Komentar

Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so sicer na splošno pozitivne in optimistične, toda UMAR je šel še dlje od drugih in za letos ocenil, da bo slovenski bruto družbeni produkt zrasel kar za 3,6 odstotka. Največ v zadnjih desetih letih torej. Toda koliko ima za to zaslug Cerarjeva vlada? Ne prav dosti.

10.04.2017 19:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   UMAR   BDP   Slovenija   gospodarstvo   reforme   zakonodaja

Foto: Matthew Cowan

Od leta 2013 se je slovenskim lastnikom skupaj povečalo premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Polovico denarja je dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa nekje do 100.000 ljudi, ki so ostali lastniki.

Ugodnejši gospodarski rezultati razumljivo zbujajo apetite na vseh straneh. Na mestu so pozivi, da ne smemo prehitevati in pretiravati z delitvijo nekaj večjega kolača, podobno kot se je dogajalo v konjunkturnih letih 2005-2008. Vsi se seveda strinjamo, da je dobrih letih potrebno dati nekaj na stran za slabe čase in to naj bi veljalo tudi za trenutne dosežke in ugodne napovedi. To naj bi uresničevali s pogosto izpostavljenimi strukturnimi reformami. A bojim se, da tako opevane "strukturne reforme" zasledujejo precej drugačne cilje. Da bi od večje ustvarjene dodane vrednosti, pretežni del dobila (dala na stran) peščica ljudi, medtem ko večina ljudi pri tem ne bi participirala (tu naj bi se varčevalo). Rekli boste, da je to demagoška izjava, a izraz "strukturne reforme" v praksi pomeni točno to, le da se lepše sliši. Zvišanje plač, pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga delovne sile je klasični nabor teh nujnih reform. Ne od domačih in še manj od vseh tujih institucij, ki hodijo na obiske in kontrole v Slovenijo, zadnjih deset let kaj drugega nismo slišali.

 

Preden navedem nekaj konkretnih števik v potrditev te teze, bi dodal še, da se strinjami, da kakih večjih zaslug za takšna gibanja vlada z izvedenimi ukrepi nima. Vsekakor je bil v Sloveniji narejen prelom leta 2013. Kljub sicer danes spornim postopkom bančne sanacije (po mnenju velike večine) so takratne poteze odločilno prispevale k temu, da je Slovenija izpadla iz spiska kritičnih držav, obrestne mere so se znižale in svet se za nas ni več zanimal. Po umiritvi razmer in gospodarski rasti v Evropi je gospodarstvo spet pokazalo svojo trdoživost in rast se je pričela. Vlada je k temu še največ prispevala, da je gospodarstvo lahko v miru poslovalo in iskalo priložnosti in da ni bilo obremenjeno z dodatnimi obremenitvami.

 

 

Revni slovenski milijonarji

 

Kar pa se tiče nujnosti reform pa bi izpostavil ravno gibanje plač. Veste, da je v zadnjih treh letih gospodarstvo ustvarilo okoli 7,5 milijarde evrov več dodane vrednosti in da so ljudje za svoje delo od tega dobili tretjino (2,5 mrd), kapital oz. lastniki družb za so za preostalih 5 mrd povečali svoje premoženje? Za malenkost višje prejemke zaposlenih in upokojencev ter nove zaposlitve so v gospodarskih družbah namenili omenjenih 2,5 mrd, okoli 5 mrd pa je ostalo v družbah za razvoj, za nova delovna mesta, za odplačila posojil (kar je seveda pozitivno in se lepo sliši) - a to istočasno pomeni tudi povečanje premoženja lastnikov teh družb.

 

In če pogledamo konkretno: poleg tujcev in države so danes Slovenci lastniki približno slabe polovice podjetij in so tako povečali svoje premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Natančnejša struktura pokaže, da je od tega približno polovico dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa mogoče do 100.000 ljudi, ki so v večji ali manjši meri ostali lastniki. In to je tisto, o čemer govorim na začetku: mogoče bi bilo pa vseeno prav, da bi od boljših rezultatov gospodarstva ljudje za svoje delo (v širšem smislu) dobili nekaj več in ne da gre bodisi ves denar bodisi večina samo kapitalu. Na žalost se ne "daje na stran" za vse ljudi (kar bi bilo denimo sprejemljivo), temveč se v praksi z drugačno delitvijo prejemki koncentrirajo v ožjem krogu ljudi.

 

 

Pokojnine in javno zdravstvo

 

Tudi pri zahtevi po nujnosti nove pokojninske reforme pozabljamo, da že po obstoječem pokojninskem zakonu s postopnim prehodom na 65 let do leta 2020-2022 kakih večjih obremenitev za proračun ne bo. Samo za primerjavo - danes v Sloveniji za pokojnine namenjamo 11 % BDP, podobno kot smo že pred 15 leti, v Avstriji 15 %, Italija pa daje celo 17 %. Menim, da smo celo pretiravali pri zadrževanju pokojnin in tu ni potrebnih nobenih drastičnih premikov in visokoletečih reform, temveč samo sprotno prilagajanje.

 

Z zdravstveno reformo se pač nekaj trudijo, a vseeno so pričakovanja prevelika. Dvomim, da se toliko pokrade, kot stalno govorimo in za še boljši sistem bo pač treba dati več denarja. Mogoče pa bi ljudje raje dali 10 evrov mesečno več za ta namen (če bi videli izboljšanja) kot pa za kake druge manj nujne potrebe. Enako velja tudi z reforme delovne zakonodaje, kjer gre praviloma za zahteve po zmanjšanju pravic zaposlenih in tudi tu je potem vprašanje, kaj bi s tem dosegli v smislu varčevanja za slabe čase. S tem se nabor konča in zato pač menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi večji del dodatno ustvarjene dodane vrednosti namenili širšemu krogu ljudi. Ne samo zaradi socialnih (ter tudi borbe proti neenakosti, glede katere imamo sicer vedno veliko za povedati), temveč tudi zaradi ekonomskih vidikov, ker se pač delitev med ljudi v večji meri odraža potem v večji potrošnji, večji proizvodnji in rasti nasploh. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.107
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.373
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 759
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208