! Robotika in umbotika sta v sredici mojega umetniškega premisleka o duhu časa. V njej je naseljena blazna umetniška želja, v njej biva duh časa, ki dodeljuje univerzalen pomen življenju. Mehatronika je sestavljena iz programiranih funkcij. Tudi skrajnih. Skrajnost pa je vedno prisotna v človeku. Samo v umetnosti se preoblikuje navidezni nesmisel v poglobljeni smisel, v stilno sled, ki ji kasneje večinsko sledimo.

 

Vsi trije, Louise-Philippe Demers, Mark Pauline in Dunja Zupančič, pa da ne govorimo o Stelarcu, nam razširjajo resničnost z vidno in navidezno stvarnostjo, s teleprezenco in telekinetiko. Vse te so v naši stvarnosti že močno prisotne. V naših napravah v naših žepih. Njihova navpičnica je postala tudi moja smer. V vse tehnologije, s katerimi ta hip lahko enostavno operiramo, smo morali pred desetletji vložiti ogromno stopnjo energije in koncentracije. Visokomodernistično stremljenje k novotehnološki inovativnosti, vse to je stremljenje k novemu.

 

Louis-Philippe Demers nam s svojo duhovito mehatronsko držo razširja mehanični balet iz dvajsetih let XX. stoletja. Poje visoko pesem racionalnosti in tehno funkcionalnosti. Natančno se zaveda, da etični imperativ pozove gledalca k etičnim dejanjem. Potreba po človeški svobodi je in bo čez vse! Tako mehatronika postane zastopnica etične in abstraktne vsebine. Tako se metafizika in kozmologija gledata in tudi vidita v mislečih strojih. V XX. stoletju je izumljen binarni zapis, binarna koda.Ta je še vedno graditelj novih etap stila. Te so vgrajene v jezik elektronike. Mehanika pa je z nami že stoletja. Vse to je bilo vidno tudi, ko je Louis-Phillippe Demers gostoval v misleči galeriji Kibla portal v Mariboru.

 

Povratek k velikim izhodiščem. Rezultat ni ne fikcija, ne historicizem, ne fikcionalna zgodovina, temveč čisto in nekompromisno zgodovinopisje. Vse to se sešteva v totalizirajočo celoto, ki je kategorično nasprotna totalitarizmu, je sintetično kompozitna in nastopa proti fašistični enotnosti.

 

Ko si gledalci nadanejo skeleton, si nadanejo neumrljivost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
6
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
12
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
20
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.540
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.383
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.490
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.071
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.803
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.837
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.704
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.163
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.050
10/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 655