Komentar

Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so sicer na splošno pozitivne in optimistične, toda UMAR je šel še dlje od drugih in za letos ocenil, da bo slovenski bruto družbeni produkt zrasel kar za 3,6 odstotka. Največ v zadnjih desetih letih torej. Toda koliko ima za to zaslug Cerarjeva vlada? Ne prav dosti.

10.04.2017 19:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   UMAR   BDP   Slovenija   gospodarstvo   reforme   zakonodaja

Foto: Matthew Cowan

Od leta 2013 se je slovenskim lastnikom skupaj povečalo premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Polovico denarja je dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa nekje do 100.000 ljudi, ki so ostali lastniki.

Ugodnejši gospodarski rezultati razumljivo zbujajo apetite na vseh straneh. Na mestu so pozivi, da ne smemo prehitevati in pretiravati z delitvijo nekaj večjega kolača, podobno kot se je dogajalo v konjunkturnih letih 2005-2008. Vsi se seveda strinjamo, da je dobrih letih potrebno dati nekaj na stran za slabe čase in to naj bi veljalo tudi za trenutne dosežke in ugodne napovedi. To naj bi uresničevali s pogosto izpostavljenimi strukturnimi reformami. A bojim se, da tako opevane "strukturne reforme" zasledujejo precej drugačne cilje. Da bi od večje ustvarjene dodane vrednosti, pretežni del dobila (dala na stran) peščica ljudi, medtem ko večina ljudi pri tem ne bi participirala (tu naj bi se varčevalo). Rekli boste, da je to demagoška izjava, a izraz "strukturne reforme" v praksi pomeni točno to, le da se lepše sliši. Zvišanje plač, pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga delovne sile je klasični nabor teh nujnih reform. Ne od domačih in še manj od vseh tujih institucij, ki hodijo na obiske in kontrole v Slovenijo, zadnjih deset let kaj drugega nismo slišali.

 

Preden navedem nekaj konkretnih števik v potrditev te teze, bi dodal še, da se strinjami, da kakih večjih zaslug za takšna gibanja vlada z izvedenimi ukrepi nima. Vsekakor je bil v Sloveniji narejen prelom leta 2013. Kljub sicer danes spornim postopkom bančne sanacije (po mnenju velike večine) so takratne poteze odločilno prispevale k temu, da je Slovenija izpadla iz spiska kritičnih držav, obrestne mere so se znižale in svet se za nas ni več zanimal. Po umiritvi razmer in gospodarski rasti v Evropi je gospodarstvo spet pokazalo svojo trdoživost in rast se je pričela. Vlada je k temu še največ prispevala, da je gospodarstvo lahko v miru poslovalo in iskalo priložnosti in da ni bilo obremenjeno z dodatnimi obremenitvami.

 

 

Revni slovenski milijonarji

 

Kar pa se tiče nujnosti reform pa bi izpostavil ravno gibanje plač. Veste, da je v zadnjih treh letih gospodarstvo ustvarilo okoli 7,5 milijarde evrov več dodane vrednosti in da so ljudje za svoje delo od tega dobili tretjino (2,5 mrd), kapital oz. lastniki družb za so za preostalih 5 mrd povečali svoje premoženje? Za malenkost višje prejemke zaposlenih in upokojencev ter nove zaposlitve so v gospodarskih družbah namenili omenjenih 2,5 mrd, okoli 5 mrd pa je ostalo v družbah za razvoj, za nova delovna mesta, za odplačila posojil (kar je seveda pozitivno in se lepo sliši) - a to istočasno pomeni tudi povečanje premoženja lastnikov teh družb.

 

In če pogledamo konkretno: poleg tujcev in države so danes Slovenci lastniki približno slabe polovice podjetij in so tako povečali svoje premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Natančnejša struktura pokaže, da je od tega približno polovico dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa mogoče do 100.000 ljudi, ki so v večji ali manjši meri ostali lastniki. In to je tisto, o čemer govorim na začetku: mogoče bi bilo pa vseeno prav, da bi od boljših rezultatov gospodarstva ljudje za svoje delo (v širšem smislu) dobili nekaj več in ne da gre bodisi ves denar bodisi večina samo kapitalu. Na žalost se ne "daje na stran" za vse ljudi (kar bi bilo denimo sprejemljivo), temveč se v praksi z drugačno delitvijo prejemki koncentrirajo v ožjem krogu ljudi.

 

 

Pokojnine in javno zdravstvo

 

Tudi pri zahtevi po nujnosti nove pokojninske reforme pozabljamo, da že po obstoječem pokojninskem zakonu s postopnim prehodom na 65 let do leta 2020-2022 kakih večjih obremenitev za proračun ne bo. Samo za primerjavo - danes v Sloveniji za pokojnine namenjamo 11 % BDP, podobno kot smo že pred 15 leti, v Avstriji 15 %, Italija pa daje celo 17 %. Menim, da smo celo pretiravali pri zadrževanju pokojnin in tu ni potrebnih nobenih drastičnih premikov in visokoletečih reform, temveč samo sprotno prilagajanje.

 

Z zdravstveno reformo se pač nekaj trudijo, a vseeno so pričakovanja prevelika. Dvomim, da se toliko pokrade, kot stalno govorimo in za še boljši sistem bo pač treba dati več denarja. Mogoče pa bi ljudje raje dali 10 evrov mesečno več za ta namen (če bi videli izboljšanja) kot pa za kake druge manj nujne potrebe. Enako velja tudi z reforme delovne zakonodaje, kjer gre praviloma za zahteve po zmanjšanju pravic zaposlenih in tudi tu je potem vprašanje, kaj bi s tem dosegli v smislu varčevanja za slabe čase. S tem se nabor konča in zato pač menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi večji del dodatno ustvarjene dodane vrednosti namenili širšemu krogu ljudi. Ne samo zaradi socialnih (ter tudi borbe proti neenakosti, glede katere imamo sicer vedno veliko za povedati), temveč tudi zaradi ekonomskih vidikov, ker se pač delitev med ljudi v večji meri odraža potem v večji potrošnji, večji proizvodnji in rasti nasploh. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.882
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 883