Komentar

Indija Koromandija Cerarjevih analitikov: v letu 2017 bomo imeli kar 3,6-odstotno rast bruto BDP!

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Prognoze so sicer na splošno pozitivne in optimistične, toda UMAR je šel še dlje od drugih in za letos ocenil, da bo slovenski bruto družbeni produkt zrasel kar za 3,6 odstotka. Največ v zadnjih desetih letih torej. Toda koliko ima za to zaslug Cerarjeva vlada? Ne prav dosti.

10.04.2017 19:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   UMAR   BDP   Slovenija   gospodarstvo   reforme   zakonodaja

Foto: Matthew Cowan

Od leta 2013 se je slovenskim lastnikom skupaj povečalo premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Polovico denarja je dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa nekje do 100.000 ljudi, ki so ostali lastniki.

Ugodnejši gospodarski rezultati razumljivo zbujajo apetite na vseh straneh. Na mestu so pozivi, da ne smemo prehitevati in pretiravati z delitvijo nekaj večjega kolača, podobno kot se je dogajalo v konjunkturnih letih 2005-2008. Vsi se seveda strinjamo, da je dobrih letih potrebno dati nekaj na stran za slabe čase in to naj bi veljalo tudi za trenutne dosežke in ugodne napovedi. To naj bi uresničevali s pogosto izpostavljenimi strukturnimi reformami. A bojim se, da tako opevane "strukturne reforme" zasledujejo precej drugačne cilje. Da bi od večje ustvarjene dodane vrednosti, pretežni del dobila (dala na stran) peščica ljudi, medtem ko večina ljudi pri tem ne bi participirala (tu naj bi se varčevalo). Rekli boste, da je to demagoška izjava, a izraz "strukturne reforme" v praksi pomeni točno to, le da se lepše sliši. Zvišanje plač, pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga delovne sile je klasični nabor teh nujnih reform. Ne od domačih in še manj od vseh tujih institucij, ki hodijo na obiske in kontrole v Slovenijo, zadnjih deset let kaj drugega nismo slišali.

 

Preden navedem nekaj konkretnih števik v potrditev te teze, bi dodal še, da se strinjami, da kakih večjih zaslug za takšna gibanja vlada z izvedenimi ukrepi nima. Vsekakor je bil v Sloveniji narejen prelom leta 2013. Kljub sicer danes spornim postopkom bančne sanacije (po mnenju velike večine) so takratne poteze odločilno prispevale k temu, da je Slovenija izpadla iz spiska kritičnih držav, obrestne mere so se znižale in svet se za nas ni več zanimal. Po umiritvi razmer in gospodarski rasti v Evropi je gospodarstvo spet pokazalo svojo trdoživost in rast se je pričela. Vlada je k temu še največ prispevala, da je gospodarstvo lahko v miru poslovalo in iskalo priložnosti in da ni bilo obremenjeno z dodatnimi obremenitvami.

 

 

Revni slovenski milijonarji

 

Kar pa se tiče nujnosti reform pa bi izpostavil ravno gibanje plač. Veste, da je v zadnjih treh letih gospodarstvo ustvarilo okoli 7,5 milijarde evrov več dodane vrednosti in da so ljudje za svoje delo od tega dobili tretjino (2,5 mrd), kapital oz. lastniki družb za so za preostalih 5 mrd povečali svoje premoženje? Za malenkost višje prejemke zaposlenih in upokojencev ter nove zaposlitve so v gospodarskih družbah namenili omenjenih 2,5 mrd, okoli 5 mrd pa je ostalo v družbah za razvoj, za nova delovna mesta, za odplačila posojil (kar je seveda pozitivno in se lepo sliši) - a to istočasno pomeni tudi povečanje premoženja lastnikov teh družb.

 

In če pogledamo konkretno: poleg tujcev in države so danes Slovenci lastniki približno slabe polovice podjetij in so tako povečali svoje premoženje za okoli 2,5 milijarde evrov. Natančnejša struktura pokaže, da je od tega približno polovico dobilo 5.000 posameznikov (družin), drugo pa mogoče do 100.000 ljudi, ki so v večji ali manjši meri ostali lastniki. In to je tisto, o čemer govorim na začetku: mogoče bi bilo pa vseeno prav, da bi od boljših rezultatov gospodarstva ljudje za svoje delo (v širšem smislu) dobili nekaj več in ne da gre bodisi ves denar bodisi večina samo kapitalu. Na žalost se ne "daje na stran" za vse ljudi (kar bi bilo denimo sprejemljivo), temveč se v praksi z drugačno delitvijo prejemki koncentrirajo v ožjem krogu ljudi.

 

 

Pokojnine in javno zdravstvo

 

Tudi pri zahtevi po nujnosti nove pokojninske reforme pozabljamo, da že po obstoječem pokojninskem zakonu s postopnim prehodom na 65 let do leta 2020-2022 kakih večjih obremenitev za proračun ne bo. Samo za primerjavo - danes v Sloveniji za pokojnine namenjamo 11 % BDP, podobno kot smo že pred 15 leti, v Avstriji 15 %, Italija pa daje celo 17 %. Menim, da smo celo pretiravali pri zadrževanju pokojnin in tu ni potrebnih nobenih drastičnih premikov in visokoletečih reform, temveč samo sprotno prilagajanje.

 

Z zdravstveno reformo se pač nekaj trudijo, a vseeno so pričakovanja prevelika. Dvomim, da se toliko pokrade, kot stalno govorimo in za še boljši sistem bo pač treba dati več denarja. Mogoče pa bi ljudje raje dali 10 evrov mesečno več za ta namen (če bi videli izboljšanja) kot pa za kake druge manj nujne potrebe. Enako velja tudi z reforme delovne zakonodaje, kjer gre praviloma za zahteve po zmanjšanju pravic zaposlenih in tudi tu je potem vprašanje, kaj bi s tem dosegli v smislu varčevanja za slabe čase. S tem se nabor konča in zato pač menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi večji del dodatno ustvarjene dodane vrednosti namenili širšemu krogu ljudi. Ne samo zaradi socialnih (ter tudi borbe proti neenakosti, glede katere imamo sicer vedno veliko za povedati), temveč tudi zaradi ekonomskih vidikov, ker se pač delitev med ljudi v večji meri odraža potem v večji potrošnji, večji proizvodnji in rasti nasploh. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246