Komentar

"Če se bo zapuščanje nadaljevalo, bo EU razpadla, sledila bo vojna na Balkanu."

To je ameriškemu podpredsedniku nedavno dejal Jean-Claude Juncker. Evropska unija je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Začetna veziva, sprava med Nemci in Francozi, širitev in po letu 2004 tudi združitev Zahoda in Vzhoda, so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju.

12.04.2017 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   EU   brexit   Velika Britanija   ZDA   Slovenija   hladna vojna   Balkan

Foto: arhiv Portala PLUS

Z brexitom se je Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, ponovno znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani.

1. II. SVETOVNA IN HLADNA VOJNA. Tupatam se pojavljajo domneve in celo pobude, naj bi bila Slovenija vmes, tako rekoč neuvrščena, kot je bila nekoč Jugoslavija. Med Vzhodom in Zahodom, med socializmom in kapitalizmom. Nekaj tega sentimenta je mogoče najti v nedavni pobudi Združene levice, naj bi Slovenija na vsak način sporočila Rusiji svoj interes (nekateri pravijo pravico), da postane podpisnica Avstrijske državne pogodbe namesto nekdanje "pridružene" podpisnice Jugoslavije. (Rusija je depozitar, uradni čuvar ADP.) Poleg nekaterih motivov, ki so morda razumljivi in celo hvalevredni, je v tej pobudi mogoče zaslediti prepričanje, da je za Slovenijo bolj od konca hladne vojne pomemben konec II. svetovne vojne, v kateri je bila med zaveznicami Sovjetska zveza, Avstrija pa je bila sovražnik. S podpisom ADP bi se Slovenci - v predstavah nostalgikov in korenitih levičarjev - nemara lahko vrnili v stare čase, v Jugoslavijo, v socializem, ko Slovenija še ni bila samostojna država. Konec hladne vojne je - ker se je zgodil pozneje -  važnejši, bolj aktualen od konca II. svetovne vojne, saj je odpravil nekatere rezultate II. svetovne vojne, recimo, razdelitev Nemčije na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, berlinski zid, železno zaveso itn.

 

2. ANGLEŠČINA BREZ ANGLEŽEV. Po osamosvojitvi Britanci najbrž ne mislijo ostati sami. Povezave z Evropsko unijo ne bodo mogli nadomestiti samo z izgubljenim - angleško govorečim - cesarstvom; po vsem videzu se bodo tesneje povezali z Združenimi državami Amerike, s katerimi od nekdaj govorijo isti jezik. Pravzaprav je vprašanje, ali so ostali sami in zapuščeni Britanci ali Evropejci? Slednjim je v vsakem primeru ostala angleščina. Z brexitom se (deloma) vračata zemljepis in zemljevid, ki je veljal pred prvo in pred drugo svetovno vojno: Evropa, v kateri ima vodilno vlogo Nemčija, se je znašla med dvema ognjema: med Anglo-Američani na eni in Rusi na drugi strani. Evropejci bodo govorili angleško zaradi Ircev, morda zaradi Škotov, če si (Irci ali Škoti) seveda ne bodo premislili in uvedli galščino oz. keltščino. Britanski umik ustvarja več možnosti za Rusijo, kar utegne vplivati na prihodnost Ukrajine, baltskih držav, predvsem pa Balkana.

 

3. EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKI SISTEM. Slovenija se je z osamosvojitvijo vrnila, uvrstila tja, kjer je bila ves čas pred letom 1918. Slovenija ni vmes, ampak sredi, znotraj EU (je obdana z državami EU - Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko), vendar je na robu, na meji schengenskega sistema. Ta mejni položaj je težje vzdrževati kot položaj sredi Evropske unije; ta težava, ki se kaže v čakalnih vrstah na slovensko-hrvaški meji, pa že spet povzroča nekakšno protievropsko nestrpnost, sproža kritike o neživljenjskih predpisih itn. Podatki o številu potnikov so različni, menda pa naj bi v teh dneh (okrog 6. aprila) slovensko-hrvaško mejo (na najbolj obremenjenem mejnem prehodu) dnevno prečkalo okrog 50.000 potnikov, kar je štirikrat manj kot jih na dan sprejme londonsko letališče Heathrow. Kritike so deževale predvsem na čakalno dobo, ki naj bi znašala celo štiri ure. Če lahko Heathrow na dan pregleda 200.000 potnikov, bi nekaj podobnega zmogli tudi mejni organi med Slovenijo in Hrvaško, le da bi najbrž morali bistveno povečati število šalterjev in policistov. Brez tega schengenskega sistema najbrž ne bo mogoče vzdrževati. Ob tem se pojavljata dve vprašanji: ali naj Slovenija čim prej doseže pristop Hrvaške k schengenskemu sistemu (s čimer bi se znebila bremen in stroškov), ali naj nemara svojo podporo Hrvaški v zvezi s schengenom izkoristi kot spodbudo za rešitev odprtih (npr. mejnih) vprašanj??

 

4. BALKAN. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob nastopu svoje službe napovedal, da v njegovem času ne bo nobene nove širitve EU. Nedavno pa je ameriškemu podpredsedniku rekel, naj ZDA ne hvalijo držav, ki (kot Združeno kraljestvo) zapuščajo Evropsko unijo. Če se bo zapuščanje nadaljevalo, je rekel, bo Evropska unija razpadla, čemur bo sledila vojna na Balkanu. Imenoval je Srbijo, Republiko srpsko, Makedonijo, Kosovo in Albanijo. Z drugimi besedami je povedal, da je za balkanske države rešitev evropska integracija, pri čemer je pozabil, da je sam napovedal konec integracijskih procesov. Najbrž je Juncker obakrat govoril resnico, vprašanje je le, ali je bilo govorjenje koristno. Na Balkanu  podobno kot drugje v Evropi delujejo gibanja, ki jih z eno besedo imenujemo narodna samoodločba, kar pomeni npr. povezovanje Srbov v eno državo in npr. združevanje Albancev s Kosova in iz Albanije, morda celo iz Makedonije. Ti narodi bi morda odložili svoje osamosvojitvene in združitvene načrte - da ne govorimo o orožju - ko bi vsi skupaj vstopili v Evropsko unijo in bi bili združeni v njej na podoben način, kot so bili doslej v EU združeni Irci iz Irske republike in (preko Velike Britanije) iz Severne Irske. Evropska unija pa je v trenutku, ko bi morala delovati najbolj temeljito in učinkovito, v krizi. Veziva, ki so v začetku zadoščala šesterici (namreč sprava med Nemci in Francozi), v nadaljevanju pa dvanajsterici (namreč združitev Zahoda in Vzhoda), so nekako izrabljena. Nad Evropsko unijo se pritožujejo celo Slovenci, ki bi namesto sprave rajši nadaljevali s hladno vojno. Vzroki takšnega nasprotovanja in slabih političnih razmer so v pomanjkljivi izobrazbi in v splošnem nespodbudnem ideološkem ozračju. Zanj je seveda odgovorna vlada, o kateri je mogoče reči, da si ni izmislila nič posebno novega, ampak nadaljuje po poti, po kateri so se bolj ali manj ležerno sprehajale mnoge prejšnje vlade, kadar so namesto osamosvojitve in Evrope proslavljale sovražnosti iz druge svetovne vojne.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
3
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,316
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,999
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,125
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,783
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,916
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,689
07/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,191
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,229
09/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 941
10/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,815