Komentar

Schengenske priložnosti: podobno kot nekoč železna je lahko tudi balkanska zavesa izziv za biznis!

Dolge ure čakanja na južni meji niso sprožile zgolj navala jeze in ogorčenja, pač pa tudi zanimive razmisleke. Mar se ne pritožujemo ves čas nad pomanjkanjem časa? Več ur sedenja v avtu je idealna prilika za utrjevanje medčloveških odnosov in razvijanje strpnosti med ljudmi, morda tudi za duhovno oskrbo ali meditacijo. Skratka, ni vse dobro, kar je hitro, in obratno, ni vse slabo, kar gre počasi.

09.04.2017 13:31
Piše: Oskar Salobir
Ključne besede:   meja   Schengen   Hrvaška   Slovenija   kolone

Ponudniki hrane in pijače "na kolesih" bi se lahko z rikašami in tuk tuki vozili med čakajočimi vozili in jim prodajali osvežilne napitke in prigrizke

Ne verjamem, da bo poostreni nadzor na mejah s Hrvaško trajal. Predpoletni zapleti med Slovenijo (no, sedaj EU) in Hrvaško so običajna folklora zadnjih petindvajsetiih let, ki pa se po pravilu umirijo, ko morajo ljudje na dopust, ki jim "pripada". Tudi tokrat bo tako. Na kar že opozarjajo zadnje informacije o "diskrecijskih pravicah" obmejne policije. Na poostreni nadzor na mejah pa ni treba gledati samo skozi prizmo jeze (pa kaj si bodo še izmislili), ogorčenja (mislili smo, da smo državljani EU vredni kaj več), razočaranja (spet železna zavesa) ali obupa (saj smo vedeli, da klub, v katerega nas sprejmejo, ne more biti veliko vreden). Na nastalo spremembo lahko pogledamo tudi drugače: kot na politično, družbeno, družinsko, tehnološko in gospodarsko spremembo, ki prinaša/bi lahko prinesla - kako oguljeno se sliši - zanimive priložnosti.

 

Predsedniku vlade, na primer, bi lahko dali v roke t.i. mejno aplikacijo. Kar iz osebnega pametnega telefona bi lahko upravljal s pretočnostjo na mejah. Ko bi se na primer s hrvaško stranjo pogajal o teranu, bi kar med sestankom pretočnost malo "privil" v levo (počasneje) in vpival na število odprtih linij na prehodih. Ko bi nasprotna stran popustila, bi na aplikaciji vodilo premaknil v desno (odpiranje in manj poostren nadzor). Podobno bi lahko ravnal tudi pri drugih vprašanjih. (Pri čemer je samo vprašanje dni, kdaj bo hrvaška stran Slovenijo obtožila, da počne ravno to, izkorišča uredbe EU za urejanje medsebojnih vprašanj).

 

Kje so še priložnosti, ki bi jih lahko iznajdljiva podjetja in posamezniki izkoristila? Na tehnološkem področju jih je veliko. Eden takih bi bil lahko mikročip, vgrajen pod kožo posameznika, s katerim bi lahko mejo prestopali na t.i. "hitri liniji". Prehode preko hitre linije bi lahko omogočili tudi vsem, ki bi bili pripravljeni - po vzoru zabaviščnih parkov - za storitev plačati več. V mestih blizu mejnih prehodov bi lahko postavili "mejomate", na katerih bi ljudje po vzoru čakalnih vrst pri zdravnikih prevzeli listke, na katerih bi jim označili uro t.i. hitrega prehoda (medtem pa spoznavali manjše kraje na obeh straneh meje).

 

Hoteli, lokali, bazeni in drugi bi lahko pohiteli z oglaševanjem "domačega", zakaj preko meje, če je pa vsa ponudba tukaj. Ponudniki hrane in pijače "na kolesih" bi se lahko z rikašami in tuk tuki vozili med čakajočimi vozili in jim prodajali osvežilne napitke in prigrizke. Študentje bi lahko ponujali storitev "cijazenja", tj. počasnega premikanja vozila v koloni, medtem ko bi šle družine na kratek sprehod. Nekdo bi si lahko omislil mobilni čistilni servis vozil. Ali izvajanje jezikovnih tečajev. Poskrbeti je treba še za kopico drugih podrobnosti, hišne ljubljenčke, previjanje dojenčkov ... Življenje v gibanju, čeprav počasnem, bi lahko prineslo številne nove izzive.

 

Pomembno bi lahko cijazenje družine izkoristile tudi za razvijanje družinske dinamike, izboljšavo medsebojne komunikacije in poglobljene pogovore. Mar se ne pritožujemo ves čas nad pomanjkanjem časa? Poskrbeli bi lahko za utrjevanje medčloveških odnosov in razvijanje strpnosti med ljudmi, morda tudi za duhovno oskrbo (skupinske maše) ali meditacijo. Skratka, ni vse dobro, kar je hitro, in obratno, ni vse slabo, kar gre počasi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.107
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.373
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 760
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208