Razkrivamo

Še pet dni do francoskih volitev: vse, kar morate vedeti o petih ključnih predsedniških kandidatih

Manj kot teden dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev, ki bodo 23. aprila, zato smo našega luksemburškega sodelavca prosili za analizo dogajanja. Pet "velikih" kandidatov in še šest bolj ali manj nepomembnih bo v nedeljo poizkusilo svojo srečo: vodilna dva bosta še do 7. maja, ko bo drugi krog volitvev, vzbujala negotovost v drugih članicah Evropske unije. Od razpleta francoskih volitev namreč ni odvisna le francoska politika v prihodnjih petih letih, pač pa v marsičem prihodnost Unije. Toda dejansko bodo francoske volitve spopad med dvema taboroma: na eni Marine Le Pen, na drugi pa politični establishment levice, desnice in sredine. Torej vsi, ki se bojijo izgube privilegijev. Če se bi ponovila Amerika, potem bi lahko že danes napovedali zmagovalko. Toda Evropa je drugačna, bolj konzervativna in mara tveganja, zato je "Trumpov sindrom" manj verjeten.

17.04.2017 22:44
Piše: Bill Wirtz
Ključne besede:   volitve   Francija   Marine Le Pen   Emmanuel Macron   François Fillon   Benoît Hamon   Jean-Luc Mélenchon

Foto: Le Nouvel Observateur

Letošnje francoske predsedniške volitve imajo pomenljivo sporočilo: ves politični establishment - od levega do desnega, vključujoč sredino - se v strahu pred izgubo privilegijev in dolgoletnega statusa quo potihoma združuje v nekakšno "ljudsko fronto", Front Républicain, proti Marine Le Pen, ki jo mnogi vidijo kot nekakšno racionalnejšo, inteligentnejšo evropsko feministično različico Donalda Trumpa.

Z enajstimi kandidati so tokratne francoske predsedniške volitve kar pestre, sploh pa jim dinamiko daje serija škandalov, povezanih s kandidati, ki se potegujejo za vstop v Elizejsko palačo. Marine Le Pen, ki jih nekatere ankete v zadnjih dneh ne kažejo več tako dobro, se bo skoraj zagotovo kvalificirala za drugi krog. Medijski pomp okoli njenih pravosodnih zdrah - denimo obtožbe o zlorabi sredstev v vlogi evropske poslanke ali pa kazenski pregon zaradi objave šokantnih slik obglavljenja ameriškega novinarja Jamesa Foleya, ki ga je umorila Islamska država - ji namreč prav nič ne škoduje. Za razliko od tekmeca Françoisa Fillona, ki ga je afera s zaposlovanjem njegove žene že drago stala. Marine Le Pen ne spreminja taktike in ohranja sporočilo, ki je njena mantra že vse od leta 2012: protekcionizem, izstop iz evroobmočja in ponovna uvedba franka, tarife na tuje delavce, zatiranje kriminala, vojna proti drogam. Hči kontroverznega Jean-Marie Le Pena se ni vzpela na javnomnejskih anketah zato, ker bi spremenila svojo retoriko ali pridobila več simpatij med ljudmi, pač pa se je v zadnjih letih spremenila Francija, ki je danes bolj naklonjena njenim stališčem in politiki, saj mainstram politiki vsi po vrsti od prvega do zadnjega niso naredili ničesar drugega kot to, da so Francoze razočarali. Ne glede na to, da ima Marine Le Pen nekaj možnosti, da se preseli v Elizejsko palačo, pa je njena politična moč zagotovljena samo v primeru, če njena stranka osvoji večino tudi v parlamentu. To pa se zdi skoraj neverjetno. Danes ima Nacionalna fronta od 577 poslanskih mest namreč eno samo - ki ga zaseda Marinina nečakinja Marion Maréchal-Le Pen.

 

Sobivanje z desnosredinskimi strankami bi zanesljivo pokopalo politični projekt Le Penove, pa četudi bi ji uspelo sestaviti radikalnejšo desnosredinsko vlado. Zadnja javnomnenjska anketa za parlamentarne volitve v juniju (OpinionWays) je stara skoraj leto dni, napoveduje pa, da bodo desnosredinski republikanci premagali Hollandove socialiste, Nacionalna fronta pa dobila med 58 in 64 poslanskih sedežev. Toda glede na silovite napade Le Penove na njene tekmece levo in desno zaradi finančnih škandalov, se zdi nemogoče, da bi Marine Le Pen kot predsednica lahko sobivala z Republikanci.

 

 

Mainstream mediji glodajo Macrona

 

Presenetljivi politični karieri Emmanuela Macrona je škodovala nestanovitnost njegovih lastnih prepričanj. Buržuj iz elitne šole je obrnil proti sebi revizorje, investicijske bankirje, socialiste in visoke svetovalce; proti sebi je obrnil enega najbolj anti poslovnih predsednikov, ki jih je kdajkoli imeli Francija - tj. Françoisa Hollanda; proti sebi je obrnil pogumnega ministra, ki je uresničeval načela prostega trga, proti sebi je obrnil celo sredinsko politiko. In to kandidat, ki je imel največ možnosti, da postane francoski predsednik.

