Komentar

Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!

Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen obraz. Bolj, ko sem želel racionalizirati njen postopek istovetenja z vlogo, bolj sem v njej gledal onostranstvo. Vse okrog nje je lebdelo, predvsem zaradi nje same.

22.04.2017 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hommage   Iva Zupančič   Oder 57   Perspektive   Taras Kermauner   Jože Pučnik   Nova revija   Marjan Rožanc   nacionalkomunizem

Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ.

Še vedno sem v razpoloženju, ki je nečloveško, vse je postalo preveč plemenito in privzdignjeno. Zavest o njeni gledališki umetnosti mi je vtisnila v čustveni spomin vse njene vloge, ki si jih je potegnila čez skelet. Nikoli ni želela biti gledališko spravljiva, vedno je bila zahtevna. Tudi takrat, ko se je smejala komičnosti. Te pa je v gledališču, verjemite mi, ogromno, veliko več kot umiranja. Iva Zupančič je bila igralka, ki je v gledališki umetnosti zastopala Metodo. Ta ji je omogočala, da je bila obsesivno prisotna. Prisotnost pa je je neskončno pomembno znanje za svet in za Oder. Dobila ga je neposredno od mojstrov-učencev velikega gledališkega izumitelja. Brez zadržkov in brez kakršnihkoli težav je lahko prestopala tudi v vzporedene Sisteme, ki so jih uvajali nadaljevalci gledališkega mojstra. Eden najpomembnejših med njimi je bil tudi moj učitelj. Obe Metodi in oba Sistema je razumela in jima zaupala. Toda znala je potegniti ločnico med njima: Sama sem najbolj tista, ki je najbolj oddaljena od mene, najbolj popolna sem v igralski nalogi takrat, ko sem najbolj oddaljena od sebe.

 

Profesionalizirala se je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost (AIU) v Ljubljani. Njene učiteljice gledališke igre so bile mojstrice Vida Juvanova, Marija Vera in Mira Danilova. Kaj bi si več lahko želelo mlado telo, ki ga žeja po umetnosti? Že na Akademiji je bila pripravljena na to, da bo podarila svoj čustveni talent in telo gledališki umetnosti svojega časa. Toda v resnici ga je dodelila trem redom časa. Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ. Vse to se ji je odigralo na Odru, z glasom in stasom na Odru 57!

 

 

Prvi red časa

 

Oder 57 je bil metafizčni podvig najvišje duhovne vrednosti. Sestavljale so ga različne skupine, združene okrog dramskih besedil v načelno umetniško koalicijo. Namenile so se izumiti veliko besedilo nacije. Narod, ki je že globoko živel v Cankarjevi in Kreftovi paradigmi, je potreboval še konstitutivni nacionalni tekst. Na to ni bilo treba več dolgo čakati. Nacionalkomunisti so po drugi veliki vojni omogočili oder, ki bo napisal veliko Besedilo. Geneza Odra 57 in Revije 57 je izhajala iz mladinske revije Beseda. Revija 57 je bila za nacional-revolucijo devetdesetih let vsaj tako pomembna kot Nova revija, če ne celo pomembnejša! Oder 57 je bil izreden zgodovinski dogodek, ki je trajal sedem dolgih let. To je bil prvovrstni dogodek, ki je spremenil vse. Zgodovinska dognanja narodnoosvobodilne vojne so po veliki vojni začela osvobajati prostor prvi povojni generaciji.

 

Oder 57 je bilo gledališče nove dramske literature, ki so jo gledališko prelevili v nove igralske prakse. Oder se je obredno priklonil novim evropskim tokovom eksistencializma in absurdizma, predvsem pa je zgradil svoj lasten jezik. Dobili smo nacionalno dramo, ki je izšla iz duha časa, iz modernističnega povojnega zanosa.

 

Digresija: Hej, tovarišice in tovariši, ne pozabite, za modernizem gre! V to je bila vpeta velika želja partiznastva!

 

Nova teatrologija, nova dramatika, je nastopila proti stari povojni moralistični tekstualnosti. Novo gledališko umetnost je gradil nov duh časa, novi motivi, nove vsebine, nove metode, predvsem pa novi umetniki na Odru. Nova dramatika, ki je zmagovala z Antigono, Afero, Kongresom in Potohodcem. Vse to so bili fantastični primeri literanega gledališča. To je bil gledališko - literaren čas. Meni sicer nasproten, žal! Tako so mladi umetniki in umetnice sklenili dvojni krog generacijskih travm in predsodkov v veliki tekst.

