Razkrivamo

Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih

Manj kot teden dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev, ki bodo 23. aprila, zato smo našega luksemburškega sodelavca prosili za analizo dogajanja. Pet "velikih" kandidatov in še šest bolj ali manj nepomembnih bo v nedeljo poizkusilo svojo srečo: vodilna dva bosta še do 7. maja, ko bo drugi krog volitvev, vzbujala negotovost v drugih članicah Evropske unije. Od razpleta francoskih volitev namreč ni odvisna le francoska politika v prihodnjih petih letih, pač pa v marsičem prihodnost Unije. Toda dejansko bodo francoske volitve spopad med dvema taboroma: na eni Marine Le Pen, na drugi pa politični establishment levice, desnice in sredine. Torej vsi, ki se bojijo izgube privilegijev. Če se bi ponovila Amerika, potem bi lahko že danes napovedali zmagovalko. Toda Evropa je drugačna, bolj konzervativna in mara tveganja, zato je "Trumpov sindrom" manj verjeten.

17.04.2017 22:44
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   volitve   Francija   Marine Le Pen   Emmanuel Macron   François Fillon   Benoît Hamon   Jean-Luc Mélenchon

Foto: Le Nouvel Observateur

Letošnje francoske predsedniške volitve imajo pomenljivo sporočilo: ves politični establishment - od levega do desnega, vključujoč sredino - se v strahu pred izgubo privilegijev in dolgoletnega statusa quo potihoma združuje v nekakšno "ljudsko fronto", Front Républicain, proti Marine Le Pen, ki jo mnogi vidijo kot nekakšno racionalnejšo, inteligentnejšo evropsko feministično različico Donalda Trumpa.

Z enajstimi kandidati so tokratne francoske predsedniške volitve kar pestre, sploh pa jim dinamiko daje serija škandalov, povezanih s kandidati, ki se potegujejo za vstop v Elizejsko palačo. Marine Le Pen, ki jih nekatere ankete v zadnjih dneh ne kažejo več tako dobro, se bo skoraj zagotovo kvalificirala za drugi krog. Medijski pomp okoli njenih pravosodnih zdrah - denimo obtožbe o zlorabi sredstev v vlogi evropske poslanke ali pa kazenski pregon zaradi objave šokantnih slik obglavljenja ameriškega novinarja Jamesa Foleya, ki ga je umorila Islamska država - ji namreč prav nič ne škoduje. Za razliko od tekmeca Françoisa Fillona, ki ga je afera s zaposlovanjem njegove žene že drago stala. Marine Le Pen ne spreminja taktike in ohranja sporočilo, ki je njena mantra že vse od leta 2012: protekcionizem, izstop iz evroobmočja in ponovna uvedba franka, tarife na tuje delavce, zatiranje kriminala, vojna proti drogam. Hči kontroverznega Jean-Marie Le Pena se ni vzpela na javnomnejskih anketah zato, ker bi spremenila svojo retoriko ali pridobila več simpatij med ljudmi, pač pa se je v zadnjih letih spremenila Francija, ki je danes bolj naklonjena njenim stališčem in politiki, saj mainstram politiki vsi po vrsti od prvega do zadnjega niso naredili ničesar drugega kot to, da so Francoze razočarali. Ne glede na to, da ima Marine Le Pen nekaj možnosti, da se preseli v Elizejsko palačo, pa je njena politična moč zagotovljena samo v primeru, če njena stranka osvoji večino tudi v parlamentu. To pa se zdi skoraj neverjetno. Danes ima Nacionalna fronta od 577 poslanskih mest namreč eno samo - ki ga zaseda Marinina nečakinja Marion Maréchal-Le Pen.

 

Sobivanje z desnosredinskimi strankami bi zanesljivo pokopalo politični projekt Le Penove, pa četudi bi ji uspelo sestaviti radikalnejšo desnosredinsko vlado. Zadnja javnomnenjska anketa za parlamentarne volitve v juniju (OpinionWays) je stara skoraj leto dni, napoveduje pa, da bodo desnosredinski republikanci premagali Hollandove socialiste, Nacionalna fronta pa dobila med 58 in 64 poslanskih sedežev. Toda glede na silovite napade Le Penove na njene tekmece levo in desno zaradi finančnih škandalov, se zdi nemogoče, da bi Marine Le Pen kot predsednica lahko sobivala z Republikanci.

 

 

Mainstream mediji glodajo Macrona

 

Presenetljivi politični karieri Emmanuela Macrona je škodovala nestanovitnost njegovih lastnih prepričanj. Buržuj iz elitne šole je obrnil proti sebi revizorje, investicijske bankirje, socialiste in visoke svetovalce; proti sebi je obrnil enega najbolj anti poslovnih predsednikov, ki jih je kdajkoli imeli Francija - tj. Françoisa Hollanda; proti sebi je obrnil pogumnega ministra, ki je uresničeval načela prostega trga, proti sebi je obrnil celo sredinsko politiko. In to kandidat, ki je imel največ možnosti, da postane francoski predsednik.

