Komentar

Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta

Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na oblasti. Zaradi nestrinjanja s politiko, ki je SMC pripeljala v objem korupcije in klientelizma, je izstopil iz stranke in ustanovil skupino nepovezanih poslancev. Da je nad Cerarjem in njegovo združbo razočaran, Dobovšek ne skriva. Znano je tudi to, da bo s somišljeniki nastopil na naslednjih volitvah, pri čemer bo njegov imperativ temeljil na osebni integriteti, profesionalizmu in sposobnosti. Ni pa znano, o čem bo pisal za portal+. Profesor Dobovšek bo namreč odslej poskušal čim bolj redno pisati komentarje za naš medij, česar se uredništvo seveda veseli, noče pa se vmešavati v izbiro njegovih tem za pisanje. Naj pa ob tej priložnosti povabimo tudi vse naše bralce, da se z vsebinskimi komentarji vključujejo v razpravo in prispevajo k kvalitetnim polemikam, ki bogatijo naš medij in krepijo njegovo intelektualni dimenzijo.

13.04.2017 21:30
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   korupcija   integriteta   peta veja oblasti   institucije   ugrabitev države   elita   banke   SDH   DUTB

Foto: arhiv Bojana Dobovška

Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije. Ta se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike korupcije netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa posledično ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. Razloge in vzroke krize lahko vidimo predvsem v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij, z možnostjo (ne)formalnega vplivanja elit, v prepletanju politike in ekonomije. V Sloveniji je namreč opazen zmanjšan (če ne kar neobstoječ) nadzor nad javnimi in zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano ter tudi deviantno vedenje omenjenih institucij in njihovih predstavnikov. Pri tem je potrebno izpostaviti kadrovanje v DUTB in SDH (ter v bodočem Demografskem skladu), ter vso povezano problematiko z upravljanjem državnega premoženja.

 

Glede na navedeno je ideja o peti veji oblasti iz naslova zorela že dalj časa. Kot rdeča nit se je vila skozi moje prispevke in knjige doma in v tujini. Analize kriminalitete pokažejo razvoj od klasične do gospodarske kriminalitete, ki uporablja strokovnjake t.i. beloovratniške kriminalitete za prikrivanje tokov denarja. V svojih raziskavah sem izpostavil pojav, ki ga imenujem elitna kriminaliteta ali kriminaliteta močnih, kot jo imenujejo nekateri kolegi v tujini. Zanjo je značilna povezava vplivnih ljudi iz gospodarstva, bančništva in politike, ki v obliki netransparentnih mrež obvladujejo družbo. S kadrovanjem po zvezah in z vplivom na spremembe zakonodaje dosegajo svoje cilje ter se izogibajo pregonu državnih institucij. Ker je pojav začel ogrožati delovanje sodobne družbe v obliki sistemske korupcije, sem proučeval negativni vpliv tovrstnih mrež na družbo in kako jih ustaviti. Pri tem sem ugotovil, da se je moč države preselila iz uradnih institucij na neformalne institucije, ki delujejo iz ozadja in obvladujejo finančne tokove (zato tudi bitka za nadzor nad bankami in odpor vladajočih elit do ugotavljanja odgovornosti za bančno luknjo).

 

 

Od četrte k peti veji oblasti

 

Klasična delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki so si v sistemu zavor in ravnovesij, ter nadzorujejo druga drugo, je že dolgo presežena. Nadgrajuje se z mediji kot četrto vejo, ki naj bi neodvisno nadzorovali ostale, toda kdo danes nadzoruje (obvladuje) medije? Multinacionalne korporacije, vplivni bančniki in netransparentne neformalne mreže, o katerih razpravljam v svojih prispevkih, tvorijo peto vejo oblasti, ki si s svojim vplivom podreja vse ostale v škodo ljudi in le v svojo korist. Moja predavanja o peti veji oblasti - tako na pravni fakulteti v Belgiji kot tudi raziskovalno delo na univerzi v Würtzburgu - so odpirala vprašanja, kdo bo nadzoroval to vejo, in, ali pravna država v poznomoderni družbi sploh še deluje? Na idejah odpravljanja vpliva slabih neformalnih institucij ter sledenju in odkrivanju denarnih tokov slonijo temelji bodoče Dobre države, ki se zavzema za kvaliteto življenja ljudi in je mišljena kot antipod predatorski družbi, v kateri živimo.

 

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zadružništvu in posamezni deli drugih predpisov so bili osnova za kapitalsko preobrazbo Slovenije, ki se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in ki še vedno ni povsem končana. Končuje se z reševanjem bančne luknje, po katerih prihaja do novih oblik netransparentnega lastninjenja prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer se denar, ki je bil skrit v tujini, lahko uporablja za nakup podcenjenih podjetij. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma. Ni pa razčiščeno vprašanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti (neupoštevanje ali zloraba predpisov) ali na zakoniti podlagi kot posledica slabih oziroma neustreznih predpisov. Dejstvo je, da slabi predpisi niso bili posledica nestrokovnosti in nepremišljenosti, ampak so bili plod ugrabitve države. Ta projekt pa je bil skrbno načrtovan. Redki preiskovalni novinarji razkrivajo imena in kažejo, da se je to zgodilo. Seveda so bile metode bolj prefinjene kot v drugih tranzicijskih državah in zato manj očitno prepoznavne, vendar so s stališča legitimnosti pravne države nevarnejše, saj jih je težje zaznati, težje obravnavati in težje odpravljati.

 

 

Budilka za intelektualno elito

 

Odgovore je potrebno iskati v transparentnem upravljanju države. Klasičen model upravljanja države je zakonodajno-regulatorni, kjer država zagotavlja regulativo in nadzorne mehanizme, ostalo prepusti trgu, to je na primer značilno za razvite države zahodne Evrope. Drug je razvojni model, kjer država poskrbi za razvoj gospodarstva in ga tudi soupravlja. Takšne primere najdemo v Aziji (t.i. Azijski tigri). V Sloveniji se je razvil svojstven model upravljanja države, ki ga sam opredeljujem kot kongregacijski model, po zgledu teorij, ki sem jih proučeval s kolegi profesorji na Nizozemskem. Tovrsten model upravljanja temelji na netransparentnem upravljanju državnega premoženja, kreativnih razlagah norm, ki temeljijo na pravnih mnenjih izbranih strokovnjakov, obvladovanju medijev skozi službe za krizne odnose z javnostmi, ter držanju ljudi v nevednosti z obvladovanjem informacij, statistik in popačenjem dogajanj v tujini. Kongregacijski model tako temelji na držanju ljudi v nevednosti in ima podlago v obvladovanja medijev skozi krizno komuniciranje.

 

Najpogostejši instrumenti, ki jih pripadniki pete veje oblasti uporabljajo za vplivanje na proces oblikovanja tistih politik, ki je njim v prid, sta prav ugrabitev države in vpliv na institucije. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove vrednote, ki temeljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakršenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
6
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
12
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
20
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.540
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.383
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.490
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.071
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.803
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.835
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.704
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.163
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.050
10/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 649