Vse skupaj se zdi kot eksperiment, za katerega nihče ne ve, kako se bo končal. Potem ko je bil Borut Jamnik več let medijsko takorekoč nedotakljiva sveta krava, imel pa je seveda tudi ustrezno politično zaslombo predvsem na t.i. levici, so se razmere počasi začele spreminjati jeseni leta 2015. Spominjam se, da sem bil gost v Odmevih na Televiziji Slovenija, govorili pa smo verjetno o državnem gospodarstvu, političnem kadrovanju ali nečem podobnim, ko sem na koncu dejal, da se mi zdi zanimivo, kako da ves čas govorimo o nekih stricih in tetah iz ozadja, nikoli pa ne omenimo enega najbolj vplivnih likov v slovenskem (državnem) gospodarstvu; človeka, ki je v zadnjih desetih ali petnajstih letih preživel vse vlade, pri tem pa se je njegov položaj celo krepil. Na rahlo vznemirjeno vprašanje voditeljice, kdo neki pa je to, sem smrtno mirno izstrelil: "Borut Jamnik". V trenutku je bila tišina, v zraku pa je obvisela nekakšna zadrega, ki je po koncu snemanja dobila krajši epilog v obliki dodatnega vprašanja, češ ja kaj bo pa zdaj, ko smo "izgovorili to ime". Nič ne bo, sem rekel, ob tem pa dejansko verjel, da se vsaj nekaj časa ne bo nič posebnega zgodilo. Kar se je potem dejansko - zgodilo. Šele čez dva ali tri mesece je priletelo nazaj v obliki neprijetnega presenečenja s strani človeka, ki sem ga imel za prijatelja. Toda predstavljam si, da so morali zelo pritisniti nanj. Zato mu ničesar ne zamerim, kot ne zamerim niti Jamniku, da se je maščeval, ker sem na nacionalki po nemarnem omenjal njegovo ime (takrat mi je več ljudi reklo, da so bili šokirani, ker sem se tako javno izpostavil in "namočil" Jamnika, ki je dotlej užival skoraj popolno medijsko zaščito).

***

Uvodna digresija je bila potrebna kot pojasnilo, da imam z gospodom Borutom Jamnikom subjektivno izkušnjo, pa čeprav to ne pomeni, da imam o njem slabo mnenje. Zdi se mi izjemno inteligenten in sposoben. Seveda pa me prav nič moti, če se je nanj po politični poti zdaj z vsemi topovi spravil Janko Veber. Tudi če Vebru lahko kaj očitamo, mu ne moremo tega, da se je Jamnika lotil s pravičniško jezo in da je ta samosvoji poslanec vladnih socialnih demokratov proti enemu najbolje omreženih Slovencev sprožil pravi križarski pohod. Ker je to prva takšna avantura, pri čemer se mainstream mediji spet obnašajo kot oprezne riti (morda bo kakšno potezo potegnilo Delo, glede na to da Stojan Petrič z Jamnikom nima ravno prisrčnih odnosov), se zdi Vebrova "Operacija Telekom" koristna v dveh pogledih: po eni strani rehabilitira njegovo zamenjavo (odstop) z mesta obrambnega ministra v zadevi Vebergate leta 2015 (danes je jasno, da je imel Veber prav, ker je opozarjal na varnostni vidik prodaje celotne Telekovome infrastrukture, vključno z varnimi telefonskimi povezavami za nemoteno delovanje državnih institucij v primeru vojne), po drugi pa podira mit o nedotakljivem Jamniku.

Borut Jamnik pred petkovo skupščino menda ni več tako samozavesten. (Foto: http://porocilo2013.telekom.si)

Očitno pa je konflikt med Vebrom in Jamnikom (o čemer je portal+ poročal že minuli teden, vir) že postal oseben. V včerajšnjem vabilu, objavljenem na Facebooku, je namreč poslanec in predsednik društva Sloga Janko Veber na koncu zapisal tudi stavek, zaradi katerega se lahko v petek na Telekomovi skupščini — oziroma pred njo, saj bodo varnostniki zagotovo omejili prost dostop do dvorane, kjer bo potekala — zgodi marsikaj, tudi prerivanja ali celo fizični obračuni. Veber je namreč dvoumno napisal, da bodo "osebno 'pozdravili' odgovorne za vladno kadrovanje v državnih podjetjih". Sintagmo "osebno pozdravili" si lahko razlagamo tudi kot glasno izražanje neodobravanja, jeze, gneva in sovraštva do tistih predstavnikov delničarjev na petkovi skupščini Telekoma, ki v ljudskih očeh (upravičeno) veljajo za negativce. Nedvomno utegne daleč največji oziroma najglasnejši "pozdrav" dobiti Borut Jamnik, tisti predsednik nadzornega sveta Telekoma, ki je za svojega naslednika predlagal sebe.

