Komentar

Če bodo šli vsi na Luno, potem človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih

Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti Luni. Prek Lune se bomo odpravili proti Marsu. Vsaj tako se te dni manifestirajo vesoljske agencije. Nove rakete, nove vesoljske tehnologije, novi izstrelitveni sistemi ter orbitalni roboti so večinsko usmerjeni proti Luni. Od tam jih bodo iz Lunine kolonije poslati proti Marsu. Tako je vsaj videti in če se izkaže, da je to res, menim, da človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih. No, futurolog nisem, tako da to hipotezo vzemite z rezervo. 

15.04.2017 22:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Aleksej Leonov   vesolje   Luna   Jurij Gagarin   Vostok   NASA   Mars

Človeštvo v tem trenutku že težko diha, skoraj hrope, ko od daleč opazuje poblaznel korejski vesoljski program. Blaznež na blazneža, militant na militanta.

Medtem, ko sem delal zadnjo redakcijo pričujočega teksta o kozmonavtu Alekseju Arhipoviču Leonovu in o njegovem prvem vesoljskem sprehodu, ki so ga prejšnji teden ekraniziranega premierno predvajali moskovski filmski javnosti, sem bil obveščen o letalskem bombnem napadu, ki je bil medijsko predstavljen tako, kot da bi šlo za nedolžen infotainment. Goli info: militanti so odvrgli na drugo skupino militantov eksplozivno napravo, ki je imela moč rušilnega udara tik pod pragom manjše nuklearne bombe. Postalo je več kot očitno, da se militanti vseh vrst pripravljajo na legalizacijo omejene nuklerane vojne.

 

Medtem, ko sem že skoraj napisal komentar o kozmonavtu Alekseju Arhipoviču Leonovu in ga prepletal ter povezoval s pogovorom, v katerega so se zapletli Aleksej Leonov, Dunja Zupančič in Viktor Ren - namreč Alesejeva mati je bila ravno tako Dunja, ime Dunia pa v indijskem jeziku pomeni svet -, sem se dokončno odločil spremniti smer teksta. Vse okrog mene je postalo preveč nasilno. Koga sploh še zanimajo etimološke radosti in paradoksi? Bombo, ki je bila težka 9,8 tone, so odvrgli 12. aprila 2017 z letalom MC-130 ob 19.30 po afganistanskem lokalnem času. Medijsko pa so bombo opremili z video posneteki, ki so bili sproducirani tako izvrstno, kot da bi šlo za produkcijo resničnostne oddaje globalne televizje. Vse je bilo izvrstno organizirano: let eksplozivne naprave proti tarči in v samem finalu spektakularno organiziran morilski pirotehnični efekt. Tako zdaj eni kot drugi militanti ocenjujejo obseg škode po eksploziji. Gnus! Da o kemičnem orožju za masovnno pobijanje ne govorimo! Gnus gnusen!

 

Metodološki preskok in odmik I.: vesoljski program je sestavljen iz mnogoterih omejitev. Tudi oblikovanje vesoljskih formatov je sestavljeno iz omejitev. Regulacijske omejitve naj bi omogočale predvsem varnost pri vseh vesoljskih aktivnostih. Tako se je pred vami pojavil regulacijski komentar nemoči!

 

Metodološki preskok in odmik II.: 12. aprila smo obhajali obletnico prvega poleta človeka v vesolje. Jurij Aleksejevič Gagarin je leta 1961 poletel v oranžni vesoljski obleki z raketo Vostok 1 s kozmodroma Bajkonur v vesolje. Ko je vstopil v Zemljin tir, so nepritrjeni predmeti okrog njega začeli lebdeti. V 108 minutah je kot prvi človek enkrat obkrožil naš matični planet.

 