 

V pomanjkanju konsistentne ideološke linije je Macron vlekel vrvi iz vseh strani političnega spektra. 39-letnega perspektivnega predsedniškega kandidata, sicer političnega oportunista, so simultano podprli bivši premier Manuel Valls, nekdanji šef Zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn-Bendit, kar sedem nekdanjih ministrov iz obdobje predsednikovanja desnosredinskega Jacquesa Chiraca ter celo nekdanji sekretar francoske Komunistične partije Robert Hue. Tako kot so nepredstavljivi Macronovi podporniki, so zmedena tudi njegova politična stališča: Emmanuel Macron namreč istočasno predlaga pokojninsko reformo, ki jo podpira ikona klasičnih liberalcev Alain Madelin, povečanje trošenja za vojsko, uzakonjenje ravnotežje med spoloma med najvišjimi vladnimi funkcionarji, predlaga ponovno uvedbo obveznega služenja vojske za mlade, hoče dvigniti davek na tobačne izdelke, načrtuje zmanjšanje javnega sektorja za 120.000 zaposlenih, znižal bi davke in 80% rezidentom celo oprostil plačevanja določenih davkov - toda ne z zmanjševanjem potrošnje, pač pa zgolj s povračilom davkov po vsej državi (samo za Pariz bi takšen strošek znašal 10 milijard evrov).

 

 

Fillon in konzervativni glavobol

 

Edina vidna reakcija na omembo Françoisa Fillona v teh dneh je brezupen vzdihljaj, še zlasti ko gre za francosko desnico, ki opazuje, kako se razblinjajo njihove sanje po maščevanju za pet let Françoisa Hollanda. Fillon je kandidiral kot politični outsider in presentljivo zmagal na strankarskih volitvah kot kandidat za predsednika Francije. Čudežno so ob tem vsi pozabili, da je bil taisti Fillon premier v času Nicolasa Sarkozyja in da je položaj zapustil z izjemno nizko podporo (36 %). Triinšestdesetletni poslanec francoske nacionalne skupščine kot predsedniški kandidat obljublja krčenje javnega sektorja za 500.000 delovnih mest, kar mu je - skupaj z njegovim katoliškim socialnim konzervativizmom - v medijih nemudoma prineslo primerjavo z Margaret Thatcher. A za razliko od železne lady si je Fillon že na začetku na glavo nakopal škandal zaradi svoje žene Penelope, ki je na račun davkoplačevalcev zaslužila veliko denarja za delo, ki ga dejansko sploh ni opravljala. Razkritje preiskovalnih novinarjev je močno škodovalo Fillonu in ga dobesedno potopilo v javnomnenjskih anketah. Glede tega ni nobenega dvoma: javno mnenje ga ima za lopova. Celo tisti, ki verjamejo, da je Fillon bistven za poraz leve sredine, bi vam off-the-record povedali, da je lopov po potrebi, toda vseeno lopov.

 

Ker kot kandidat Republikancev v zadnjih tednih ni doživel nobenega dviga podpore, postaja zelo verjetno, da Fillon ne bo mogel premagati Macrona.

 

 

Tradicionalna levica je "gotova"

 

Med predsedniškimi debatami sta bila Benoît Hamon (Socialistična stranka) in Jean-Luc Mélenchon videti skoraj kot strankarska tovariša: oba se idetificirata kot skrajna levičarja in čeprav je Hamon začel izgubljati podporo političnega establishmenta (predvsem županov, senatorjev, poslancev in celo vlade), hkrati pa Mélenchon v zadnjih dvajsetih letih še nikoli ni dobil več kot deset odstotkov na volitvah, sta zavrnila medsebojno sodelovanje. To ni samo smrtonosna spirala, pač pa kaže tudi na fanatično vztrajanje, da na t.i. etablirani levici ni možno nikakršno zavezništvo. Medtem ko sta Hamon in Mélenchon teoretizirala o brezpogojnem in univerzalnem dohodku ali rojstvu 6. republike, kot tudi prisegala na višje davke in več javne porabe, so etablirani socialisti začeli zapuščati potapljajočo se barko in prestopati k Macronu, čigar dvoumna politična stališča bi dejansko utegnila podaljšati njihovo politično zapuščino po drugem krogu volitev 7. maja.

 

V zadnjih dneh je Mélenchon prodobil podporo in se približal vodilnim trem (Le Penovi, Macronu in Fillonu). A dokler se bo Hamon upiral ideji o združevanju sil na levici, bo Mélenchonov "val" ostal brez posledic.

 

 

In zmagovalec bo ...

 

Glede na predhodno navdušenje nad t.i. Front Républicain (kar pomeni združene politične sile vseh strani proti Nacionalni fronti oziroma Marine Le Pen), se zdi zelo težko, da bi Le Penova zavzela Elizejsko palačo. A kot rečeno, tudi če bi Le Penovi uspelo na predsedniških volitvah, so edine francoske volitve, ki dejansko štejejo, zakonodajne - in te bodo v juniju. Dolgočasna novica za tiste, ki verjamejo v temeljne reforme, ki jih Francija obupno potrebuje. Fillon in Macron, verjetno najbolj v svobodni trg orientirana kandidata, nista samo daleč stran od Margaret Thatcher, pač pa sta tudi precej daleč od tega, da kateri od njiju postane predsednik. Če se spomnimo Fillonovih predvolilnih obljub, ki jih je izrekel kot "Sarkozyjev" premier (med njimi tudi orjaški bančni bailout leta 2008), potem francoska javna poraba verjetno ne bo več pod nadzorom. Vse dokler javnost na bo spremenila mnenja glede vloge vlade, se bodo v Parizu vedno uklanjali močnim sindikatom in splošnemu skepticizmu glede svobodnega trga. Se po vsem tem še sprašujete, kdo bo zmagovalec volitev? Le Penova, Macron, Fillon, Hamon ali Mélenchon? Rekel bi, da so francoske volitve že končane - in da je zmagala velika vlada.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922