Komentar

Medtem ko Milojka Kolar Celarc uničuje javno zdravstvo, SMC poskuša dobiti nadzor nad milijardami evrov v javnem zdravstvu

Ministrica za zdravje z neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vlade načrtno zavaja javnost, da rešuje javni zdravstveni sistem, v resnici pa v ozadju poteka srdit boj za nadzor nad državnim zdravstvenim zavarovanjem, kjer se vrti ogromno denarja. Politična stranka - v tem konkretnem primeru SMC - lahko namreč na ta način politično nastavljenemu direktorju ZZZS posredno določa, komu, kdaj in koliko mora razdeliti davkoplačevalskega denarja. Na koncu gre namreč zgolj in samo za denar.

14.04.2017 23:35
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   ZZZS   čakalne vrste   SMC   Miro Cerar   javno zdravstvo

Foto: Mediaspeed

Čakalne vrste so zgolj in izključno najvišja stopnja populizma sicer zelo zapletenega zdravstvenega sistema.

Z vsakim dnem, ko se vse bolj nezadržno približujejo naslednje državnozborske volitve, so vse bolj na delu najbolj krute lovke politike "prihvatizacije", ki jo uteleša največja vladna stranka v aktualni koaliciji. Izraz izhaja iz sosednje Hrvaške, označuje pa s strani politike neupravičeno prisvojeno premoženje oziroma družbeni podsistem. Časa je vse manj, ambicij vse več in več, apetiti pa, kot smo pri najbolj (a)moralni stranki že navajeni, absolutistični. Če smo kdaj prej še lahko govorili o maskah, slednjih že dalj časa ni (več). Kar skrbi (bistveno) bolj od same odsotnosti mask, je nedvomno odsotnost nekoč četrte veje oblasti, ki jo je neoliberalizem tako ošibil in razbil, da brez potencialnih stimulansov ni (več) sposobna izvajati svoje osnovne dejavnosti v korist in za javnost.

 

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tako lahko, bolj ali manj nemoteno, že dalj časa izvaja predstave za javnost, ki naj bi se nanašale na t.i. zdravstveno reformo. S strani uveljavljenih svetovnih strokovnjakov smo lahko te dni na mednarodnih strokovnih konferencah v Ljubljani slišali, da takrat, ko politika govori o t.i. problemu čakalnih vrst, problem zagotovo niso čakalne vrste. Slednje so zgolj in izključno najvišja stopnja populizma sicer zelo zapletenega zdravstvenega sistema. Celo več, taisti mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, ki, zgolj v opozorilo, naše ministrice ne poznajo in jih ne ona ne njena (strokovna) ekipa še nikoli niso kontaktirali, jasno izpostavljajo, da se populističnega kvazi-problema čakalnih vrst zagotovo ne da reševati z denarjem! Da torej zagotovo (!) ne obstaja premosorazmernost med (davkoplačevalskimi) sredstvi, namenjenimi javnemu zdravstvenemu sistemu, in kvazi-reševanjem čakalnih vrst.

 

Kaj nam tovrstne strokovne ugotovitve izkazujejo? Zagotovo najmanj dvoje:

 

Prvič, da ministrica za zdravje, z očitno neomajno in nezmanjšano podporo predsednika vlade Mira Cerarja, načrtno zavaja javnost, da bi uveljavila sebi lastne interese in najverjetneje interese tistih, ki so ministrici iz takega ali drugačnega razloga blizu, ko rešuje javni zdravstveni sistem tako, da ga vse bolj uničuje. Med njimi ne bomo našli zdravnikov, zavarovalnic, celo farmacevtov ne. Kdo torej? In čemu je potrebna tako vseobsegajoča predstava, katere temelje so načrtno polagali cela tri leta?

 

In drugič, ministrica za zdravje s svojim zavajanjem javnosti o kvazi rešitvah za čakalne vrste pridobiva neomejena nenačrtovana proračunska sredstva, ki jih namenja javnemu zdravstvenemu sistemu za poplačilo izgub, nastalih na osnovi nestrokovnega in zgrešenega vodenja in nesistemskih rešitev! Na račun davkoplačevalcev! In seveda, simptomatično in ponovno premosorazmerno z nesposobnostjo strokovnih meril vladajoče in trenutno najštevilčnejše politične stranke v Državnem zboru – ne da bi zagotovila spremembe na področju strokovnega in nepolitičnega vodenja in vplivanja na proces odločanja v zahtevnem zdravstvenem sistemu. Farsa, ki se jo gredo z (ne)razreševanjem strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je zgolj zadnji v vrsti primerov nesposobnega in neodgovornega vodenja našega zdravstvenega sistema.

 

 

Kaj se dogaja v ozadju

 

V ozadju se seveda dogajajo bistveno bolj ključne "bitke". Danes lahko tudi manj poučeni razumejo, zakaj se je s strani stranke SMC odvijala taka drama za zamenjavo direktorja državne zdravstvene zavarovalnice ZZZS. Še več, danes se kristalizira, kaj dejansko želi reformirati zdravstvena ministrica in pri čem ima popolno podporo predsednika vlade. Seveda bomo pri teh načrtih zaman iskali interese javnosti, državljank in državljanov, obolelih, žal umirajočih. Interes je bistveno bolj prozoren in že kar klišejsko tako vsem na očeh, da ga mnogi sploh ne opazijo. Denar, denar in še enkrat denar. Za vse, ki zapisanemu ne verjamete, si besedo denar zgolj prevedite v proračunska sredstva, ki jih Vlada Republike Slovenije namenja največji in edini državni zavarovalnici – ZZZS – in bolečino politike, da do sedaj nad tako enormno količino sredstev (ne spreglejmo – govorimo o 2,6 milijardah evrov) ni imela in ni mogla imeti neposrednega vpliva. Ko zapisano razumete, lahko razumete tudi, čemu večbesedni stavek prevajamo v vsem nam razumljivejšo besedo denar.

