Komentar

Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so sicer na splošno pozitivne in optimistične, toda UMAR je šel še dlje od drugih in za letos ocenil, da bo slovenski bruto družbeni produkt zrasel kar za 3,6 odstotka. Največ v zadnjih desetih letih torej. Toda koliko ima za to zaslug Cerarjeva vlada? Ne prav dosti.

10.04.2017 19:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   UMAR   BDP   Slovenija   gospodarstvo   reforme   zakonodaja

Foto: Matthew Cowan

Od leta 2013 se je slovenskim lastnikom skupaj povečalo premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Polovico denarja je dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa nekje do 100.000 ljudi, ki so ostali lastniki.

Ugodnejši gospodarski rezultati razumljivo zbujajo apetite na vseh straneh. Na mestu so pozivi, da ne smemo prehitevati in pretiravati z delitvijo nekaj večjega kolača, podobno kot se je dogajalo v konjunkturnih letih 2005-2008. Vsi se seveda strinjamo, da je dobrih letih potrebno dati nekaj na stran za slabe čase in to naj bi veljalo tudi za trenutne dosežke in ugodne napovedi. To naj bi uresničevali s pogosto izpostavljenimi strukturnimi reformami. A bojim se, da tako opevane "strukturne reforme" zasledujejo precej drugačne cilje. Da bi od večje ustvarjene dodane vrednosti, pretežni del dobila (dala na stran) peščica ljudi, medtem ko večina ljudi pri tem ne bi participirala (tu naj bi se varčevalo). Rekli boste, da je to demagoška izjava, a izraz "strukturne reforme" v praksi pomeni točno to, le da se lepše sliši. Zvišanje plač, pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga delovne sile je klasični nabor teh nujnih reform. Ne od domačih in še manj od vseh tujih institucij, ki hodijo na obiske in kontrole v Slovenijo, zadnjih deset let kaj drugega nismo slišali.

 

Preden navedem nekaj konkretnih števik v potrditev te teze, bi dodal še, da se strinjami, da kakih večjih zaslug za takšna gibanja vlada z izvedenimi ukrepi nima. Vsekakor je bil v Sloveniji narejen prelom leta 2013. Kljub sicer danes spornim postopkom bančne sanacije (po mnenju velike večine) so takratne poteze odločilno prispevale k temu, da je Slovenija izpadla iz spiska kritičnih držav, obrestne mere so se znižale in svet se za nas ni več zanimal. Po umiritvi razmer in gospodarski rasti v Evropi je gospodarstvo spet pokazalo svojo trdoživost in rast se je pričela. Vlada je k temu še največ prispevala, da je gospodarstvo lahko v miru poslovalo in iskalo priložnosti in da ni bilo obremenjeno z dodatnimi obremenitvami.

 

 

Revni slovenski milijonarji

 

Kar pa se tiče nujnosti reform pa bi izpostavil ravno gibanje plač. Veste, da je v zadnjih treh letih gospodarstvo ustvarilo okoli 7,5 milijarde evrov več dodane vrednosti in da so ljudje za svoje delo od tega dobili tretjino (2,5 mrd), kapital oz. lastniki družb za so za preostalih 5 mrd povečali svoje premoženje? Za malenkost višje prejemke zaposlenih in upokojencev ter nove zaposlitve so v gospodarskih družbah namenili omenjenih 2,5 mrd, okoli 5 mrd pa je ostalo v družbah za razvoj, za nova delovna mesta, za odplačila posojil (kar je seveda pozitivno in se lepo sliši) - a to istočasno pomeni tudi povečanje premoženja lastnikov teh družb.

 

In če pogledamo konkretno: poleg tujcev in države so danes Slovenci lastniki približno slabe polovice podjetij in so tako povečali svoje premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Natančnejša struktura pokaže, da je od tega približno polovico dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa mogoče do 100.000 ljudi, ki so v večji ali manjši meri ostali lastniki. In to je tisto, o čemer govorim na začetku: mogoče bi bilo pa vseeno prav, da bi od boljših rezultatov gospodarstva ljudje za svoje delo (v širšem smislu) dobili nekaj več in ne da gre bodisi ves denar bodisi večina samo kapitalu. Na žalost se ne "daje na stran" za vse ljudi (kar bi bilo denimo sprejemljivo), temveč se v praksi z drugačno delitvijo prejemki koncentrirajo v ožjem krogu ljudi.

 

 

Pokojnine in javno zdravstvo

 

Tudi pri zahtevi po nujnosti nove pokojninske reforme pozabljamo, da že po obstoječem pokojninskem zakonu s postopnim prehodom na 65 let do leta 2020-2022 kakih večjih obremenitev za proračun ne bo. Samo za primerjavo - danes v Sloveniji za pokojnine namenjamo 11 % BDP, podobno kot smo že pred 15 leti, v Avstriji 15 %, Italija pa daje celo 17 %. Menim, da smo celo pretiravali pri zadrževanju pokojnin in tu ni potrebnih nobenih drastičnih premikov in visokoletečih reform, temveč samo sprotno prilagajanje.

 

Z zdravstveno reformo se pač nekaj trudijo, a vseeno so pričakovanja prevelika. Dvomim, da se toliko pokrade, kot stalno govorimo in za še boljši sistem bo pač treba dati več denarja. Mogoče pa bi ljudje raje dali 10 evrov mesečno več za ta namen (če bi videli izboljšanja) kot pa za kake druge manj nujne potrebe. Enako velja tudi z reforme delovne zakonodaje, kjer gre praviloma za zahteve po zmanjšanju pravic zaposlenih in tudi tu je potem vprašanje, kaj bi s tem dosegli v smislu varčevanja za slabe čase. S tem se nabor konča in zato pač menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi večji del dodatno ustvarjene dodane vrednosti namenili širšemu krogu ljudi. Ne samo zaradi socialnih (ter tudi borbe proti neenakosti, glede katere imamo sicer vedno veliko za povedati), temveč tudi zaradi ekonomskih vidikov, ker se pač delitev med ljudi v večji meri odraža potem v večji potrošnji, večji proizvodnji in rasti nasploh. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
22
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.363
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.130
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.505
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.191
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.097
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.836
07/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.050
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.155
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.733
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.202