Komentar

Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta

Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na oblasti. Zaradi nestrinjanja s politiko, ki je SMC pripeljala v objem korupcije in klientelizma, je izstopil iz stranke in ustanovil skupino nepovezanih poslancev. Da je nad Cerarjem in njegovo združbo razočaran, Dobovšek ne skriva. Znano je tudi to, da bo s somišljeniki nastopil na naslednjih volitvah, pri čemer bo njegov imperativ temeljil na osebni integriteti, profesionalizmu in sposobnosti. Ni pa znano, o čem bo pisal za portal+. Profesor Dobovšek bo namreč odslej poskušal čim bolj redno pisati komentarje za naš medij, česar se uredništvo seveda veseli, noče pa se vmešavati v izbiro njegovih tem za pisanje. Naj pa ob tej priložnosti povabimo tudi vse naše bralce, da se z vsebinskimi komentarji vključujejo v razpravo in prispevajo k kvalitetnim polemikam, ki bogatijo naš medij in krepijo njegovo intelektualni dimenzijo.

13.04.2017 21:30
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   korupcija   integriteta   peta veja oblasti   institucije   ugrabitev države   elita   banke   SDH   DUTB

Foto: arhiv Bojana Dobovška

Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije. Ta se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike korupcije netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa posledično ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. Razloge in vzroke krize lahko vidimo predvsem v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij, z možnostjo (ne)formalnega vplivanja elit, v prepletanju politike in ekonomije. V Sloveniji je namreč opazen zmanjšan (če ne kar neobstoječ) nadzor nad javnimi in zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano ter tudi deviantno vedenje omenjenih institucij in njihovih predstavnikov. Pri tem je potrebno izpostaviti kadrovanje v DUTB in SDH (ter v bodočem Demografskem skladu), ter vso povezano problematiko z upravljanjem državnega premoženja.

 

Glede na navedeno je ideja o peti veji oblasti iz naslova zorela že dalj časa. Kot rdeča nit se je vila skozi moje prispevke in knjige doma in v tujini. Analize kriminalitete pokažejo razvoj od klasične do gospodarske kriminalitete, ki uporablja strokovnjake t.i. beloovratniške kriminalitete za prikrivanje tokov denarja. V svojih raziskavah sem izpostavil pojav, ki ga imenujem elitna kriminaliteta ali kriminaliteta močnih, kot jo imenujejo nekateri kolegi v tujini. Zanjo je značilna povezava vplivnih ljudi iz gospodarstva, bančništva in politike, ki v obliki netransparentnih mrež obvladujejo družbo. S kadrovanjem po zvezah in z vplivom na spremembe zakonodaje dosegajo svoje cilje ter se izogibajo pregonu državnih institucij. Ker je pojav začel ogrožati delovanje sodobne družbe v obliki sistemske korupcije, sem proučeval negativni vpliv tovrstnih mrež na družbo in kako jih ustaviti. Pri tem sem ugotovil, da se je moč države preselila iz uradnih institucij na neformalne institucije, ki delujejo iz ozadja in obvladujejo finančne tokove (zato tudi bitka za nadzor nad bankami in odpor vladajočih elit do ugotavljanja odgovornosti za bančno luknjo).

 

 

Od četrte k peti veji oblasti

 

Klasična delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki so si v sistemu zavor in ravnovesij, ter nadzorujejo druga drugo, je že dolgo presežena. Nadgrajuje se z mediji kot četrto vejo, ki naj bi neodvisno nadzorovali ostale, toda kdo danes nadzoruje (obvladuje) medije? Multinacionalne korporacije, vplivni bančniki in netransparentne neformalne mreže, o katerih razpravljam v svojih prispevkih, tvorijo peto vejo oblasti, ki si s svojim vplivom podreja vse ostale v škodo ljudi in le v svojo korist. Moja predavanja o peti veji oblasti - tako na pravni fakulteti v Belgiji kot tudi raziskovalno delo na univerzi v Würtzburgu - so odpirala vprašanja, kdo bo nadzoroval to vejo, in, ali pravna država v poznomoderni družbi sploh še deluje? Na idejah odpravljanja vpliva slabih neformalnih institucij ter sledenju in odkrivanju denarnih tokov slonijo temelji bodoče Dobre države, ki se zavzema za kvaliteto življenja ljudi in je mišljena kot antipod predatorski družbi, v kateri živimo.

 

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zadružništvu in posamezni deli drugih predpisov so bili osnova za kapitalsko preobrazbo Slovenije, ki se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in ki še vedno ni povsem končana. Končuje se z reševanjem bančne luknje, po katerih prihaja do novih oblik netransparentnega lastninjenja prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer se denar, ki je bil skrit v tujini, lahko uporablja za nakup podcenjenih podjetij. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma. Ni pa razčiščeno vprašanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti (neupoštevanje ali zloraba predpisov) ali na zakoniti podlagi kot posledica slabih oziroma neustreznih predpisov. Dejstvo je, da slabi predpisi niso bili posledica nestrokovnosti in nepremišljenosti, ampak so bili plod ugrabitve države. Ta projekt pa je bil skrbno načrtovan. Redki preiskovalni novinarji razkrivajo imena in kažejo, da se je to zgodilo. Seveda so bile metode bolj prefinjene kot v drugih tranzicijskih državah in zato manj očitno prepoznavne, vendar so s stališča legitimnosti pravne države nevarnejše, saj jih je težje zaznati, težje obravnavati in težje odpravljati.

 

 

Budilka za intelektualno elito

 

Odgovore je potrebno iskati v transparentnem upravljanju države. Klasičen model upravljanja države je zakonodajno-regulatorni, kjer država zagotavlja regulativo in nadzorne mehanizme, ostalo prepusti trgu, to je na primer značilno za razvite države zahodne Evrope. Drug je razvojni model, kjer država poskrbi za razvoj gospodarstva in ga tudi soupravlja. Takšne primere najdemo v Aziji (t.i. Azijski tigri). V Sloveniji se je razvil svojstven model upravljanja države, ki ga sam opredeljujem kot kongregacijski model, po zgledu teorij, ki sem jih proučeval s kolegi profesorji na Nizozemskem. Tovrsten model upravljanja temelji na netransparentnem upravljanju državnega premoženja, kreativnih razlagah norm, ki temeljijo na pravnih mnenjih izbranih strokovnjakov, obvladovanju medijev skozi službe za krizne odnose z javnostmi, ter držanju ljudi v nevednosti z obvladovanjem informacij, statistik in popačenjem dogajanj v tujini. Kongregacijski model tako temelji na držanju ljudi v nevednosti in ima podlago v obvladovanja medijev skozi krizno komuniciranje.

 

Najpogostejši instrumenti, ki jih pripadniki pete veje oblasti uporabljajo za vplivanje na proces oblikovanja tistih politik, ki je njim v prid, sta prav ugrabitev države in vpliv na institucije. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove vrednote, ki temeljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakršenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Roman Opalka: Ko se umetnik o vsem dogovori s svojo smrtjo.
0
31.10.2020 21:55
Roman Opalka je šel vsak dan - delat. Vsak dan je naslikal eno arabsko število na slikarsko platno. Opalka je najprej naslikal ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu
6
31.10.2020 10:00
Kaj imam skupnega z Marjanom Šarcem, Tanjo Ribič, Jašo Jenullom, Laro Janković in Simono Semenič? Le to, da so vsi bili moji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
14
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.422
02/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.626
03/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.165
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.910
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.589
06/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.312
07/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.384
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.212
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.336
10/
Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu
Denis Poniž
Ogledov: 1.178