Katastrofalni program otroške srčne kirurgije (2007-2014) na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, v času katerega je umrlo 33 otrok, od tega po ocenah kar tretjina po nepotrebnem, očitno še ni bil dovolj za odstrel Rajka Kende. V državi, ki jo vodi najbolj moralni in etični profesor ustavnega prava na svetu, tj. Miro Cerar, nihče ne odstopi in nihče za nič ne odgovarja. Niti najbolj nesposobna ministrica za zdravje v zgodovini Slovenije Milojka Kolar Celarc, ki ji razen velikega besedičenja o skupnem javnem naročilu za igle, rokavice in plenice ni uspelo spraviti skupaj niti enega samega projekta. Zakaj bi odstopila Milojka, če jo slepo podpira Miro? In zakaj bi potem v tem paralelnem socialističnem svetu odstopil tovariš Kenda, med prijatelji Rajc, kot smo prebrali v nekakšni sarkastični podpori dr. Vasilija Cerarja, nekdanjega šefa ginekološke klinike v Pismih bralcev časnika Delo in soimenjaka Mira Cerarja. Kaj tako "rajca" Rajca, da navkljub zanj katastrofalnemu poročilu mednarodne komisije, ki je preiskala škandal z otroško srčno kirurgijo in katere ugotovitve so zanj vse prej kot nedolžne, da se kot klop oklepa majavega stolčka šefa Pediatrične klinike, pa čeprav se mu že zdavnaj ne smejijo več le njegovi kolegi na kliniki, pač pa tudi zunaj Kliničnega centra? Odgovor v tem drugem, našem svetu, kjer živimo davkoplačevalci in kjer drago plačujemo vso to socialistično šarado, ni jasen. Še manj pa znan ali razložljiv. 

Kot smo že navajeni od politikov t.i. rdeče elite, v paralelnem socialističnem svetu objektivna odgovornost ne obstaja. Tako očitno za dokončni odstrel Rajca, ki sta ga pred dnevi izvedla zdajšnja strokovna direktorica UKC Ljubjana Marija "Miša" Pfeifer in formalni generalni direktor UKCL Andraž Kopač, ni bila dovolj niti še ena smrt, tokrat 14-letnika. Za katerega je interna preiskava pokazala, da če ne bi bile na Pediatrični kliniki med zaposlenimi tako katastrofalne razmere, kot so, za kar je seveda objektivno vedno odgovoren šef, do nje najverjetneje ne bi bilo prišlo. V tem svetu objektivno odgovorni, v paralelnem socialističnem pač očitno ne, otroški nefrolog, ljubitelj lika in dela vizionarskega župana Zorana Jankovića, profesor pediatrije ter samooklicani ljubiteljski predstojnik otroške kardiološke dejavnosti s partizanskim imenom Rajc, še vedno (ponovno) opravlja funkcijo direktorja klinike.

Genialni umi v centralnem komiteju paralelnega socialističnega sveta so ugotovili, da je pri razrešitvi prišlo do t.i. procesne napake. Takoj je namreč intervenirala Milojka Kolar Celarc, ki je poklicala na zagovor kar na ministrstvo strokovno direktorico in generalnega direktorja UKC Ljubljana. Medtem ko ju je vlekla za ušesa, sta očitno dobila partijski ukaz, da mora Rajc ostati, ob tem pa še pravni poduk, naj ju kaj podobnega nikoli več ne prime. Da je lahko strokovna direktorica povedala v medijih svoje mnenje, je moral posredovati nekdanji in večni predsednik Milan Kučan. Komunistična deca se v peskovniku demokratične Slovenije ravsa že na vsakem koraku.