Oglasili pa so se tudi "opozicijski insiderji" iz Telekoma, ki naj bi si najbolj želeli tega, da bi Vebru na skupščini uspelo s provokacijo prepričati dovolj velik del delničarjev, da bi ti od uprave zahtevali odgovor na vprašanje, kaj se dogaja na relaciji Telekom Slovenija - Gorenjska banka. Po nekaterih namigih naj bi namreč Telekom poskušal kupiti tisti del Gorenjske banke, ki se prodaja (55 %), pri čemer je zanimivo, da se državno podjetje zanima za nakup banke, ki je deloma prav tako državna, obenem pa med bančnim sektorjem in telekomunikacijami pri nas doslej ni bilo nekih posebnih sinergij. Tisti z boljšim spominom se bodo morda zdrznili ob tem, kajti pred mnogimi leti, ko je vlado vodil Janez Drnovšek, Mobitel pa Tone Majzelj, je slednji dobil idejo, da bi Mobitel dokapitaliziral Novo ljubljansko banko in je s tem strateško ohranil v domači lasti (čemur se je po daljšem razmisleku potem Drnovšek uprl).

Kdo ima v Sloveniji oblast

Tudi če Vebru v petek ne bo uspelo vsebinsko zmotiti Telekomove skupščine, pa bo dovolj pomenljiva že manifestacija društva Sloga, ki se je odločila, da bo sklicujoč se na 3. člen ustave ("V Sloveniji ima oblast ljudstvo.") začela dosledno izvajati to določbo tam, kjer ima to ljudstvo pravico izvajati svojo oblast - se pravi povsod, kjer v vlogi lastnika nastopa država. Republika Slovenija je sicer lastnica skoraj 63 % Telekoma Slovenije, med drugimi večjimi lastniki, ki presegajo 1 %, pa so še Kapitalska družba s slabimi 6 %, Slovenski državni holding z dobrimi 4 % in Perspektiva z dobrim odstotkom delnic. Modra zavarovalnica, katere šef je predsednik nadzornega sveta Telekoma, ima denimo manj kot odstotek lastniškega deleža (vir). Če torej poskušamo predvidevati razplet petkove Telekomove skupščine, potem si predstavljajmo množično aktivnih državljanov, simpatizerjev ali članov Vebrovega društva Sloga, kako glasno "pozdravljajo "predstavnike Cerarjeve vlade, SDH, KAD ... , hiteče na skupščino. Upajmo, da ne bodo letele tudi kakšne klofute. Bolj ko bodo državljani glasno izvajali svoje pravice iz 3. člena ustave, večja živčnost bo v dvorani, kjer bo potekala skupščina. Zadnjo besedo glede novih nadzornikov, med katere se je sam ponovno predlagal Borut Jamnik, bodo imele država in njene paradržavne institucije, torej KAD in SDH: če bodo Miro Cerar in njegovi na četrtkovi seji vlade ugotovili, da je Jamnik še vedno nedotakljiv in nepredvidljiv, predsem pa da ga nimajo pod nadzorom, potem ga bodo na skupščini zanesljivo storpedirali, kar bo seveda triumf za Janka Vebra in njegove križarje. Morebitni Jamnikov padec bi zagotovo tako oslabil njegov položaj v omrežju, da si nikoli več ne bi opomogel. Za gospodarsko higieno v Sloveniji ne bi bila to nobena katastrofa.

P.S. Telekomovo skupščino tudi snemajo, vendar so doslej posnetka zadnje (2016) in predzadnje (2015) skupščine objavili post festum (vir) na svoji spletni strani. Seveda bi bilo najbolje in tudi najbolj transparentno, če bi petkovo skupščino kar neposredno prenašali, saj bi s tem razorožili Vebra in njegove vojščake.