Komentar

Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!

Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen obraz. Bolj, ko sem želel racionalizirati njen postopek istovetenja z vlogo, bolj sem v njej gledal onostranstvo. Vse okrog nje je lebdelo, predvsem zaradi nje same.

22.04.2017 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hommage   Iva Zupančič   Oder 57   Perspektive   Taras Kermauner   Jože Pučnik   Nova revija   Marjan Rožanc   nacionalkomunizem

Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ.

Še vedno sem v razpoloženju, ki je nečloveško, vse je postalo preveč plemenito in privzdignjeno. Zavest o njeni gledališki umetnosti mi je vtisnila v čustveni spomin vse njene vloge, ki si jih je potegnila čez skelet. Nikoli ni želela biti gledališko spravljiva, vedno je bila zahtevna. Tudi takrat, ko se je smejala komičnosti. Te pa je v gledališču, verjemite mi, ogromno, veliko več kot umiranja. Iva Zupančič je bila igralka, ki je v gledališki umetnosti zastopala Metodo. Ta ji je omogočala, da je bila obsesivno prisotna. Prisotnost pa je je neskončno pomembno znanje za svet in za Oder. Dobila ga je neposredno od mojstrov-učencev velikega gledališkega izumitelja. Brez zadržkov in brez kakršnihkoli težav je lahko prestopala tudi v vzporedene Sisteme, ki so jih uvajali nadaljevalci gledališkega mojstra. Eden najpomembnejših med njimi je bil tudi moj učitelj. Obe Metodi in oba Sistema je razumela in jima zaupala. Toda znala je potegniti ločnico med njima: Sama sem najbolj tista, ki je najbolj oddaljena od mene, najbolj popolna sem v igralski nalogi takrat, ko sem najbolj oddaljena od sebe.

 

Profesionalizirala se je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost (AIU) v Ljubljani. Njene učiteljice gledališke igre so bile mojstrice Vida Juvanova, Marija Vera in Mira Danilova. Kaj bi si več lahko želelo mlado telo, ki ga žeja po umetnosti? Že na Akademiji je bila pripravljena na to, da bo podarila svoj čustveni talent in telo gledališki umetnosti svojega časa. Toda v resnici ga je dodelila trem redom časa. Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ. Vse to se ji je odigralo na Odru, z glasom in stasom na Odru 57!

 

 

Prvi red časa

 

Oder 57 je bil metafizčni podvig najvišje duhovne vrednosti. Sestavljale so ga različne skupine, združene okrog dramskih besedil v načelno umetniško koalicijo. Namenile so se izumiti veliko besedilo nacije. Narod, ki je že globoko živel v Cankarjevi in Kreftovi paradigmi, je potreboval še konstitutivni nacionalni tekst. Na to ni bilo treba več dolgo čakati. Nacionalkomunisti so po drugi veliki vojni omogočili oder, ki bo napisal veliko Besedilo. Geneza Odra 57 in Revije 57 je izhajala iz mladinske revije Beseda. Revija 57 je bila za nacional-revolucijo devetdesetih let vsaj tako pomembna kot Nova revija, če ne celo pomembnejša! Oder 57 je bil izreden zgodovinski dogodek, ki je trajal sedem dolgih let. To je bil prvovrstni dogodek, ki je spremenil vse. Zgodovinska dognanja narodnoosvobodilne vojne so po veliki vojni začela osvobajati prostor prvi povojni generaciji.

 

Oder 57 je bilo gledališče nove dramske literature, ki so jo gledališko prelevili v nove igralske prakse. Oder se je obredno priklonil novim evropskim tokovom eksistencializma in absurdizma, predvsem pa je zgradil svoj lasten jezik. Dobili smo nacionalno dramo, ki je izšla iz duha časa, iz modernističnega povojnega zanosa.

 

Digresija: Hej, tovarišice in tovariši, ne pozabite, za modernizem gre! V to je bila vpeta velika želja partiznastva!

 

Nova teatrologija, nova dramatika, je nastopila proti stari povojni moralistični tekstualnosti. Novo gledališko umetnost je gradil nov duh časa, novi motivi, nove vsebine, nove metode, predvsem pa novi umetniki na Odru. Nova dramatika, ki je zmagovala z Antigono, Afero, Kongresom in Potohodcem. Vse to so bili fantastični primeri literanega gledališča. To je bil gledališko - literaren čas. Meni sicer nasproten, žal! Tako so mladi umetniki in umetnice sklenili dvojni krog generacijskih travm in predsodkov v veliki tekst.

