Komentar

Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!

Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen obraz. Bolj, ko sem želel racionalizirati njen postopek istovetenja z vlogo, bolj sem v njej gledal onostranstvo. Vse okrog nje je lebdelo, predvsem zaradi nje same.

22.04.2017 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hommage   Iva Zupančič   Oder 57   Perspektive   Taras Kermauner   Jože Pučnik   Nova revija   Marjan Rožanc   nacionalkomunizem

Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ.

Še vedno sem v razpoloženju, ki je nečloveško, vse je postalo preveč plemenito in privzdignjeno. Zavest o njeni gledališki umetnosti mi je vtisnila v čustveni spomin vse njene vloge, ki si jih je potegnila čez skelet. Nikoli ni želela biti gledališko spravljiva, vedno je bila zahtevna. Tudi takrat, ko se je smejala komičnosti. Te pa je v gledališču, verjemite mi, ogromno, veliko več kot umiranja. Iva Zupančič je bila igralka, ki je v gledališki umetnosti zastopala Metodo. Ta ji je omogočala, da je bila obsesivno prisotna. Prisotnost pa je je neskončno pomembno znanje za svet in za Oder. Dobila ga je neposredno od mojstrov-učencev velikega gledališkega izumitelja. Brez zadržkov in brez kakršnihkoli težav je lahko prestopala tudi v vzporedene Sisteme, ki so jih uvajali nadaljevalci gledališkega mojstra. Eden najpomembnejših med njimi je bil tudi moj učitelj. Obe Metodi in oba Sistema je razumela in jima zaupala. Toda znala je potegniti ločnico med njima: Sama sem najbolj tista, ki je najbolj oddaljena od mene, najbolj popolna sem v igralski nalogi takrat, ko sem najbolj oddaljena od sebe.

 

Profesionalizirala se je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost (AIU) v Ljubljani. Njene učiteljice gledališke igre so bile mojstrice Vida Juvanova, Marija Vera in Mira Danilova. Kaj bi si več lahko želelo mlado telo, ki ga žeja po umetnosti? Že na Akademiji je bila pripravljena na to, da bo podarila svoj čustveni talent in telo gledališki umetnosti svojega časa. Toda v resnici ga je dodelila trem redom časa. Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ. Vse to se ji je odigralo na Odru, z glasom in stasom na Odru 57!

 

 

Prvi red časa

 

Oder 57 je bil metafizčni podvig najvišje duhovne vrednosti. Sestavljale so ga različne skupine, združene okrog dramskih besedil v načelno umetniško koalicijo. Namenile so se izumiti veliko besedilo nacije. Narod, ki je že globoko živel v Cankarjevi in Kreftovi paradigmi, je potreboval še konstitutivni nacionalni tekst. Na to ni bilo treba več dolgo čakati. Nacionalkomunisti so po drugi veliki vojni omogočili oder, ki bo napisal veliko Besedilo. Geneza Odra 57 in Revije 57 je izhajala iz mladinske revije Beseda. Revija 57 je bila za nacional-revolucijo devetdesetih let vsaj tako pomembna kot Nova revija, če ne celo pomembnejša! Oder 57 je bil izreden zgodovinski dogodek, ki je trajal sedem dolgih let. To je bil prvovrstni dogodek, ki je spremenil vse. Zgodovinska dognanja narodnoosvobodilne vojne so po veliki vojni začela osvobajati prostor prvi povojni generaciji.

 

Oder 57 je bilo gledališče nove dramske literature, ki so jo gledališko prelevili v nove igralske prakse. Oder se je obredno priklonil novim evropskim tokovom eksistencializma in absurdizma, predvsem pa je zgradil svoj lasten jezik. Dobili smo nacionalno dramo, ki je izšla iz duha časa, iz modernističnega povojnega zanosa.

 

Digresija: Hej, tovarišice in tovariši, ne pozabite, za modernizem gre! V to je bila vpeta velika želja partiznastva!

 

Nova teatrologija, nova dramatika, je nastopila proti stari povojni moralistični tekstualnosti. Novo gledališko umetnost je gradil nov duh časa, novi motivi, nove vsebine, nove metode, predvsem pa novi umetniki na Odru. Nova dramatika, ki je zmagovala z Antigono, Afero, Kongresom in Potohodcem. Vse to so bili fantastični primeri literanega gledališča. To je bil gledališko - literaren čas. Meni sicer nasproten, žal! Tako so mladi umetniki in umetnice sklenili dvojni krog generacijskih travm in predsodkov v veliki tekst.

