Komentar

"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."

To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Začetna veziva, sprava med Nemci in Francozi, širitev in po letu 2004 tudi združitev Zahoda in Vzhoda, so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju.

12.04.2017 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   EU   brexit   Velika Britanija   ZDA   Slovenija   hladna vojna   Balkan

Foto: arhiv Portala PLUS

Z brexitom se je Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, ponovno znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani.

1. II. SVETOVNA IN HLADNA VOJNA. Tupatam se pojavljajo domneve in celo pobude, naj bi bila Slovenija vmes, tako rekoč neuvrščena, kot je bila nekoč Jugoslavija. Med Vzhodom in Zahodom, med socializmom in kapitalizmom. Nekaj tega sentimenta je mogoče najti v nedavni pobudi Združene levice, naj bi Slovenija na vsak način sporočila Rusiji svoj interes (nekateri pravijo pravico), da postane podpisnica Avstrijske državne pogodbe namesto nekdanje "pridružene" podpisnice Jugoslavije. (Rusija je depozitar, uradni čuvar ADP.) Poleg nekaterih motivov, ki so morda razumljivi in celo hvalevredni, je v tej pobudi mogoče zaslediti prepričanje, da je za Slovenijo bolj od konca hladne vojne pomemben konec II. svetovne vojne, v kateri je bila med zaveznicami Sovjetska zveza, Avstrija pa je bila sovražnik. S podpisom ADP bi se Slovenci - v predstavah nostalgikov in korenitih levičarjev - nemara lahko vrnili v stare čase, v Jugoslavijo, v socializem, ko Slovenija še ni bila samostojna država. Konec hladne vojne je - ker se je zgodil pozneje -  važnejši, bolj aktualen od konca II. svetovne vojne, saj je odpravil nekatere rezultate II. svetovne vojne, recimo, razdelitev Nemčije na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, berlinski zid, železno zaveso itn.

 

2. ANGLEŠČINA BREZ ANGLEŽEV. Po osamosvojitvi Britanci najbrž ne mislijo ostati sami. Povezave z Evropsko unijo ne bodo mogli nadomestiti samo z izgubljenim - angleško govorečim - cesarstvom; po vsem videzu se bodo tesneje povezali z Združenimi državami Amerike, s katerimi od nekdaj govorijo isti jezik. Pravzaprav je vprašanje, ali so ostali sami in zapuščeni Britanci ali Evropejci? Slednjim je v vsakem primeru ostala angleščina. Z brexitom se (deloma) vračata zemljepis in zemljevid, ki je veljal pred prvo in pred drugo svetovno vojno: Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, se je znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani. Evropejci bodo govorili angleško zaradi Ircev, morda zaradi Škotov, če si (Irci ali Škoti) seveda ne bodo premislili in uvedli galščino oz. keltščino. Britanski umik ustvarja več možnosti za Rusijo, kar utegne vplivati na prihodnost Ukrajine, baltskih držav, predvsem pa Balkana.

 

3. EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKI SISTEM. Slovenija se je z osamosvojitvijo vrnila, uvrstila tja, kjer je bila ves čas pred letom 1918. Slovenija ni vmes, ampak sredi, znotraj EU (je obdana z državami EU - Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko), vendar je na robu, na meji schengenskega sistema. Ta mejni položaj je težje vzdrževati kot položaj sredi Evropske unije; ta težava, ki se kaže v čakalnih vrstah na slovensko-hrvaški meji, pa že spet povzroča nekakšno protievropsko nestrpnost, sproža kritike o neživljenjskih predpisih itn. Podatki o številu potnikov so različni, menda pa naj bi v teh dneh (okrog 6. aprila) slovensko-hrvaško mejo (na najbolj obremenjenem mejnem prehodu) dnevno prečkalo okrog 50.000 potnikov, kar je štirikrat manj kot jih na dan sprejme londonsko letališče Heathrow. Kritike so deževale predvsem na čakalno dobo, ki naj bi znašala celo štiri ure. Če lahko Heathrow na dan pregleda 200.000 potnikov, bi nekaj podobnega zmogli tudi mejni organi med Slovenijo in Hrvaško, le da bi najbrž morali bistveno povečati število šalterjev in policistov. Brez tega schengenskega sistema najbrž ne bo mogoče vzdrževati. Ob tem se pojavljata dve vprašanji: ali naj Slovenija čim prej doseže pristop Hrvaške k schengenskemu sistemu (s čimer bi se znebila bremen in stroškov), ali naj nemara svojo podporo Hrvaški v zvezi s schengenom izkoristi kot spodbudo za rešitev odprtih (npr. mejnih) vprašanj??

