Komentar

Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta

Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na oblasti. Zaradi nestrinjanja s politiko, ki je SMC pripeljala v objem korupcije in klientelizma, je izstopil iz stranke in ustanovil skupino nepovezanih poslancev. Da je nad Cerarjem in njegovo združbo razočaran, Dobovšek ne skriva. Znano je tudi to, da bo s somišljeniki nastopil na naslednjih volitvah, pri čemer bo njegov imperativ temeljil na osebni integriteti, profesionalizmu in sposobnosti. Ni pa znano, o čem bo pisal za portal+. Profesor Dobovšek bo namreč odslej poskušal čim bolj redno pisati komentarje za naš medij, česar se uredništvo seveda veseli, noče pa se vmešavati v izbiro njegovih tem za pisanje. Naj pa ob tej priložnosti povabimo tudi vse naše bralce, da se z vsebinskimi komentarji vključujejo v razpravo in prispevajo k kvalitetnim polemikam, ki bogatijo naš medij in krepijo njegovo intelektualni dimenzijo.

13.04.2017 21:30
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   korupcija   integriteta   peta veja oblasti   institucije   ugrabitev države   elita   banke   SDH   DUTB

Foto: arhiv Bojana Dobovška

Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije. Ta se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike korupcije netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa posledično ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. Razloge in vzroke krize lahko vidimo predvsem v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij, z možnostjo (ne)formalnega vplivanja elit, v prepletanju politike in ekonomije. V Sloveniji je namreč opazen zmanjšan (če ne kar neobstoječ) nadzor nad javnimi in zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano ter tudi deviantno vedenje omenjenih institucij in njihovih predstavnikov. Pri tem je potrebno izpostaviti kadrovanje v DUTB in SDH (ter v bodočem Demografskem skladu), ter vso povezano problematiko z upravljanjem državnega premoženja.

 

Glede na navedeno je ideja o peti veji oblasti iz naslova zorela že dalj časa. Kot rdeča nit se je vila skozi moje prispevke in knjige doma in v tujini. Analize kriminalitete pokažejo razvoj od klasične do gospodarske kriminalitete, ki uporablja strokovnjake t.i. beloovratniške kriminalitete za prikrivanje tokov denarja. V svojih raziskavah sem izpostavil pojav, ki ga imenujem elitna kriminaliteta ali kriminaliteta močnih, kot jo imenujejo nekateri kolegi v tujini. Zanjo je značilna povezava vplivnih ljudi iz gospodarstva, bančništva in politike, ki v obliki netransparentnih mrež obvladujejo družbo. S kadrovanjem po zvezah in z vplivom na spremembe zakonodaje dosegajo svoje cilje ter se izogibajo pregonu državnih institucij. Ker je pojav začel ogrožati delovanje sodobne družbe v obliki sistemske korupcije, sem proučeval negativni vpliv tovrstnih mrež na družbo in kako jih ustaviti. Pri tem sem ugotovil, da se je moč države preselila iz uradnih institucij na neformalne institucije, ki delujejo iz ozadja in obvladujejo finančne tokove (zato tudi bitka za nadzor nad bankami in odpor vladajočih elit do ugotavljanja odgovornosti za bančno luknjo).

 

 

Od četrte k peti veji oblasti

 

Klasična delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki so si v sistemu zavor in ravnovesij, ter nadzorujejo druga drugo, je že dolgo presežena. Nadgrajuje se z mediji kot četrto vejo, ki naj bi neodvisno nadzorovali ostale, toda kdo danes nadzoruje (obvladuje) medije? Multinacionalne korporacije, vplivni bančniki in netransparentne neformalne mreže, o katerih razpravljam v svojih prispevkih, tvorijo peto vejo oblasti, ki si s svojim vplivom podreja vse ostale v škodo ljudi in le v svojo korist. Moja predavanja o peti veji oblasti - tako na pravni fakulteti v Belgiji kot tudi raziskovalno delo na univerzi v Würtzburgu - so odpirala vprašanja, kdo bo nadzoroval to vejo, in, ali pravna država v poznomoderni družbi sploh še deluje? Na idejah odpravljanja vpliva slabih neformalnih institucij ter sledenju in odkrivanju denarnih tokov slonijo temelji bodoče Dobre države, ki se zavzema za kvaliteto življenja ljudi in je mišljena kot antipod predatorski družbi, v kateri živimo.

 

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zadružništvu in posamezni deli drugih predpisov so bili osnova za kapitalsko preobrazbo Slovenije, ki se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in ki še vedno ni povsem končana. Končuje se z reševanjem bančne luknje, po katerih prihaja do novih oblik netransparentnega lastninjenja prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer se denar, ki je bil skrit v tujini, lahko uporablja za nakup podcenjenih podjetij. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma. Ni pa razčiščeno vprašanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti (neupoštevanje ali zloraba predpisov) ali na zakoniti podlagi kot posledica slabih oziroma neustreznih predpisov. Dejstvo je, da slabi predpisi niso bili posledica nestrokovnosti in nepremišljenosti, ampak so bili plod ugrabitve države. Ta projekt pa je bil skrbno načrtovan. Redki preiskovalni novinarji razkrivajo imena in kažejo, da se je to zgodilo. Seveda so bile metode bolj prefinjene kot v drugih tranzicijskih državah in zato manj očitno prepoznavne, vendar so s stališča legitimnosti pravne države nevarnejše, saj jih je težje zaznati, težje obravnavati in težje odpravljati.

 

 

Budilka za intelektualno elito

 

Odgovore je potrebno iskati v transparentnem upravljanju države. Klasičen model upravljanja države je zakonodajno-regulatorni, kjer država zagotavlja regulativo in nadzorne mehanizme, ostalo prepusti trgu, to je na primer značilno za razvite države zahodne Evrope. Drug je razvojni model, kjer država poskrbi za razvoj gospodarstva in ga tudi soupravlja. Takšne primere najdemo v Aziji (t.i. Azijski tigri). V Sloveniji se je razvil svojstven model upravljanja države, ki ga sam opredeljujem kot kongregacijski model, po zgledu teorij, ki sem jih proučeval s kolegi profesorji na Nizozemskem. Tovrsten model upravljanja temelji na netransparentnem upravljanju državnega premoženja, kreativnih razlagah norm, ki temeljijo na pravnih mnenjih izbranih strokovnjakov, obvladovanju medijev skozi službe za krizne odnose z javnostmi, ter držanju ljudi v nevednosti z obvladovanjem informacij, statistik in popačenjem dogajanj v tujini. Kongregacijski model tako temelji na držanju ljudi v nevednosti in ima podlago v obvladovanja medijev skozi krizno komuniciranje.

 

Najpogostejši instrumenti, ki jih pripadniki pete veje oblasti uporabljajo za vplivanje na proces oblikovanja tistih politik, ki je njim v prid, sta prav ugrabitev države in vpliv na institucije. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove vrednote, ki temeljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakršenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,587
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,437
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,234
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,661
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,867
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,376
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,158
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,516
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,258
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,205