Komentar

Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!

Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne pritožujemo ves čas nad pomanjkanjem časa? Več ur sedenja v avtu je idealna prilika za utrjevanje medčloveških odnosov in razvijanje strpnosti med ljudmi, morda tudi za duhovno oskrbo ali meditacijo. Skratka, ni vse dobro, kar je hitro, in obratno, ni vse slabo, kar gre počasi.

09.04.2017 13:31
Piše: Oskar Salobir
Ključne besede:   meja   Schengen   Hrvaška   Slovenija   kolone

Ponudniki hrane in pijače "na kolesih" bi se lahko z rikašami in tuk tuki vozili med čakajočimi vozili in jim prodajali osvežilne napitke in prigrizke

Ne verjamem, da bo poostreni nadzor na mejah s Hrvaško trajal. Predpoletni zapleti med Slovenijo (no, sedaj EU) in Hrvaško so običajna folklora zadnjih petindvajsetiih let, ki pa se po pravilu umirijo, ko morajo ljudje na dopust, ki jim "pripada". Tudi tokrat bo tako. Na kar že opozarjajo zadnje informacije o "diskrecijskih pravicah" obmejne policije. Na poostreni nadzor na mejah pa ni treba gledati samo skozi prizmo jeze (pa kaj si bodo še izmislili), ogorčenja (mislili smo, da smo državljani EU vredni kaj več), razočaranja (spet železna zavesa) ali obupa (saj smo vedeli, da klub, v katerega nas sprejmejo, ne more biti veliko vreden). Na nastalo spremembo lahko pogledamo tudi drugače: kot na politično, družbeno, družinsko, tehnološko in gospodarsko spremembo, ki prinaša/bi lahko prinesla - kako oguljeno se sliši - zanimive priložnosti.

 

Predsedniku vlade, na primer, bi lahko dali v roke t.i. mejno aplikacijo. Kar iz osebnega pametnega telefona bi lahko upravljal s pretočnostjo na mejah. Ko bi se na primer s hrvaško stranjo pogajal o teranu, bi kar med sestankom pretočnost malo "privil" v levo (počasneje) in vpival na število odprtih linij na prehodih. Ko bi nasprotna stran popustila, bi na aplikaciji vodilo premaknil v desno (odpiranje in manj poostren nadzor). Podobno bi lahko ravnal tudi pri drugih vprašanjih. (Pri čemer je samo vprašanje dni, kdaj bo hrvaška stran Slovenijo obtožila, da počne ravno to, izkorišča uredbe EU za urejanje medsebojnih vprašanj).

 

Kje so še priložnosti, ki bi jih lahko iznajdljiva podjetja in posamezniki izkoristila? Na tehnološkem področju jih je veliko. Eden takih bi bil lahko mikročip, vgrajen pod kožo posameznika, s katerim bi lahko mejo prestopali na t.i. "hitri liniji". Prehode preko hitre linije bi lahko omogočili tudi vsem, ki bi bili pripravljeni - po vzoru zabaviščnih parkov - za storitev plačati več. V mestih blizu mejnih prehodov bi lahko postavili "mejomate", na katerih bi ljudje po vzoru čakalnih vrst pri zdravnikih prevzeli listke, na katerih bi jim označili uro t.i. hitrega prehoda (medtem pa spoznavali manjše kraje na obeh straneh meje).

 

Hoteli, lokali, bazeni in drugi bi lahko pohiteli z oglaševanjem "domačega", zakaj preko meje, če je pa vsa ponudba tukaj. Ponudniki hrane in pijače "na kolesih" bi se lahko z rikašami in tuk tuki vozili med čakajočimi vozili in jim prodajali osvežilne napitke in prigrizke. Študentje bi lahko ponujali storitev "cijazenja", tj. počasnega premikanja vozila v koloni, medtem ko bi šle družine na kratek sprehod. Nekdo bi si lahko omislil mobilni čistilni servis vozil. Ali izvajanje jezikovnih tečajev. Poskrbeti je treba še za kopico drugih podrobnosti, hišne ljubljenčke, previjanje dojenčkov ... Življenje v gibanju, čeprav počasnem, bi lahko prineslo številne nove izzive.

 

Pomembno bi lahko cijazenje družine izkoristile tudi za razvijanje družinske dinamike, izboljšavo medsebojne komunikacije in poglobljene pogovore. Mar se ne pritožujemo ves čas nad pomanjkanjem časa? Poskrbeli bi lahko za utrjevanje medčloveških odnosov in razvijanje strpnosti med ljudmi, morda tudi za duhovno oskrbo (skupinske maše) ali meditacijo. Skratka, ni vse dobro, kar je hitro, in obratno, ni vse slabo, kar gre počasi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.882
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 883