Razkrivamo

Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih

Manj kot teden dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev, ki bodo 23. aprila, zato smo našega luksemburškega sodelavca prosili za analizo dogajanja. Pet "velikih" kandidatov in še šest bolj ali manj nepomembnih bo v nedeljo poizkusilo svojo srečo: vodilna dva bosta še do 7. maja, ko bo drugi krog volitvev, vzbujala negotovost v drugih članicah Evropske unije. Od razpleta francoskih volitev namreč ni odvisna le francoska politika v prihodnjih petih letih, pač pa v marsičem prihodnost Unije. Toda dejansko bodo francoske volitve spopad med dvema taboroma: na eni Marine Le Pen, na drugi pa politični establishment levice, desnice in sredine. Torej vsi, ki se bojijo izgube privilegijev. Če se bi ponovila Amerika, potem bi lahko že danes napovedali zmagovalko. Toda Evropa je drugačna, bolj konzervativna in mara tveganja, zato je "Trumpov sindrom" manj verjeten.

17.04.2017 22:44
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   volitve   Francija   Marine Le Pen   Emmanuel Macron   François Fillon   Benoît Hamon   Jean-Luc Mélenchon

Foto: Le Nouvel Observateur

Letošnje francoske predsedniške volitve imajo pomenljivo sporočilo: ves politični establishment - od levega do desnega, vključujoč sredino - se v strahu pred izgubo privilegijev in dolgoletnega statusa quo potihoma združuje v nekakšno "ljudsko fronto", Front Républicain, proti Marine Le Pen, ki jo mnogi vidijo kot nekakšno racionalnejšo, inteligentnejšo evropsko feministično različico Donalda Trumpa.

Z enajstimi kandidati so tokratne francoske predsedniške volitve kar pestre, sploh pa jim dinamiko daje serija škandalov, povezanih s kandidati, ki se potegujejo za vstop v Elizejsko palačo. Marine Le Pen, ki jih nekatere ankete v zadnjih dneh ne kažejo več tako dobro, se bo skoraj zagotovo kvalificirala za drugi krog. Medijski pomp okoli njenih pravosodnih zdrah - denimo obtožbe o zlorabi sredstev v vlogi evropske poslanke ali pa kazenski pregon zaradi objave šokantnih slik obglavljenja ameriškega novinarja Jamesa Foleya, ki ga je umorila Islamska država - ji namreč prav nič ne škoduje. Za razliko od tekmeca Françoisa Fillona, ki ga je afera s zaposlovanjem njegove žene že drago stala. Marine Le Pen ne spreminja taktike in ohranja sporočilo, ki je njena mantra že vse od leta 2012: protekcionizem, izstop iz evroobmočja in ponovna uvedba franka, tarife na tuje delavce, zatiranje kriminala, vojna proti drogam. Hči kontroverznega Jean-Marie Le Pena se ni vzpela na javnomnejskih anketah zato, ker bi spremenila svojo retoriko ali pridobila več simpatij med ljudmi, pač pa se je v zadnjih letih spremenila Francija, ki je danes bolj naklonjena njenim stališčem in politiki, saj mainstram politiki vsi po vrsti od prvega do zadnjega niso naredili ničesar drugega kot to, da so Francoze razočarali. Ne glede na to, da ima Marine Le Pen nekaj možnosti, da se preseli v Elizejsko palačo, pa je njena politična moč zagotovljena samo v primeru, če njena stranka osvoji večino tudi v parlamentu. To pa se zdi skoraj neverjetno. Danes ima Nacionalna fronta od 577 poslanskih mest namreč eno samo - ki ga zaseda Marinina nečakinja Marion Maréchal-Le Pen.

 

Sobivanje z desnosredinskimi strankami bi zanesljivo pokopalo politični projekt Le Penove, pa četudi bi ji uspelo sestaviti radikalnejšo desnosredinsko vlado. Zadnja javnomnenjska anketa za parlamentarne volitve v juniju (OpinionWays) je stara skoraj leto dni, napoveduje pa, da bodo desnosredinski republikanci premagali Hollandove socialiste, Nacionalna fronta pa dobila med 58 in 64 poslanskih sedežev. Toda glede na silovite napade Le Penove na njene tekmece levo in desno zaradi finančnih škandalov, se zdi nemogoče, da bi Marine Le Pen kot predsednica lahko sobivala z Republikanci.

 

 

Mainstream mediji glodajo Macrona

 

Presenetljivi politični karieri Emmanuela Macrona je škodovala nestanovitnost njegovih lastnih prepričanj. Buržuj iz elitne šole je obrnil proti sebi revizorje, investicijske bankirje, socialiste in visoke svetovalce; proti sebi je obrnil enega najbolj anti poslovnih predsednikov, ki jih je kdajkoli imeli Francija - tj. Françoisa Hollanda; proti sebi je obrnil pogumnega ministra, ki je uresničeval načela prostega trga, proti sebi je obrnil celo sredinsko politiko. In to kandidat, ki je imel največ možnosti, da postane francoski predsednik.

