Komentar

Iva Zupančič, to ni nekrolog, to je tekst in nič več od tega. To je tekst o Odru!

Vse pod kupolo je lebdelo. Bolj, ko sem želel razumeti mikrokoreografijo njene obrazne maske, bolj sem hipnotično padal v njen obraz. Bolj, ko sem želel racionalizirati njen postopek istovetenja z vlogo, bolj sem v njej gledal onostranstvo. Vse okrog nje je lebdelo, predvsem zaradi nje same.

22.04.2017 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hommage   Iva Zupančič   Oder 57   Perspektive   Taras Kermauner   Jože Pučnik   Nova revija   Marjan Rožanc   nacionalkomunizem

Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ.

Še vedno sem v razpoloženju, ki je nečloveško, vse je postalo preveč plemenito in privzdignjeno. Zavest o njeni gledališki umetnosti mi je vtisnila v čustveni spomin vse njene vloge, ki si jih je potegnila čez skelet. Nikoli ni želela biti gledališko spravljiva, vedno je bila zahtevna. Tudi takrat, ko se je smejala komičnosti. Te pa je v gledališču, verjemite mi, ogromno, veliko več kot umiranja. Iva Zupančič je bila igralka, ki je v gledališki umetnosti zastopala Metodo. Ta ji je omogočala, da je bila obsesivno prisotna. Prisotnost pa je je neskončno pomembno znanje za svet in za Oder. Dobila ga je neposredno od mojstrov-učencev velikega gledališkega izumitelja. Brez zadržkov in brez kakršnihkoli težav je lahko prestopala tudi v vzporedene Sisteme, ki so jih uvajali nadaljevalci gledališkega mojstra. Eden najpomembnejših med njimi je bil tudi moj učitelj. Obe Metodi in oba Sistema je razumela in jima zaupala. Toda znala je potegniti ločnico med njima: Sama sem najbolj tista, ki je najbolj oddaljena od mene, najbolj popolna sem v igralski nalogi takrat, ko sem najbolj oddaljena od sebe.

 

Profesionalizirala se je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost (AIU) v Ljubljani. Njene učiteljice gledališke igre so bile mojstrice Vida Juvanova, Marija Vera in Mira Danilova. Kaj bi si več lahko želelo mlado telo, ki ga žeja po umetnosti? Že na Akademiji je bila pripravljena na to, da bo podarila svoj čustveni talent in telo gledališki umetnosti svojega časa. Toda v resnici ga je dodelila trem redom časa. Iva Zupančič ni bila sledilka stoletja, bila je tragedinja, ki je seštela v vek tri čase, ne da bi pri tem z ideologijo izdajstva prevarala svoj čas. To pa je v umetnosti največ. Vse to se ji je odigralo na Odru, z glasom in stasom na Odru 57!

 

 

Prvi red časa

 

Oder 57 je bil metafizčni podvig najvišje duhovne vrednosti. Sestavljale so ga različne skupine, združene okrog dramskih besedil v načelno umetniško koalicijo. Namenile so se izumiti veliko besedilo nacije. Narod, ki je že globoko živel v Cankarjevi in Kreftovi paradigmi, je potreboval še konstitutivni nacionalni tekst. Na to ni bilo treba več dolgo čakati. Nacionalkomunisti so po drugi veliki vojni omogočili oder, ki bo napisal veliko Besedilo. Geneza Odra 57 in Revije 57 je izhajala iz mladinske revije Beseda. Revija 57 je bila za nacional-revolucijo devetdesetih let vsaj tako pomembna kot Nova revija, če ne celo pomembnejša! Oder 57 je bil izreden zgodovinski dogodek, ki je trajal sedem dolgih let. To je bil prvovrstni dogodek, ki je spremenil vse. Zgodovinska dognanja narodnoosvobodilne vojne so po veliki vojni začela osvobajati prostor prvi povojni generaciji.

 

Oder 57 je bilo gledališče nove dramske literature, ki so jo gledališko prelevili v nove igralske prakse. Oder se je obredno priklonil novim evropskim tokovom eksistencializma in absurdizma, predvsem pa je zgradil svoj lasten jezik. Dobili smo nacionalno dramo, ki je izšla iz duha časa, iz modernističnega povojnega zanosa.

 

Digresija: Hej, tovarišice in tovariši, ne pozabite, za modernizem gre! V to je bila vpeta velika želja partiznastva!

 

Nova teatrologija, nova dramatika, je nastopila proti stari povojni moralistični tekstualnosti. Novo gledališko umetnost je gradil nov duh časa, novi motivi, nove vsebine, nove metode, predvsem pa novi umetniki na Odru. Nova dramatika, ki je zmagovala z Antigono, Afero, Kongresom in Potohodcem. Vse to so bili fantastični primeri literanega gledališča. To je bil gledališko - literaren čas. Meni sicer nasproten, žal! Tako so mladi umetniki in umetnice sklenili dvojni krog generacijskih travm in predsodkov v veliki tekst.

