Komentar

"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."

To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Začetna veziva, sprava med Nemci in Francozi, širitev in po letu 2004 tudi združitev Zahoda in Vzhoda, so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju.

12.04.2017 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   EU   brexit   Velika Britanija   ZDA   Slovenija   hladna vojna   Balkan

Foto: arhiv Portala PLUS

Z brexitom se je Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, ponovno znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani.

1. II. SVETOVNA IN HLADNA VOJNA. Tupatam se pojavljajo domneve in celo pobude, naj bi bila Slovenija vmes, tako rekoč neuvrščena, kot je bila nekoč Jugoslavija. Med Vzhodom in Zahodom, med socializmom in kapitalizmom. Nekaj tega sentimenta je mogoče najti v nedavni pobudi Združene levice, naj bi Slovenija na vsak način sporočila Rusiji svoj interes (nekateri pravijo pravico), da postane podpisnica Avstrijske državne pogodbe namesto nekdanje "pridružene" podpisnice Jugoslavije. (Rusija je depozitar, uradni čuvar ADP.) Poleg nekaterih motivov, ki so morda razumljivi in celo hvalevredni, je v tej pobudi mogoče zaslediti prepričanje, da je za Slovenijo bolj od konca hladne vojne pomemben konec II. svetovne vojne, v kateri je bila med zaveznicami Sovjetska zveza, Avstrija pa je bila sovražnik. S podpisom ADP bi se Slovenci - v predstavah nostalgikov in korenitih levičarjev - nemara lahko vrnili v stare čase, v Jugoslavijo, v socializem, ko Slovenija še ni bila samostojna država. Konec hladne vojne je - ker se je zgodil pozneje -  važnejši, bolj aktualen od konca II. svetovne vojne, saj je odpravil nekatere rezultate II. svetovne vojne, recimo, razdelitev Nemčije na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, berlinski zid, železno zaveso itn.

 

2. ANGLEŠČINA BREZ ANGLEŽEV. Po osamosvojitvi Britanci najbrž ne mislijo ostati sami. Povezave z Evropsko unijo ne bodo mogli nadomestiti samo z izgubljenim - angleško govorečim - cesarstvom; po vsem videzu se bodo tesneje povezali z Združenimi državami Amerike, s katerimi od nekdaj govorijo isti jezik. Pravzaprav je vprašanje, ali so ostali sami in zapuščeni Britanci ali Evropejci? Slednjim je v vsakem primeru ostala angleščina. Z brexitom se (deloma) vračata zemljepis in zemljevid, ki je veljal pred prvo in pred drugo svetovno vojno: Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, se je znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani. Evropejci bodo govorili angleško zaradi Ircev, morda zaradi Škotov, če si (Irci ali Škoti) seveda ne bodo premislili in uvedli galščino oz. keltščino. Britanski umik ustvarja več možnosti za Rusijo, kar utegne vplivati na prihodnost Ukrajine, baltskih držav, predvsem pa Balkana.

 

3. EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKI SISTEM. Slovenija se je z osamosvojitvijo vrnila, uvrstila tja, kjer je bila ves čas pred letom 1918. Slovenija ni vmes, ampak sredi, znotraj EU (je obdana z državami EU - Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko), vendar je na robu, na meji schengenskega sistema. Ta mejni položaj je težje vzdrževati kot položaj sredi Evropske unije; ta težava, ki se kaže v čakalnih vrstah na slovensko-hrvaški meji, pa že spet povzroča nekakšno protievropsko nestrpnost, sproža kritike o neživljenjskih predpisih itn. Podatki o številu potnikov so različni, menda pa naj bi v teh dneh (okrog 6. aprila) slovensko-hrvaško mejo (na najbolj obremenjenem mejnem prehodu) dnevno prečkalo okrog 50.000 potnikov, kar je štirikrat manj kot jih na dan sprejme londonsko letališče Heathrow. Kritike so deževale predvsem na čakalno dobo, ki naj bi znašala celo štiri ure. Če lahko Heathrow na dan pregleda 200.000 potnikov, bi nekaj podobnega zmogli tudi mejni organi med Slovenijo in Hrvaško, le da bi najbrž morali bistveno povečati število šalterjev in policistov. Brez tega schengenskega sistema najbrž ne bo mogoče vzdrževati. Ob tem se pojavljata dve vprašanji: ali naj Slovenija čim prej doseže pristop Hrvaške k schengenskemu sistemu (s čimer bi se znebila bremen in stroškov), ali naj nemara svojo podporo Hrvaški v zvezi s schengenom izkoristi kot spodbudo za rešitev odprtih (npr. mejnih) vprašanj??

 

4. BALKAN. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob nastopu svoje službe napovedal, da v njegovem času ne bo nobene nove širitve EU. Nedavno pa je ameriškemu podpredsedniku rekel, naj ZDA ne hvalijo držav, ki (kot Združeno kraljestvo) zapuščajo Evropsko unijo. Če se bo zapuščanje nadaljevalo, je rekel, bo Evropska unija razpadla, čemur bo sledila vojna na Balkanu. Imenoval je Srbijo, Republiko srpsko, Makedonijo, Kosovo in Albanijo. Z drugimi besedami je povedal, da je za balkanske države rešitev evropska integracija, pri čemer je pozabil, da je sam napovedal konec integracijskih procesov. Najbrž je Juncker obakrat govoril resnico, vprašanje je le, ali je bilo govorjenje koristno. Na Balkanu  podobno kot drugje v Evropi delujejo gibanja, ki jih z eno besedo imenujemo narodna samoodločba, kar pomeni npr. povezovanje Srbov v eno državo in npr. združevanje Albancev s Kosova in iz Albanije, morda celo iz Makedonije. Ti narodi bi morda odložili svoje osamosvojitvene in združitvene načrte - da ne govorimo o orožju - ko bi vsi skupaj vstopili v Evropsko unijo in bi bili združeni v njej na podoben način, kot so bili doslej v EU združeni Irci iz Irske republike in (preko Velike Britanije) iz Severne Irske. Evropska unija pa je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Veziva, ki so v začetku zadoščala šesterici (namreč sprava med Nemci in Francozi), v nadaljevanju pa dvanajsterici (namreč združitev Zahoda in Vzhoda), so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju. Zanj je seveda odgovorna vlada, o kateri je mogoče reči, da si ni izmislila nič posebno novega, ampak nadaljuje po poti, po kateri so se bolj ali manj ležerno sprehajale mnoge prejšnje vlade, kadar so namesto osamosvojitve in Evrope proslavljale sovražnosti iz druge svetovne vojne.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
14
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.486
02/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.409
03/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.848
04/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.854
05/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 2.240
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.916
07/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.392
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.401
09/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.162
10/
Hrib svobode na gori umetnosti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.062