Komentar

Ko ugrabijo državo in četrta veja oblasti odpove, se razraste peta

Bojan Dobovšek je bil poleg Mira Cerarja, Milana Brgleza, Violete Bulc in še nekaterih med ustanovitelji stranke, ki je danes na oblasti. Zaradi nestrinjanja s politiko, ki je SMC pripeljala v objem korupcije in klientelizma, je izstopil iz stranke in ustanovil skupino nepovezanih poslancev. Da je nad Cerarjem in njegovo združbo razočaran, Dobovšek ne skriva. Znano je tudi to, da bo s somišljeniki nastopil na naslednjih volitvah, pri čemer bo njegov imperativ temeljil na osebni integriteti, profesionalizmu in sposobnosti. Ni pa znano, o čem bo pisal za portal+. Profesor Dobovšek bo namreč odslej poskušal čim bolj redno pisati komentarje za naš medij, česar se uredništvo seveda veseli, noče pa se vmešavati v izbiro njegovih tem za pisanje. Naj pa ob tej priložnosti povabimo tudi vse naše bralce, da se z vsebinskimi komentarji vključujejo v razpravo in prispevajo k kvalitetnim polemikam, ki bogatijo naš medij in krepijo njegovo intelektualni dimenzijo.

13.04.2017 21:30
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   korupcija   integriteta   peta veja oblasti   institucije   ugrabitev države   elita   banke   SDH   DUTB

Foto: arhiv Bojana Dobovška

Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije. Ta se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike korupcije netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa posledično ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. Razloge in vzroke krize lahko vidimo predvsem v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij, z možnostjo (ne)formalnega vplivanja elit, v prepletanju politike in ekonomije. V Sloveniji je namreč opazen zmanjšan (če ne kar neobstoječ) nadzor nad javnimi in zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano ter tudi deviantno vedenje omenjenih institucij in njihovih predstavnikov. Pri tem je potrebno izpostaviti kadrovanje v DUTB in SDH (ter v bodočem Demografskem skladu), ter vso povezano problematiko z upravljanjem državnega premoženja.

 

Glede na navedeno je ideja o peti veji oblasti iz naslova zorela že dalj časa. Kot rdeča nit se je vila skozi moje prispevke in knjige doma in v tujini. Analize kriminalitete pokažejo razvoj od klasične do gospodarske kriminalitete, ki uporablja strokovnjake t.i. beloovratniške kriminalitete za prikrivanje tokov denarja. V svojih raziskavah sem izpostavil pojav, ki ga imenujem elitna kriminaliteta ali kriminaliteta močnih, kot jo imenujejo nekateri kolegi v tujini. Zanjo je značilna povezava vplivnih ljudi iz gospodarstva, bančništva in politike, ki v obliki netransparentnih mrež obvladujejo družbo. S kadrovanjem po zvezah in z vplivom na spremembe zakonodaje dosegajo svoje cilje ter se izogibajo pregonu državnih institucij. Ker je pojav začel ogrožati delovanje sodobne družbe v obliki sistemske korupcije, sem proučeval negativni vpliv tovrstnih mrež na družbo in kako jih ustaviti. Pri tem sem ugotovil, da se je moč države preselila iz uradnih institucij na neformalne institucije, ki delujejo iz ozadja in obvladujejo finančne tokove (zato tudi bitka za nadzor nad bankami in odpor vladajočih elit do ugotavljanja odgovornosti za bančno luknjo).

 

 

Od četrte k peti veji oblasti

 

Klasična delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki so si v sistemu zavor in ravnovesij, ter nadzorujejo druga drugo, je že dolgo presežena. Nadgrajuje se z mediji kot četrto vejo, ki naj bi neodvisno nadzorovali ostale, toda kdo danes nadzoruje (obvladuje) medije? Multinacionalne korporacije, vplivni bančniki in netransparentne neformalne mreže, o katerih razpravljam v svojih prispevkih, tvorijo peto vejo oblasti, ki si s svojim vplivom podreja vse ostale v škodo ljudi in le v svojo korist. Moja predavanja o peti veji oblasti - tako na pravni fakulteti v Belgiji kot tudi raziskovalno delo na univerzi v Würtzburgu - so odpirala vprašanja, kdo bo nadzoroval to vejo, in, ali pravna država v poznomoderni družbi sploh še deluje? Na idejah odpravljanja vpliva slabih neformalnih institucij ter sledenju in odkrivanju denarnih tokov slonijo temelji bodoče Dobre države, ki se zavzema za kvaliteto življenja ljudi in je mišljena kot antipod predatorski družbi, v kateri živimo.

 

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o zadružništvu in posamezni deli drugih predpisov so bili osnova za kapitalsko preobrazbo Slovenije, ki se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in ki še vedno ni povsem končana. Končuje se z reševanjem bančne luknje, po katerih prihaja do novih oblik netransparentnega lastninjenja prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer se denar, ki je bil skrit v tujini, lahko uporablja za nakup podcenjenih podjetij. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma. Ni pa razčiščeno vprašanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti (neupoštevanje ali zloraba predpisov) ali na zakoniti podlagi kot posledica slabih oziroma neustreznih predpisov. Dejstvo je, da slabi predpisi niso bili posledica nestrokovnosti in nepremišljenosti, ampak so bili plod ugrabitve države. Ta projekt pa je bil skrbno načrtovan. Redki preiskovalni novinarji razkrivajo imena in kažejo, da se je to zgodilo. Seveda so bile metode bolj prefinjene kot v drugih tranzicijskih državah in zato manj očitno prepoznavne, vendar so s stališča legitimnosti pravne države nevarnejše, saj jih je težje zaznati, težje obravnavati in težje odpravljati.

 

 

Budilka za intelektualno elito

 

Odgovore je potrebno iskati v transparentnem upravljanju države. Klasičen model upravljanja države je zakonodajno-regulatorni, kjer država zagotavlja regulativo in nadzorne mehanizme, ostalo prepusti trgu, to je na primer značilno za razvite države zahodne Evrope. Drug je razvojni model, kjer država poskrbi za razvoj gospodarstva in ga tudi soupravlja. Takšne primere najdemo v Aziji (t.i. Azijski tigri). V Sloveniji se je razvil svojstven model upravljanja države, ki ga sam opredeljujem kot kongregacijski model, po zgledu teorij, ki sem jih proučeval s kolegi profesorji na Nizozemskem. Tovrsten model upravljanja temelji na netransparentnem upravljanju državnega premoženja, kreativnih razlagah norm, ki temeljijo na pravnih mnenjih izbranih strokovnjakov, obvladovanju medijev skozi službe za krizne odnose z javnostmi, ter držanju ljudi v nevednosti z obvladovanjem informacij, statistik in popačenjem dogajanj v tujini. Kongregacijski model tako temelji na držanju ljudi v nevednosti in ima podlago v obvladovanja medijev skozi krizno komuniciranje.

 

Najpogostejši instrumenti, ki jih pripadniki pete veje oblasti uporabljajo za vplivanje na proces oblikovanja tistih politik, ki je njim v prid, sta prav ugrabitev države in vpliv na institucije. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove vrednote, ki temeljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakršenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, so najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih. Zato v Sloveniji pričakujemo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938