 

In za še nekoliko manj poučene – kaj natančno pomeni vpliv? Vpliv seveda ne pomeni, da denar spravljaš v lasten žep. Tako enostavno vendarle ne gre. Pomeni pa, da politično nastavljenemu direktorju ZZZS zapoveš, kdo in kdaj mora koliko denarja dobiti, in posledično čakaš na nagrade ob tovrstnih zapovedanih izplačilih.

 

 

Tiho privilegiranje tujih zavarovalnic

 

Vse navedeno pomeni dokončen zlom stroke v slovenskem zdravstvenem sistemu. Seveda ne gre verjeti, da naj bi novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu (ZZVZZ) zgolj ukinjal zasebne zavarovalnice in privilegiral eno in edino državno. Dolgoročno predlagani model ZZVZZ vodi v zniževanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ministrica z njim privilegira tuje ponudnike zdravstvenih storitev. Še več, uvaja dodatne spodbude za odhajanje na zdravljenje v tujino. Predlog ZZVZZ je v pomembnem delu celo neskladen z našo ustavo. Po novem predlogu se namreč zavarovanec ne bi mogel "vrniti" v javni zdravstveni sistem zaradi zdravljenja zapletov, ki jih pred tem ni uveljavljal kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej v primerih samoplačniških storitev v višjem standardu ali pri izvajalcih zunaj javne zdravstvene mreže (neskladnost z ustavo, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-125/97 z dne 24.6.1998).

 

Seveda ne gre verjeti, da je nova direktorica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik problematična zgolj zaradi višine svoje plače? Predlog ZZVZZ odpravlja vse funkcije Zdravniške zbornice Slovenije (le zakaj?) v sistemu urejanja odnosov med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev na osnovi Zakona o zdravniški službi; tako zdravniki nimajo (več) institucionalnega položaja temeljnih odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti v sistemu izvajanja zdravstvenega zavarovanja. Si predstavljate, zdravniki po novem ne bodo več najbolj odgovorni za zdravljenje, ampak bo to nalogo prevzela kar zdravstvena zavarovalnica.

 

 

Pritiski farmacevtskega lobija

 

Seveda ne gre verjeti, da je bila najverjetneje dogovorna agonija z več mesečnim ustrahovanjem javnosti s stavko(ami) sindikata Fides dejansko namenjena zgolj ciljem, ki smo jih slišali v javnosti. Predlog zakona hočeš nočeš sili ZZZS v konflikt interesov, ko določa, da le-ta prevzame pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, torej izključno strokovne institucije, z namenom poseganja v strokovne odločitve v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo zdravil. Do sedaj je namreč Agencija predlagala seznam zdravil, ki se predpisujejo na recept, predlog pa je potrdil resorni minister. Po novem želi ministrica izničiti strokovno vlogo Agencije in pred svojim podpisom dodati vlogo predhodnega mnenja še ZZZS. In seveda ne gre verjeti, da se na Agencijo za zdravila slučajno povečujejo pritiski, da naj zamenja referenčne države, ki sestavljajo t.i. košarico držav, na osnovi cen zdravil, po katerih se oblikujejo prenizke cene zdravil v Sloveniji. Kar škoduje javni podobi ministrice. Ki zaradi prenizkih cen ne (z)more prenašati populističnega prenosa odgovornosti na morebitne druge deležnike. Kar bi si neznansko želela.

 

Kronski dokaz, da želi največja vladna stranka s predlogom ZZVZZ prevzeti politični nadzor na zdravstvenim sistemom v Sloveniji, pa je nov, razvrednoten položaj Zdravstvenega sveta, ki naj bi bil najvišji strokovni organ v državi, ki pa ga ministričin predlog zakona omejuje na položaj predlagatelja zdravstvenih storitev in metod njihovega izvajanja v breme zdravstvenega zavarovanja, končni seznam storitev pa bo določal ZZZS, ki že danes za slednje nima ne kadrovskega ne strokovnega potenciala; predvsem pa po obstoječi zakonodaji nima nikakršne pristojnosti  za sprejemanje odločitev strokovno-medicinske narave!

 

 

Za 2,6 milijarde evrov pohlepa

 

Dve milijardi šesto milijonov evrov odgovorov. In čisto vsak je zanimiv. Na vrsti sta SD in DeSUS. Ali bosta v največjem napadu na davkoplačevalska sredstva po infuzijah v banke aktivno sodelovala, kot sta sodelovala pri infuzijah v banke, kar se je vsaj pri SD izkazalo z malodane izgubljeno bitko za vstop v Državni zbor in najnižjim volilnim rezultatom v zgodovini stranke? Ali pa bosta v interesu javnosti nastavili ogledalo največji vladni stranki ter s tem razgalili njene interese in njene zmote? Predvsem pa ustavili lovke politike v lovu za denarjem na področju javnega zdravstva.

 

Ne gre pozabiti tudi dejstva, da so pred nami že v tem letu tudi predsedniške volitve. Izkušnje preteklih tednov jasno kažejo, da se javne debate nikakor ne bodo omejevale na pristojnosti, ki sodijo v delokrog predsednika republike, temveč da že začenjamo dolgotrajno predvolilno kampanjo, ki ne bo ne strokovna ne prijazna. Do nikogar. In ničesar. Vsekakor ne do javnega zdravstvenega sistema in stroke, ki bi morala biti na prvem mestu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.448
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.885
05/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 901