Metodološki preskok in odmik III.: Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2011 v svoji resoluciji A/RES/ 65-271 razglasila 12. april za Mednarodni dan vesoljskih poletov  s človeško posadko. S tem dnem se človeštvo zavezuje, da bo vse svoje delovanje v vesolju usmerilo v miroljubne namene. Tako naj bo! Poročilo s pariške Mednarodne vesoljske federacije je bilo nedvoumno: večinska planetarna vesoljska flota je usmerjena proti Luni. Prek Lune se bomo odpravili proti Marsu. Vsaj tako se te dni manifestirajo vesoljske agencije. Nove rakete, nove vesoljske tehnologije, novi izstrelitveni sistemi ter orbitalni roboti so večinsko usmerjeni proti Luni. Te dni nas čisto vse opozarja na izredno veliko vesoljsko aktivnost držav: Rusije, Kitajske, Japonske, ZDA in Indije. Vse projektirajo nova raketna plovila, ki bodo izstreljena v naslednjih mesecih in letih v vesolje. Toda pozor; vsa po vrsti so zgrajena s cevno logiko! Kitajska je in bo nadaljevala z iztrelitvijo nove generacije raket Dolgi pohod (Long march). Japonska bo iz Tanegashima Space center izstrelila do leta 2020 nove rakete sistema H3. Indija ima že pripravljeno močnejše verzijo vesoljskih plovil za namestitev satelitov v orbito Mark III. Omeniti moramo, da smo dobili poleg državnih raketno-tehnoloških inštitucij še množico zasebnih vesoljskih podjetij. Toda navkljub temu so vesoljska plovila še vedno cevnih oblik! Naslednje leto bo NASA izstrelila raketo, ki bo lahko ponesla v vesolje 70 ton tovora, poleg tega pa načrtuje še večje vesoljsko plovilo. Rusija je izstrelila prvo raketo Sojuz z novega izstrelišča Vostočni. Kozmodrom je zgrajen ob reki Zeje v Amurski oblasti na daljnem vzhodu. Z izstrelišča Pliseck pa so že iztrelili raketo ANGARA. Poleg tega načrtujejo še mnogo večje plovilo z veliko večjo nosilnostjo, ki bo izstreljeno leta 2020. Istočasno pa razvijajo novo generacijo raket, ki so jih poimenovali Federacija. Prvi testni polet bo leta 2019, leta 2021 pa bo raketna generacija Federacija poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Vesoljske agencije vsa nova plovila z novih raketnih iztrelišč usmerjajo proti Luni, od tam jih bodo iz Lunine kolonije poslati proti Marsu. Tako je vsaj videti in če se izkaže, da je to res, menim, da človeka ne bo na Marsu v naslednjih petdesetih letih. No, futurolog nisem, tako da to hipotezo vzemite z rezervo. Toda Evropska vesoljska agencija (ESA) že intenzivno konceptualizira Lunino naselbino. Brez kulturalizacije in kozmifikacije umetnosti pa Lunine kolonije zagotovo ne bo in je tudi ne more biti!

 

 

***

 

Prejšnji teden je bila v Moskvi premiera filma z naslovom Čas prvih (moj prevod), ki tematizira prvi vesoljski sprehod Alekseja Arhipoviča Leonova. "Vidim nebo, vidim Zemljo, pod seboj gledam Kavkaz!" je vznemirjeno poročal kozmonavt iz vesolja v Center upravljanja (CUP). To se je zgodilo 18. marca leta 1965. To je bila operacija, ki je prvič naredila presek notranjega in zunanjega vesolja. Dinamična vesoljska nestabilnost je bila posneta z dvema avtomatičnima kamerama. Ti posnetki so tako postali ekranizacija kozmonavtske dediščine. Vesoljski dogodek je bil pomemben korak na poti k prvemu človeku na Luni. Tako si je človeštvo približalo bodočnost. Med tem, ko je bil v kapsuli kozmonavt Pavel Beljajev, je Aleksej Leonov doživljal v dvanajstih minutah izven kapsule nepredstavljive dogodke najvišje stopnje napetosti.

 

Dokončno se je potrdilo dejstvo, da človek res lahko lebdi v vakuumu v medpalnetarnem prostranstvu. Vse to so znanstveniki sicer predvidevali že na začetku XX. stoletja, toda ko zapustiš postajo in dejansko ne padeš v globel proti Zemlji, je to odrešujoče. Ko se poženeš v zunanje vesolje, zaobjameš mnogobličje in si istočasno poenostaviš novo stvarnost. Ne vem, zakaj smo to aktivnost poimenovali vesoljski sprehod (spacewalk), ko je to bolj vesoljsko plezanje po postaji!

 

Na eni strani zaupamo kozmičnosti, na drugi strani pa se bojimo katastrofičnosti. To je bil projekt ogromne strukture, pravi prenos iz laboratorijskega dela v resničnost, v skoraj neverjetno resničnost. Izstop na svež vakuum. Veliko legend kroži okrog akterjev kozmonavtike in astronavtike, toda ta, ki jo bom predstavil, ni mit.

 

Ponavljam - ni mit!

 

Aleksej zakaj molčiš? Aleksej pa je samo globoko dihal. V Centru upravljanja so natančno razumeli govor njegovega dihanja. Leonov je v napeti tišini razreševal vprašanje, ki je zahtevalo odgovor. Natančno se je zavedal, kakšne so lahko posledice. Skafander se je v vakuumu napihnil, popolnoma nasprotno od predvidenega. Vesoljska obleka se je še bolj napihnila in otrdela, tako da se je pri vrnitvi zagozdil v kapsulo, v njeno izravnalno zračno zaporo. Leonov je bil prisiljen znižati pritisk v obleki. Iz nje je izpustil zrak, pri tem pa je tvegal, da bo ostal brez kisika. Seveda je pri operaciji težko dihal, skoraj hropel je. Posnetek težkega dihanja, ki so ga takrat posneli v Centru uparvljanja, je kozmonavt Aleksej Leonov poklonil pisatelju in prijatelju Arthurju Clarku. Ta pa ga je pri montaži filma Odiseja 2001 vmontiral v sekvenco Frenkove smrti (Frank's Death). To je trenutek, ko računalnik Hal 9000 odpove poslušnost človeštvu. Tako Leonovo dokumentarno posneto težko dihanje poslušamo v igranem filmu Odiseja 2001.

 

Človeštvo v tem trenutku že težko diha, skoraj hrope, ko od daleč opazuje poblaznel korejski vesoljski program. Blaznež na blazneža, militant na militanta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.447
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.882
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 877