 

 

Prvi interval

 

Novo literarno gledališče je omogočilo besedila, ki so nastala v letih 1957-1960, to so bila besedila dramskih avtorjev, kot so Dominik Smole, Primož Kozak, Vitomil Zupan, Peter Božič, Veno Taufer. Vsi, ampak čisto vsi teksti so bile kritične refleksije do oblastnih struktur, do struktur moči in dominacije. Primož Kozak, ki je bil odločilen za ustanovitev Odra 57, je bil tudi moj učitelj. Njegov ožji prijateljski krog okrog Odra 57 so bili Taras Kermauner, Dominik Smole, Janko Kos in Iva Zupančič. Smoletova Antigona, Kozakova Afera in Kongres so postali veliko Besedilo.

 

Tako je Oder 57 postal slovenska neposredna sedanjost in tako je še danes. V literarnem smislu ni bil nikoli dosežen, kaj šele presežen. No, gledališče je veliko več kot literatura in recitativ!

 

 

Drugi interval

 

Leta 1960 je Oder 57 vstopil v novo obdobje z izvirno dramatiko Daneta Zajca. Drugi interval je izostril odnos med ideologijo in umetnostjo, ki so jo predstavljali Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Peter Božič. Soočali so se s turobnimi nacionalkomunističnimi političnimi patologijami, ki so se prepletle s čistorazumsko esejistiko Jožeta Pučnika. Perspektive. Reakcija komunistične nomenklature je bila tako po Reviji 57 že drugič brutalna.

 

V naslednjih desetletjih se je skozi delo fascinatenga in še vedno bledo ovrednotenga Tarasa Kermaunerja ter Jožeta Pučnika razvilo postmodernistično valovanje s političnimi posledicami v Novi reviji. Naj živita umetnost in amoralnost!, bi zapisal Taras Kermanuer. Seveda to ni resnica o Odru 57. Kdo bi vedel, kako v resnici zveni celota. Oder 57 je bil boj, nenehen modernistični boj za avtonomijo umetnosti. Sledil ji je notranji razvoj gledališke umetnosti na Slovenskem. Začela se je druga evropeizacija slovenskega gledališča z gledališči Pupilija, Pekarna in Glej.

 

Ta tekst je preprosta reakcija na smrt.

 

 

Interval Ive Zupančič

 

V telesu igralke se je z vzpostavil popolnoma nov način igre, ki je bil nasproten patosu in recitativu. Na odru se je borilo za to, da je postalo razvidno, da se igralec bori proti poniževanju človekove osebne resnice, proti kosanju etične suverenosti. Igralec, igralka sta ontološko branila protagonistovo notranjost. Vse to je z novo igralsko normo gradila tudi Iva Zupančič. To je bila odločilna generacijska gledališka reakcija. Kdor ima izoblikovan svoj igralski jezik, ta lahko neodvisno živi na odru, več je žive dinamike s soigralci, več je identifikacije v vse ontološke smeri. Transformacijski igralci skrbno vzgajajo svojo normo. Iva Zupančič je vzgajala in ohranjala svoj jezik. Pripravila ga je tudi za psihološke skrajnosti. Jezik je na eni strani globoka država, istočasno pa naše skupno znanje.

 

Igralec vedno sledi logiki, ki je onkraj zapisane besede! Onkraj dedukcij in opravičevanja. Igračev glas bije v ušesa. Je glas umetnosti! Iva Zupančič je večkrat izrekla misel, da je igralčev glas vest igralčeve duše, strasti pa stvar igralčevega telesa na odru. Tako je bilo tudi na Odru 57. Proces pritiska in ukinitve Odra 57 se je začel leta 1964 z ovadbo, ki je bila v nadaljnem postopku zavržena. Navajam obrazložitev:

 

"Da prvi (Marjan Rožanc) kot direktor 'Odra 57', druga (Elza Rituper) pa kot administratorka nista poskrbela, da bi bilo knjigovodstvo in blagajna Odra 57 vodeno v smislu obstoječih predpisov. Finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila skrajen nered v finančnem in materialnem poslovanju 'Odra', vendar se konkretna škoda ni mogla ugotoviti ___ "

 

Takoj zatem se je nasilje ukinjanja gledališke umetnosti intenzivno začelo! Iva Zupančič pa je že vstopila v svoj drugi časovni interval, pa v tretji in v četrti red časa! S smrtjo se je prelila v odgovorno izpolnjenje. Smrti ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.539
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.375
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.354
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.021
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.984
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.931
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.421
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.458
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.227
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.141