Komentar

"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."

To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Začetna veziva, sprava med Nemci in Francozi, širitev in po letu 2004 tudi združitev Zahoda in Vzhoda, so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju.

12.04.2017 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   EU   brexit   Velika Britanija   ZDA   Slovenija   hladna vojna   Balkan

Foto: arhiv Portala PLUS

Z brexitom se je Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, ponovno znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani.

1. II. SVETOVNA IN HLADNA VOJNA. Tupatam se pojavljajo domneve in celo pobude, naj bi bila Slovenija vmes, tako rekoč neuvrščena, kot je bila nekoč Jugoslavija. Med Vzhodom in Zahodom, med socializmom in kapitalizmom. Nekaj tega sentimenta je mogoče najti v nedavni pobudi Združene levice, naj bi Slovenija na vsak način sporočila Rusiji svoj interes (nekateri pravijo pravico), da postane podpisnica Avstrijske državne pogodbe namesto nekdanje "pridružene" podpisnice Jugoslavije. (Rusija je depozitar, uradni čuvar ADP.) Poleg nekaterih motivov, ki so morda razumljivi in celo hvalevredni, je v tej pobudi mogoče zaslediti prepričanje, da je za Slovenijo bolj od konca hladne vojne pomemben konec II. svetovne vojne, v kateri je bila med zaveznicami Sovjetska zveza, Avstrija pa je bila sovražnik. S podpisom ADP bi se Slovenci - v predstavah nostalgikov in korenitih levičarjev - nemara lahko vrnili v stare čase, v Jugoslavijo, v socializem, ko Slovenija še ni bila samostojna država. Konec hladne vojne je - ker se je zgodil pozneje -  važnejši, bolj aktualen od konca II. svetovne vojne, saj je odpravil nekatere rezultate II. svetovne vojne, recimo, razdelitev Nemčije na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, berlinski zid, železno zaveso itn.

 

2. ANGLEŠČINA BREZ ANGLEŽEV. Po osamosvojitvi Britanci najbrž ne mislijo ostati sami. Povezave z Evropsko unijo ne bodo mogli nadomestiti samo z izgubljenim - angleško govorečim - cesarstvom; po vsem videzu se bodo tesneje povezali z Združenimi državami Amerike, s katerimi od nekdaj govorijo isti jezik. Pravzaprav je vprašanje, ali so ostali sami in zapuščeni Britanci ali Evropejci? Slednjim je v vsakem primeru ostala angleščina. Z brexitom se (deloma) vračata zemljepis in zemljevid, ki je veljal pred prvo in pred drugo svetovno vojno: Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, se je znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani. Evropejci bodo govorili angleško zaradi Ircev, morda zaradi Škotov, če si (Irci ali Škoti) seveda ne bodo premislili in uvedli galščino oz. keltščino. Britanski umik ustvarja več možnosti za Rusijo, kar utegne vplivati na prihodnost Ukrajine, baltskih držav, predvsem pa Balkana.

 

3. EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKI SISTEM. Slovenija se je z osamosvojitvijo vrnila, uvrstila tja, kjer je bila ves čas pred letom 1918. Slovenija ni vmes, ampak sredi, znotraj EU (je obdana z državami EU - Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko), vendar je na robu, na meji schengenskega sistema. Ta mejni položaj je težje vzdrževati kot položaj sredi Evropske unije; ta težava, ki se kaže v čakalnih vrstah na slovensko-hrvaški meji, pa že spet povzroča nekakšno protievropsko nestrpnost, sproža kritike o neživljenjskih predpisih itn. Podatki o številu potnikov so različni, menda pa naj bi v teh dneh (okrog 6. aprila) slovensko-hrvaško mejo (na najbolj obremenjenem mejnem prehodu) dnevno prečkalo okrog 50.000 potnikov, kar je štirikrat manj kot jih na dan sprejme londonsko letališče Heathrow. Kritike so deževale predvsem na čakalno dobo, ki naj bi znašala celo štiri ure. Če lahko Heathrow na dan pregleda 200.000 potnikov, bi nekaj podobnega zmogli tudi mejni organi med Slovenijo in Hrvaško, le da bi najbrž morali bistveno povečati število šalterjev in policistov. Brez tega schengenskega sistema najbrž ne bo mogoče vzdrževati. Ob tem se pojavljata dve vprašanji: ali naj Slovenija čim prej doseže pristop Hrvaške k schengenskemu sistemu (s čimer bi se znebila bremen in stroškov), ali naj nemara svojo podporo Hrvaški v zvezi s schengenom izkoristi kot spodbudo za rešitev odprtih (npr. mejnih) vprašanj??

 

4. BALKAN. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob nastopu svoje službe napovedal, da v njegovem času ne bo nobene nove širitve EU. Nedavno pa je ameriškemu podpredsedniku rekel, naj ZDA ne hvalijo držav, ki (kot Združeno kraljestvo) zapuščajo Evropsko unijo. Če se bo zapuščanje nadaljevalo, je rekel, bo Evropska unija razpadla, čemur bo sledila vojna na Balkanu. Imenoval je Srbijo, Republiko srpsko, Makedonijo, Kosovo in Albanijo. Z drugimi besedami je povedal, da je za balkanske države rešitev evropska integracija, pri čemer je pozabil, da je sam napovedal konec integracijskih procesov. Najbrž je Juncker obakrat govoril resnico, vprašanje je le, ali je bilo govorjenje koristno. Na Balkanu  podobno kot drugje v Evropi delujejo gibanja, ki jih z eno besedo imenujemo narodna samoodločba, kar pomeni npr. povezovanje Srbov v eno državo in npr. združevanje Albancev s Kosova in iz Albanije, morda celo iz Makedonije. Ti narodi bi morda odložili svoje osamosvojitvene in združitvene načrte - da ne govorimo o orožju - ko bi vsi skupaj vstopili v Evropsko unijo in bi bili združeni v njej na podoben način, kot so bili doslej v EU združeni Irci iz Irske republike in (preko Velike Britanije) iz Severne Irske. Evropska unija pa je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Veziva, ki so v začetku zadoščala šesterici (namreč sprava med Nemci in Francozi), v nadaljevanju pa dvanajsterici (namreč združitev Zahoda in Vzhoda), so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju. Zanj je seveda odgovorna vlada, o kateri je mogoče reči, da si ni izmislila nič posebno novega, ampak nadaljuje po poti, po kateri so se bolj ali manj ležerno sprehajale mnoge prejšnje vlade, kadar so namesto osamosvojitve in Evrope proslavljale sovražnosti iz druge svetovne vojne.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.624
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.369
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.087
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.822
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.329
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969