Ko je Rajc prebral zadnji članek o svojih življenjskih dosežkih na portalu+ je svojim kolegom na kliniki poslal elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino:

"Dragi vsi, k sreči so še drugi mediji, ki ne verjamejo, da je bil 9. maj 1945 šele konec prvega polčasa. Branje je seveda prostovoljna odločitev. Vse dobro, Rajko"

In glej, glej: takoj in kot po naključju se je aktivirala naša novinarska kolegica na časniku Delo Milena Zupanič. To je tista pridna in dežurna pionirka, ki vsakokrat polira javno podobo naših vrlih, bivših ali po potrebi (še) aktualnih, takšnih in drugačnih visokih funkcionarjev v UKC Ljubljana. Saj se še spomnite njenih osladnih intervjujev z Andrejem Baričičem in Andražem Kopačem?

Milena Zupanič zaradi svoje študirajoče mladine, ki po naključju guli klopi ravno na medicini, leze v rit - kot bi se po domače reklo - zdravnikom in ostalim funkcionarjem UKC Ljubljana tako zelo, da njen novinarski profesionalizem začenja vznemirjati tudi kolege na uredništvu Dela. In ko je tovarišu Rajcu dokončno zmanjkalo argumentov in tal pod nogami, se je očitno poslužil iste taktike kot izumirajoča rdeča elita vsakokrat pred parlamentarnimi volitvami: prav nič virtualne igrice Partizani in domobranci. Ne samo v elektronskem sporočilu kolegom na kliniki, pač pa je svojo demagoško argumentacijo, ki v 21. stoletju sodi zgolj in samo v tisti muzej v Pivki, uspel "prodati" tudi Mileni Zupanič. Ki je v zadnji Sobotni prilogi Dela v uvodniku mirno zapisala, da se je bolnišnica (Pediatrična) razklala, kot da 2. svetovna vojna ne bi bila končana pred 70 leti (?!?).

Ampak na nek način ima Rajc vseeno prav! Deveti maj 1945 ni bil konec, ampak šele začetek prvega polčasa. Polčasa, ki se je končal leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije, ki se je zgodila ne glede na to, da vsem to ni bila intimna opcija, kot so se izrazili. In takrat se je, žal za samostojno Slovenijo in njene davkoplačevalce, začel drugi polčas, kateremu pripada komandant Rajc. Polčas, v katerem so on in tovarišija v zadnjih 25 letih več kot 25-krat nategnili lastni narod ter ga dodobra izropali. Junaški tovarišiji pa dandanes očitno ne ostane drugega, kot da eden drugega podpirajo, dokler bo le šlo, kajti ko se bo njihov socialistični paralelni svet sesul, se bo (do)končno razkrila tudi vsa beda, ki jo ti muzejski liki poosebljajo. 

Vključno z nekoč odličnim tednikom Mladina, ki se je pod lastništvom zamejskega konglomerata KB1909 spremenil v kanal za medijsko propagando in samopromocijo zdravih sil. Zato ni čudno, da je v Mladini prejšnji teden jadikovanje nad lastno usodo objavili tudi naš Rajc. Audiatur et altera pars velja v obe smeri. Iz paralelnega sveta davkoplačevalcev samostojne Slovenije v paralelni svet (iz)umirajoče rdeče elite in nazaj. Vsekakor lahko rečemo, da bi se morala humoreska z umetniškim naslovom Leteči cirkus Rajka Kende zaradi občega higienskega minimuma čim prej končati. 

Naj zaključimo z znanim dialogom iz enega od filmov serije Monty Python.

Pontius Pilate: "I will not have my fwends widiculed by the common soldiewy. Anybody else feel like a little ... giggle ... when I mention my fwiend ... Biggus?"

(A guard sniggers)

Pontius Pilate: "... Dickus?"

(More sniggering)

Pontius Pilate: "What about you? Do you find it ... wisible ... when I say the name ... Biggus?"

(Sniggering)

Pontius Pilate: "... Dickus?"

(Both guards snigger)

Pontius Pilate: "He has a wife you know. You know what she's called? Incontinentia ... Incontinentia Buttocks."