 

 

Prvi interval

 

Novo literarno gledališče je omogočilo besedila, ki so nastala v letih 1957-1960, to so bila besedila dramskih avtorjev, kot so Dominik Smole, Primož Kozak, Vitomil Zupan, Peter Božič, Veno Taufer. Vsi, ampak čisto vsi teksti so bile kritične refleksije do oblastnih struktur, do struktur moči in dominacije. Primož Kozak, ki je bil odločilen za ustanovitev Odra 57, je bil tudi moj učitelj. Njegov ožji prijateljski krog okrog Odra 57 so bili Taras Kermauner, Dominik Smole, Janko Kos in Iva Zupančič. Smoletova Antigona, Kozakova Afera in Kongres so postali veliko Besedilo.

 

Tako je Oder 57 postal slovenska neposredna sedanjost in tako je še danes. V literarnem smislu ni bil nikoli dosežen, kaj šele presežen. No, gledališče je veliko več kot literatura in recitativ!

 

 

Drugi interval

 

Leta 1960 je Oder 57 vstopil v novo obdobje z izvirno dramatiko Daneta Zajca. Drugi interval je izostril odnos med ideologijo in umetnostjo, ki so jo predstavljali Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Peter Božič. Soočali so se s turobnimi nacionalkomunističnimi političnimi patologijami, ki so se prepletle s čistorazumsko esejistiko Jožeta Pučnika. Perspektive. Reakcija komunistične nomenklature je bila tako po Reviji 57 že drugič brutalna.

 

V naslednjih desetletjih se je skozi delo fascinatenga in še vedno bledo ovrednotenga Tarasa Kermaunerja ter Jožeta Pučnika razvilo postmodernistično valovanje s političnimi posledicami v Novi reviji. Naj živita umetnost in amoralnost!, bi zapisal Taras Kermanuer. Seveda to ni resnica o Odru 57. Kdo bi vedel, kako v resnici zveni celota. Oder 57 je bil boj, nenehen modernistični boj za avtonomijo umetnosti. Sledil ji je notranji razvoj gledališke umetnosti na Slovenskem. Začela se je druga evropeizacija slovenskega gledališča z gledališči Pupilija, Pekarna in Glej.

 

Ta tekst je preprosta reakcija na smrt.

 

 

Interval Ive Zupančič

 

V telesu igralke se je z vzpostavil popolnoma nov način igre, ki je bil nasproten patosu in recitativu. Na odru se je borilo za to, da je postalo razvidno, da se igralec bori proti poniževanju človekove osebne resnice, proti kosanju etične suverenosti. Igralec, igralka sta ontološko branila protagonistovo notranjost. Vse to je z novo igralsko normo gradila tudi Iva Zupančič. To je bila odločilna generacijska gledališka reakcija. Kdor ima izoblikovan svoj igralski jezik, ta lahko neodvisno živi na odru, več je žive dinamike s soigralci, več je identifikacije v vse ontološke smeri. Transformacijski igralci skrbno vzgajajo svojo normo. Iva Zupančič je vzgajala in ohranjala svoj jezik. Pripravila ga je tudi za psihološke skrajnosti. Jezik je na eni strani globoka država, istočasno pa naše skupno znanje.

 

Igralec vedno sledi logiki, ki je onkraj zapisane besede! Onkraj dedukcij in opravičevanja. Igračev glas bije v ušesa. Je glas umetnosti! Iva Zupančič je večkrat izrekla misel, da je igralčev glas vest igralčeve duše, strasti pa stvar igralčevega telesa na odru. Tako je bilo tudi na Odru 57. Proces pritiska in ukinitve Odra 57 se je začel leta 1964 z ovadbo, ki je bila v nadaljnem postopku zavržena. Navajam obrazložitev:

 

"Da prvi (Marjan Rožanc) kot direktor 'Odra 57', druga (Elza Rituper) pa kot administratorka nista poskrbela, da bi bilo knjigovodstvo in blagajna Odra 57 vodeno v smislu obstoječih predpisov. Finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila skrajen nered v finančnem in materialnem poslovanju 'Odra', vendar se konkretna škoda ni mogla ugotoviti ___ "

 

Takoj zatem se je nasilje ukinjanja gledališke umetnosti intenzivno začelo! Iva Zupančič pa je že vstopila v svoj drugi časovni interval, pa v tretji in v četrti red časa! S smrtjo se je prelila v odgovorno izpolnjenje. Smrti ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
1
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.997
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.034
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.129
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.960
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.982
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.288
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.263
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.258
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.179