 

4. BALKAN. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob nastopu svoje službe napovedal, da v njegovem času ne bo nobene nove širitve EU. Nedavno pa je ameriškemu podpredsedniku rekel, naj ZDA ne hvalijo držav, ki (kot Združeno kraljestvo) zapuščajo Evropsko unijo. Če se bo zapuščanje nadaljevalo, je rekel, bo Evropska unija razpadla, čemur bo sledila vojna na Balkanu. Imenoval je Srbijo, Republiko srpsko, Makedonijo, Kosovo in Albanijo. Z drugimi besedami je povedal, da je za balkanske države rešitev evropska integracija, pri čemer je pozabil, da je sam napovedal konec integracijskih procesov. Najbrž je Juncker obakrat govoril resnico, vprašanje je le, ali je bilo govorjenje koristno. Na Balkanu  podobno kot drugje v Evropi delujejo gibanja, ki jih z eno besedo imenujemo narodna samoodločba, kar pomeni npr. povezovanje Srbov v eno državo in npr. združevanje Albancev s Kosova in iz Albanije, morda celo iz Makedonije. Ti narodi bi morda odložili svoje osamosvojitvene in združitvene načrte - da ne govorimo o orožju - ko bi vsi skupaj vstopili v Evropsko unijo in bi bili združeni v njej na podoben način, kot so bili doslej v EU združeni Irci iz Irske republike in (preko Velike Britanije) iz Severne Irske. Evropska unija pa je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Veziva, ki so v začetku zadoščala šesterici (namreč sprava med Nemci in Francozi), v nadaljevanju pa dvanajsterici (namreč združitev Zahoda in Vzhoda), so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju. Zanj je seveda odgovorna vlada, o kateri je mogoče reči, da si ni izmislila nič posebno novega, ampak nadaljuje po poti, po kateri so se bolj ali manj ležerno sprehajale mnoge prejšnje vlade, kadar so namesto osamosvojitve in Evrope proslavljale sovražnosti iz druge svetovne vojne.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino
0
27.05.2017 20:34
Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
5
24.05.2017 20:32
Pojavili so se preroki in prerokinje, ki niso nagnjeni k raziskovanju in razlagi obstoječe realnosti, ampak k ustvarjanju nove ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
3
21.05.2017 11:59
Naša življenja so ena sama velika skrb. Eno samo sekiranje glede vseh mogočih velikih in malih težav. Skrbi nasSeverna Koreja, ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
4
20.05.2017 22:00
Tisti, ki se bori za slovenstvo, je junak za skupnost, ker ji podarja vso svojo moč, sebe samega pa obsoja na nemoč. Včasih celo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
19
18.05.2017 22:42
Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
8
17.05.2017 23:59
Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret , ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor ... Več.
Piše: Keith Miles
Oh, te obletnice: Majniške deklaracije in včlanitev Slovenije v OZN
2
16.05.2017 19:51
V teh dneh so nas doletele nekatere važne obletnice. Tu mislim najprej na Majniške deklaracije (1917, 1989, 2014), nato pa na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna
9
15.05.2017 23:51
Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini, so zapisali ob 56-odstotnem povečanju ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pluralizem medijev? Se hecate?! Tega pač ni.
6
14.05.2017 10:59
Smešno mi je, ko gledam ali berem pozive k pluralnosti medijev. Pluralnost medijev je nekaj tako passe , da se sprašujem, kje ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.
0
13.05.2017 22:59
Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev
26
12.05.2017 22:59
Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvolični poslanci: zase so si "zlobirali" neobdavčeni pavšal, za vse druge davkoplačevalce pa nič
18
11.05.2017 19:41
Lani oktobra smo izvedeli, da so poslanci državnega zbora poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600 in 5.500 evrov bruto (tj. med ... Več.
Piše: Ivan Simič
Bernard Brščič, virus antisemitizma in teorija zarote, ki je napadla slovensko desnico pred volitvami
36
09.05.2017 18:56
Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja ... Več.
Piše: Aljuš Pertinač
Vlada Mira Cerarja je upravljanje države pripeljala do točke, ki resno ogroža razvoj Slovenije
20
08.05.2017 20:12
V času, ko se politični cikel v Sloveniji nezadržno bliža predvolilnim bojem, je država oziroma družba s celotnimi podsistemi ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega
10
07.05.2017 20:51
Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet
0
06.05.2017 22:59
Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ko ljudje kot mrhovinarji prežijo na plen na dražbah zaplenjene lastnine
4
06.05.2017 05:59
Ljudje se radi dojemamo kot dobra bitja. O sebi imamo na splošno dobro mnenje. Tudi tisti, ki so nagnjeni k samoobtoževanju, ker ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju
10
03.05.2017 23:07
Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, ... Več.
Piše: Miha Burger
Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?
15
03.05.2017 00:04
Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij
11
02.05.2017 09:30
Še pred pol leta je bilIvica Todorić, lastnik in predsednik upraveAgrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.408
02/
Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.021
03/
Milan Mandarić, prijatelj Cerarjevega frizerja Miča Sojerja, je Olimpijo kupil za 2 evra, igralca pa prodal za 9 milijonov evrov
Ivan Simič
Ogledov: 2.110
04/
Zgodovina komunizma: Intimni portret diktatorja Lenina
Keith Miles
Ogledov: 2.246
05/
Borut Trump z Erjavčeve, ruski medijsko-obveščevalni medved bo vsak čas potrkal tudi na naša vrata!
Marko Novak
Ogledov: 1.804
06/
Slovenska vojska: razkrojena institucija brez trdne podlage, oprta na bergle zunanjih izvajalcev
Igor Mekina
Ogledov: 1.554
07/
Fake news in izmišljije, od FDV-ja do Evrovizije
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.260
08/
Janko Veber ponovno v akciji: tokrat gre za 700 milijonov evrov prepoceni prodajo NLB
Uredništvo
Ogledov: 905
09/
Pripoved o skrivnosti neke družine: Izgubljene Jelovškove freske iz požganega Zaloškega gradu
Dragan Živadinov
Ogledov: 774
10/
Če ste stalno zaskrbljeni, potem vam malce budizma ne bo škodilo
Oskar Salobir
Ogledov: 593