Komentar

Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!

Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen obraz. Bolj, ko sem želel racionalizirati njen postopek istovetenja z vlogo, bolj sem v njej gledal onostranstvo. Vse okrog nje je lebdelo, predvsem zaradi nje same.

22.04.2017 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hommage   Iva Zupančič   Oder 57   Perspektive   Taras Kermauner   Jože Pučnik   Nova revija   Marjan Rožanc   nacionalkomunizem

Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ.

Še vedno sem v razpoloženju, ki je nečloveško, vse je postalo preveč plemenito in privzdignjeno. Zavest o njeni gledališki umetnosti mi je vtisnila v čustveni spomin vse njene vloge, ki si jih je potegnila čez skelet. Nikoli ni želela biti gledališko spravljiva, vedno je bila zahtevna. Tudi takrat, ko se je smejala komičnosti. Te pa je v gledališču, verjemite mi, ogromno, veliko več kot umiranja. Iva Zupančič je bila igralka, ki je v gledališki umetnosti zastopala Metodo. Ta ji je omogočala, da je bila obsesivno prisotna. Prisotnost pa je je neskončno pomembno znanje za svet in za Oder. Dobila ga je neposredno od mojstrov-učencev velikega gledališkega izumitelja. Brez zadržkov in brez kakršnihkoli težav je lahko prestopala tudi v vzporedene Sisteme, ki so jih uvajali nadaljevalci gledališkega mojstra. Eden najpomembnejših med njimi je bil tudi moj učitelj. Obe Metodi in oba Sistema je razumela in jima zaupala. Toda znala je potegniti ločnico med njima: Sama sem najbolj tista, ki je najbolj oddaljena od mene, najbolj popolna sem v igralski nalogi takrat, ko sem najbolj oddaljena od sebe.

 

Profesionalizirala se je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost (AIU) v Ljubljani. Njene učiteljice gledališke igre so bile mojstrice Vida Juvanova, Marija Vera in Mira Danilova. Kaj bi si več lahko želelo mlado telo, ki ga žeja po umetnosti? Že na Akademiji je bila pripravljena na to, da bo podarila svoj čustveni talent in telo gledališki umetnosti svojega časa. Toda v resnici ga je dodelila trem redom časa. Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ. Vse to se ji je odigralo na Odru, z glasom in stasom na Odru 57!

 

 

Prvi red časa

 

Oder 57 je bil metafizčni podvig najvišje duhovne vrednosti. Sestavljale so ga različne skupine, združene okrog dramskih besedil v načelno umetniško koalicijo. Namenile so se izumiti veliko besedilo nacije. Narod, ki je že globoko živel v Cankarjevi in Kreftovi paradigmi, je potreboval še konstitutivni nacionalni tekst. Na to ni bilo treba več dolgo čakati. Nacionalkomunisti so po drugi veliki vojni omogočili oder, ki bo napisal veliko Besedilo. Geneza Odra 57 in Revije 57 je izhajala iz mladinske revije Beseda. Revija 57 je bila za nacional-revolucijo devetdesetih let vsaj tako pomembna kot Nova revija, če ne celo pomembnejša! Oder 57 je bil izreden zgodovinski dogodek, ki je trajal sedem dolgih let. To je bil prvovrstni dogodek, ki je spremenil vse. Zgodovinska dognanja narodnoosvobodilne vojne so po veliki vojni začela osvobajati prostor prvi povojni generaciji.

 

Oder 57 je bilo gledališče nove dramske literature, ki so jo gledališko prelevili v nove igralske prakse. Oder se je obredno priklonil novim evropskim tokovom eksistencializma in absurdizma, predvsem pa je zgradil svoj lasten jezik. Dobili smo nacionalno dramo, ki je izšla iz duha časa, iz modernističnega povojnega zanosa.

 

Digresija: Hej, tovarišice in tovariši, ne pozabite, za modernizem gre! V to je bila vpeta velika želja partiznastva!

 

Nova teatrologija, nova dramatika, je nastopila proti stari povojni moralistični tekstualnosti. Novo gledališko umetnost je gradil nov duh časa, novi motivi, nove vsebine, nove metode, predvsem pa novi umetniki na Odru. Nova dramatika, ki je zmagovala z Antigono, Afero, Kongresom in Potohodcem. Vse to so bili fantastični primeri literanega gledališča. To je bil gledališko - literaren čas. Meni sicer nasproten, žal! Tako so mladi umetniki in umetnice sklenili dvojni krog generacijskih travm in predsodkov v veliki tekst.