 

V pomanjkanju konsistentne ideološke linije je Macron vlekel vrvi iz vseh strani političnega spektra. 39-letnega perspektivnega predsedniškega kandidata, sicer političnega oportunista, so simultano podprli bivši premier Manuel Valls, nekdanji šef Zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn-Bendit, kar sedem nekdanjih ministrov iz obdobje predsednikovanja desnosredinskega Jacquesa Chiraca ter celo nekdanji sekretar francoske Komunistične partije Robert Hue. Tako kot so nepredstavljivi Macronovi podporniki, so zmedena tudi njegova politična stališča: Emmanuel Macron namreč istočasno predlaga pokojninsko reformo, ki jo podpira ikona klasičnih liberalcev Alain Madelin, povečanje trošenja za vojsko, uzakonjenje ravnotežje med spoloma med najvišjimi vladnimi funkcionarji, predlaga ponovno uvedbo obveznega služenja vojske za mlade, hoče dvigniti davek na tobačne izdelke, načrtuje zmanjšanje javnega sektorja za 120.000 zaposlenih, znižal bi davke in 80% rezidentom celo oprostil plačevanja določenih davkov - toda ne z zmanjševanjem potrošnje, pač pa zgolj s povračilom davkov po vsej državi (samo za Pariz bi takšen strošek znašal 10 milijard evrov).

 

 

Fillon in konzervativni glavobol

 

Edina vidna reakcija na omembo Françoisa Fillona v teh dneh je brezupen vzdihljaj, še zlasti ko gre za francosko desnico, ki opazuje, kako se razblinjajo njihove sanje po maščevanju za pet let Françoisa Hollanda. Fillon je kandidiral kot politični outsider in presentljivo zmagal na strankarskih volitvah kot kandidat za predsednika Francije. Čudežno so ob tem vsi pozabili, da je bil taisti Fillon premier v času Nicolasa Sarkozyja in da je položaj zapustil z izjemno nizko podporo (36 %). Triinšestdesetletni poslanec francoske nacionalne skupščine kot predsedniški kandidat obljublja krčenje javnega sektorja za 500.000 delovnih mest, kar mu je - skupaj z njegovim katoliškim socialnim konzervativizmom - v medijih nemudoma prineslo primerjavo z Margaret Thatcher. A za razliko od železne lady si je Fillon že na začetku na glavo nakopal škandal zaradi svoje žene Penelope, ki je na račun davkoplačevalcev zaslužila veliko denarja za delo, ki ga dejansko sploh ni opravljala. Razkritje preiskovalnih novinarjev je močno škodovalo Fillonu in ga dobesedno potopilo v javnomnenjskih anketah. Glede tega ni nobenega dvoma: javno mnenje ga ima za lopova. Celo tisti, ki verjamejo, da je Fillon bistven za poraz leve sredine, bi vam off-the-record povedali, da je lopov po potrebi, toda vseeno lopov.

 

Ker kot kandidat Republikancev v zadnjih tednih ni doživel nobenega dviga podpore, postaja zelo verjetno, da Fillon ne bo mogel premagati Macrona.

 

 

Tradicionalna levica je "gotova"

 

Med predsedniškimi debatami sta bila Benoît Hamon (Socialistična stranka) in Jean-Luc Mélenchon videti skoraj kot strankarska tovariša: oba se idetificirata kot skrajna levičarja in čeprav je Hamon začel izgubljati podporo političnega establishmenta (predvsem županov, senatorjev, poslancev in celo vlade), hkrati pa Mélenchon v zadnjih dvajsetih letih še nikoli ni dobil več kot deset odstotkov na volitvah, sta zavrnila medsebojno sodelovanje. To ni samo smrtonosna spirala, pač pa kaže tudi na fanatično vztrajanje, da na t.i. etablirani levici ni možno nikakršno zavezništvo. Medtem ko sta Hamon in Mélenchon teoretizirala o brezpogojnem in univerzalnem dohodku ali rojstvu 6. republike, kot tudi prisegala na višje davke in več javne porabe, so etablirani socialisti začeli zapuščati potapljajočo se barko in prestopati k Macronu, čigar dvoumna politična stališča bi dejansko utegnila podaljšati njihovo politično zapuščino po drugem krogu volitev 7. maja.

 

V zadnjih dneh je Mélenchon prodobil podporo in se približal vodilnim trem (Le Penovi, Macronu in Fillonu). A dokler se bo Hamon upiral ideji o združevanju sil na levici, bo Mélenchonov "val" ostal brez posledic.

 

 

In zmagovalec bo ...

 

Glede na predhodno navdušenje nad t.i. Front Républicain (kar pomeni združene politične sile vseh strani proti Nacionalni fronti oziroma Marine Le Pen), se zdi zelo težko, da bi Le Penova zavzela Elizejsko palačo. A kot rečeno, tudi če bi Le Penovi uspelo na predsedniških volitvah, so edine francoske volitve, ki dejansko štejejo, zakonodajne - in te bodo v juniju. Dolgočasna novica za tiste, ki verjamejo v temeljne reforme, ki jih Francija obupno potrebuje. Fillon in Macron, verjetno najbolj v svobodni trg orientirana kandidata, nista samo daleč stran od Margaret Thatcher, pač pa sta tudi precej daleč od tega, da kateri od njiju postane predsednik. Če se spomnimo Fillonovih predvolilnih obljub, ki jih je izrekel kot "Sarkozyjev" premier (med njimi tudi orjaški bančni bailout leta 2008), potem francoska javna poraba verjetno ne bo več pod nadzorom. Vse dokler javnost na bo spremenila mnenja glede vloge vlade, se bodo v Parizu vedno uklanjali močnim sindikatom in splošnemu skepticizmu glede svobodnega trga. Se po vsem tem še sprašujete, kdo bo zmagovalec volitev? Le Penova, Macron, Fillon, Hamon ali Mélenchon? Rekel bi, da so francoske volitve že končane - in da je zmagala velika vlada.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
10
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
28
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
14
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.941
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.723
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.148
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.745
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.514
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
Bine Kordež
Ogledov: 544
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.140