 

V pomanjkanju konsistentne ideološke linije je Macron vlekel vrvi iz vseh strani političnega spektra. 39-letnega perspektivnega predsedniškega kandidata, sicer političnega oportunista, so simultano podprli bivši premier Manuel Valls, nekdanji šef Zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn-Bendit, kar sedem nekdanjih ministrov iz obdobje predsednikovanja desnosredinskega Jacquesa Chiraca ter celo nekdanji sekretar francoske Komunistične partije Robert Hue. Tako kot so nepredstavljivi Macronovi podporniki, so zmedena tudi njegova politična stališča: Emmanuel Macron namreč istočasno predlaga pokojninsko reformo, ki jo podpira ikona klasičnih liberalcev Alain Madelin, povečanje trošenja za vojsko, uzakonjenje ravnotežje med spoloma med najvišjimi vladnimi funkcionarji, predlaga ponovno uvedbo obveznega služenja vojske za mlade, hoče dvigniti davek na tobačne izdelke, načrtuje zmanjšanje javnega sektorja za 120.000 zaposlenih, znižal bi davke in 80% rezidentom celo oprostil plačevanja določenih davkov - toda ne z zmanjševanjem potrošnje, pač pa zgolj s povračilom davkov po vsej državi (samo za Pariz bi takšen strošek znašal 10 milijard evrov).

 

 

Fillon in konzervativni glavobol

 

Edina vidna reakcija na omembo Françoisa Fillona v teh dneh je brezupen vzdihljaj, še zlasti ko gre za francosko desnico, ki opazuje, kako se razblinjajo njihove sanje po maščevanju za pet let Françoisa Hollanda. Fillon je kandidiral kot politični outsider in presentljivo zmagal na strankarskih volitvah kot kandidat za predsednika Francije. Čudežno so ob tem vsi pozabili, da je bil taisti Fillon premier v času Nicolasa Sarkozyja in da je položaj zapustil z izjemno nizko podporo (36 %). Triinšestdesetletni poslanec francoske nacionalne skupščine kot predsedniški kandidat obljublja krčenje javnega sektorja za 500.000 delovnih mest, kar mu je - skupaj z njegovim katoliškim socialnim konzervativizmom - v medijih nemudoma prineslo primerjavo z Margaret Thatcher. A za razliko od železne lady si je Fillon že na začetku na glavo nakopal škandal zaradi svoje žene Penelope, ki je na račun davkoplačevalcev zaslužila veliko denarja za delo, ki ga dejansko sploh ni opravljala. Razkritje preiskovalnih novinarjev je močno škodovalo Fillonu in ga dobesedno potopilo v javnomnenjskih anketah. Glede tega ni nobenega dvoma: javno mnenje ga ima za lopova. Celo tisti, ki verjamejo, da je Fillon bistven za poraz leve sredine, bi vam off-the-record povedali, da je lopov po potrebi, toda vseeno lopov.

 

Ker kot kandidat Republikancev v zadnjih tednih ni doživel nobenega dviga podpore, postaja zelo verjetno, da Fillon ne bo mogel premagati Macrona.

 

 

Tradicionalna levica je "gotova"

 

Med predsedniškimi debatami sta bila Benoît Hamon (Socialistična stranka) in Jean-Luc Mélenchon videti skoraj kot strankarska tovariša: oba se idetificirata kot skrajna levičarja in čeprav je Hamon začel izgubljati podporo političnega establishmenta (predvsem županov, senatorjev, poslancev in celo vlade), hkrati pa Mélenchon v zadnjih dvajsetih letih še nikoli ni dobil več kot deset odstotkov na volitvah, sta zavrnila medsebojno sodelovanje. To ni samo smrtonosna spirala, pač pa kaže tudi na fanatično vztrajanje, da na t.i. etablirani levici ni možno nikakršno zavezništvo. Medtem ko sta Hamon in Mélenchon teoretizirala o brezpogojnem in univerzalnem dohodku ali rojstvu 6. republike, kot tudi prisegala na višje davke in več javne porabe, so etablirani socialisti začeli zapuščati potapljajočo se barko in prestopati k Macronu, čigar dvoumna politična stališča bi dejansko utegnila podaljšati njihovo politično zapuščino po drugem krogu volitev 7. maja.

 

V zadnjih dneh je Mélenchon prodobil podporo in se približal vodilnim trem (Le Penovi, Macronu in Fillonu). A dokler se bo Hamon upiral ideji o združevanju sil na levici, bo Mélenchonov "val" ostal brez posledic.

 

 

In zmagovalec bo ...

 

Glede na predhodno navdušenje nad t.i. Front Républicain (kar pomeni združene politične sile vseh strani proti Nacionalni fronti oziroma Marine Le Pen), se zdi zelo težko, da bi Le Penova zavzela Elizejsko palačo. A kot rečeno, tudi če bi Le Penovi uspelo na predsedniških volitvah, so edine francoske volitve, ki dejansko štejejo, zakonodajne - in te bodo v juniju. Dolgočasna novica za tiste, ki verjamejo v temeljne reforme, ki jih Francija obupno potrebuje. Fillon in Macron, verjetno najbolj v svobodni trg orientirana kandidata, nista samo daleč stran od Margaret Thatcher, pač pa sta tudi precej daleč od tega, da kateri od njiju postane predsednik. Če se spomnimo Fillonovih predvolilnih obljub, ki jih je izrekel kot "Sarkozyjev" premier (med njimi tudi orjaški bančni bailout leta 2008), potem francoska javna poraba verjetno ne bo več pod nadzorom. Vse dokler javnost na bo spremenila mnenja glede vloge vlade, se bodo v Parizu vedno uklanjali močnim sindikatom in splošnemu skepticizmu glede svobodnega trga. Se po vsem tem še sprašujete, kdo bo zmagovalec volitev? Le Penova, Macron, Fillon, Hamon ali Mélenchon? Rekel bi, da so francoske volitve že končane - in da je zmagala velika vlada.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
0
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,133
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,561
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,816
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,529
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 948
07/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,492
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,055
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 890
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 757