 

 

Prvi interval

 

Novo literarno gledališče je omogočilo besedila, ki so nastala v letih 1957-1960, to so bila besedila dramskih avtorjev, kot so Dominik Smole, Primož Kozak, Vitomil Zupan, Peter Božič, Veno Taufer. Vsi, ampak čisto vsi teksti so bile kritične refleksije do oblastnih struktur, do struktur moči in dominacije. Primož Kozak, ki je bil odločilen za ustanovitev Odra 57, je bil tudi moj učitelj. Njegov ožji prijateljski krog okrog Odra 57 so bili Taras Kermauner, Dominik Smole, Janko Kos in Iva Zupančič. Smoletova Antigona, Kozakova Afera in Kongres so postali veliko Besedilo.

 

Tako je Oder 57 postal slovenska neposredna sedanjost in tako je še danes. V literarnem smislu ni bil nikoli dosežen, kaj šele presežen. No, gledališče je veliko več kot literatura in recitativ!

 

 

Drugi interval

 

Leta 1960 je Oder 57 vstopil v novo obdobje z izvirno dramatiko Daneta Zajca. Drugi interval je izostril odnos med ideologijo in umetnostjo, ki so jo predstavljali Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Peter Božič. Soočali so se s turobnimi nacionalkomunističnimi političnimi patologijami, ki so se prepletle s čistorazumsko esejistiko Jožeta Pučnika. Perspektive. Reakcija komunistične nomenklature je bila tako po Reviji 57 že drugič brutalna.

 

V naslednjih desetletjih se je skozi delo fascinatenga in še vedno bledo ovrednotenga Tarasa Kermaunerja ter Jožeta Pučnika razvilo postmodernistično valovanje s političnimi posledicami v Novi reviji. Naj živita umetnost in amoralnost!, bi zapisal Taras Kermanuer. Seveda to ni resnica o Odru 57. Kdo bi vedel, kako v resnici zveni celota. Oder 57 je bil boj, nenehen modernistični boj za avtonomijo umetnosti. Sledil ji je notranji razvoj gledališke umetnosti na Slovenskem. Začela se je druga evropeizacija slovenskega gledališča z gledališči Pupilija, Pekarna in Glej.

 

Ta tekst je preprosta reakcija na smrt.

 

 

Interval Ive Zupančič

 

V telesu igralke se je z vzpostavil popolnoma nov način igre, ki je bil nasproten patosu in recitativu. Na odru se je borilo za to, da je postalo razvidno, da se igralec bori proti poniževanju človekove osebne resnice, proti kosanju etične suverenosti. Igralec, igralka sta ontološko branila protagonistovo notranjost. Vse to je z novo igralsko normo gradila tudi Iva Zupančič. To je bila odločilna generacijska gledališka reakcija. Kdor ima izoblikovan svoj igralski jezik, ta lahko neodvisno živi na odru, več je žive dinamike s soigralci, več je identifikacije v vse ontološke smeri. Transformacijski igralci skrbno vzgajajo svojo normo. Iva Zupančič je vzgajala in ohranjala svoj jezik. Pripravila ga je tudi za psihološke skrajnosti. Jezik je na eni strani globoka država, istočasno pa naše skupno znanje.

 

Igralec vedno sledi logiki, ki je onkraj zapisane besede! Onkraj dedukcij in opravičevanja. Igračev glas bije v ušesa. Je glas umetnosti! Iva Zupančič je večkrat izrekla misel, da je igralčev glas vest igralčeve duše, strasti pa stvar igralčevega telesa na odru. Tako je bilo tudi na Odru 57. Proces pritiska in ukinitve Odra 57 se je začel leta 1964 z ovadbo, ki je bila v nadaljnem postopku zavržena. Navajam obrazložitev:

 

"Da prvi (Marjan Rožanc) kot direktor 'Odra 57', druga (Elza Rituper) pa kot administratorka nista poskrbela, da bi bilo knjigovodstvo in blagajna Odra 57 vodeno v smislu obstoječih predpisov. Finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila skrajen nered v finančnem in materialnem poslovanju 'Odra', vendar se konkretna škoda ni mogla ugotoviti ___ "

 

Takoj zatem se je nasilje ukinjanja gledališke umetnosti intenzivno začelo! Iva Zupančič pa je že vstopila v svoj drugi časovni interval, pa v tretji in v četrti red časa! S smrtjo se je prelila v odgovorno izpolnjenje. Smrti ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541