 

 

Prvi interval

 

Novo literarno gledališče je omogočilo besedila, ki so nastala v letih 1957-1960, to so bila besedila dramskih avtorjev, kot so Dominik Smole, Primož Kozak, Vitomil Zupan, Peter Božič, Veno Taufer. Vsi, ampak čisto vsi teksti so bile kritične refleksije do oblastnih struktur, do struktur moči in dominacije. Primož Kozak, ki je bil odločilen za ustanovitev Odra 57, je bil tudi moj učitelj. Njegov ožji prijateljski krog okrog Odra 57 so bili Taras Kermauner, Dominik Smole, Janko Kos in Iva Zupančič. Smoletova Antigona, Kozakova Afera in Kongres so postali veliko Besedilo.

 

Tako je Oder 57 postal slovenska neposredna sedanjost in tako je še danes. V literarnem smislu ni bil nikoli dosežen, kaj šele presežen. No, gledališče je veliko več kot literatura in recitativ!

 

 

Drugi interval

 

Leta 1960 je Oder 57 vstopil v novo obdobje z izvirno dramatiko Daneta Zajca. Drugi interval je izostril odnos med ideologijo in umetnostjo, ki so jo predstavljali Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Peter Božič. Soočali so se s turobnimi nacionalkomunističnimi političnimi patologijami, ki so se prepletle s čistorazumsko esejistiko Jožeta Pučnika. Perspektive. Reakcija komunistične nomenklature je bila tako po Reviji 57 že drugič brutalna.

 

V naslednjih desetletjih se je skozi delo fascinatenga in še vedno bledo ovrednotenga Tarasa Kermaunerja ter Jožeta Pučnika razvilo postmodernistično valovanje s političnimi posledicami v Novi reviji. Naj živita umetnost in amoralnost!, bi zapisal Taras Kermanuer. Seveda to ni resnica o Odru 57. Kdo bi vedel, kako v resnici zveni celota. Oder 57 je bil boj, nenehen modernistični boj za avtonomijo umetnosti. Sledil ji je notranji razvoj gledališke umetnosti na Slovenskem. Začela se je druga evropeizacija slovenskega gledališča z gledališči Pupilija, Pekarna in Glej.

 

Ta tekst je preprosta reakcija na smrt.

 

 

Interval Ive Zupančič

 

V telesu igralke se je z vzpostavil popolnoma nov način igre, ki je bil nasproten patosu in recitativu. Na odru se je borilo za to, da je postalo razvidno, da se igralec bori proti poniževanju človekove osebne resnice, proti kosanju etične suverenosti. Igralec, igralka sta ontološko branila protagonistovo notranjost. Vse to je z novo igralsko normo gradila tudi Iva Zupančič. To je bila odločilna generacijska gledališka reakcija. Kdor ima izoblikovan svoj igralski jezik, ta lahko neodvisno živi na odru, več je žive dinamike s soigralci, več je identifikacije v vse ontološke smeri. Transformacijski igralci skrbno vzgajajo svojo normo. Iva Zupančič je vzgajala in ohranjala svoj jezik. Pripravila ga je tudi za psihološke skrajnosti. Jezik je na eni strani globoka država, istočasno pa naše skupno znanje.

 

Igralec vedno sledi logiki, ki je onkraj zapisane besede! Onkraj dedukcij in opravičevanja. Igračev glas bije v ušesa. Je glas umetnosti! Iva Zupančič je večkrat izrekla misel, da je igralčev glas vest igralčeve duše, strasti pa stvar igralčevega telesa na odru. Tako je bilo tudi na Odru 57. Proces pritiska in ukinitve Odra 57 se je začel leta 1964 z ovadbo, ki je bila v nadaljnem postopku zavržena. Navajam obrazložitev:

 

"Da prvi (Marjan Rožanc) kot direktor 'Odra 57', druga (Elza Rituper) pa kot administratorka nista poskrbela, da bi bilo knjigovodstvo in blagajna Odra 57 vodeno v smislu obstoječih predpisov. Finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila skrajen nered v finančnem in materialnem poslovanju 'Odra', vendar se konkretna škoda ni mogla ugotoviti ___ "

 

Takoj zatem se je nasilje ukinjanja gledališke umetnosti intenzivno začelo! Iva Zupančič pa je že vstopila v svoj drugi časovni interval, pa v tretji in v četrti red časa! S smrtjo se je prelila v odgovorno izpolnjenje. Smrti ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,939
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,228
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,710
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,362
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,001
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,558
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,340
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,051
09/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 904
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 852