 

 

Prvi interval

 

Novo literarno gledališče je omogočilo besedila, ki so nastala v letih 1957-1960, to so bila besedila dramskih avtorjev, kot so Dominik Smole, Primož Kozak, Vitomil Zupan, Peter Božič, Veno Taufer. Vsi, ampak čisto vsi teksti so bile kritične refleksije do oblastnih struktur, do struktur moči in dominacije. Primož Kozak, ki je bil odločilen za ustanovitev Odra 57, je bil tudi moj učitelj. Njegov ožji prijateljski krog okrog Odra 57 so bili Taras Kermauner, Dominik Smole, Janko Kos in Iva Zupančič. Smoletova Antigona, Kozakova Afera in Kongres so postali veliko Besedilo.

 

Tako je Oder 57 postal slovenska neposredna sedanjost in tako je še danes. V literarnem smislu ni bil nikoli dosežen, kaj šele presežen. No, gledališče je veliko več kot literatura in recitativ!

 

 

Drugi interval

 

Leta 1960 je Oder 57 vstopil v novo obdobje z izvirno dramatiko Daneta Zajca. Drugi interval je izostril odnos med ideologijo in umetnostjo, ki so jo predstavljali Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Peter Božič. Soočali so se s turobnimi nacionalkomunističnimi političnimi patologijami, ki so se prepletle s čistorazumsko esejistiko Jožeta Pučnika. Perspektive. Reakcija komunistične nomenklature je bila tako po Reviji 57 že drugič brutalna.

 

V naslednjih desetletjih se je skozi delo fascinatenga in še vedno bledo ovrednotenga Tarasa Kermaunerja ter Jožeta Pučnika razvilo postmodernistično valovanje s političnimi posledicami v Novi reviji. Naj živita umetnost in amoralnost!, bi zapisal Taras Kermanuer. Seveda to ni resnica o Odru 57. Kdo bi vedel, kako v resnici zveni celota. Oder 57 je bil boj, nenehen modernistični boj za avtonomijo umetnosti. Sledil ji je notranji razvoj gledališke umetnosti na Slovenskem. Začela se je druga evropeizacija slovenskega gledališča z gledališči Pupilija, Pekarna in Glej.

 

Ta tekst je preprosta reakcija na smrt.

 

 

Interval Ive Zupančič

 

V telesu igralke se je z vzpostavil popolnoma nov način igre, ki je bil nasproten patosu in recitativu. Na odru se je borilo za to, da je postalo razvidno, da se igralec bori proti poniževanju človekove osebne resnice, proti kosanju etične suverenosti. Igralec, igralka sta ontološko branila protagonistovo notranjost. Vse to je z novo igralsko normo gradila tudi Iva Zupančič. To je bila odločilna generacijska gledališka reakcija. Kdor ima izoblikovan svoj igralski jezik, ta lahko neodvisno živi na odru, več je žive dinamike s soigralci, več je identifikacije v vse ontološke smeri. Transformacijski igralci skrbno vzgajajo svojo normo. Iva Zupančič je vzgajala in ohranjala svoj jezik. Pripravila ga je tudi za psihološke skrajnosti. Jezik je na eni strani globoka država, istočasno pa naše skupno znanje.

 

Igralec vedno sledi logiki, ki je onkraj zapisane besede! Onkraj dedukcij in opravičevanja. Igračev glas bije v ušesa. Je glas umetnosti! Iva Zupančič je večkrat izrekla misel, da je igralčev glas vest igralčeve duše, strasti pa stvar igralčevega telesa na odru. Tako je bilo tudi na Odru 57. Proces pritiska in ukinitve Odra 57 se je začel leta 1964 z ovadbo, ki je bila v nadaljnem postopku zavržena. Navajam obrazložitev:

 

"Da prvi (Marjan Rožanc) kot direktor 'Odra 57', druga (Elza Rituper) pa kot administratorka nista poskrbela, da bi bilo knjigovodstvo in blagajna Odra 57 vodeno v smislu obstoječih predpisov. Finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ugotovila skrajen nered v finančnem in materialnem poslovanju 'Odra', vendar se konkretna škoda ni mogla ugotoviti ___ "

 

Takoj zatem se je nasilje ukinjanja gledališke umetnosti intenzivno začelo! Iva Zupančič pa je že vstopila v svoj drugi časovni interval, pa v tretji in v četrti red časa! S smrtjo se je prelila v odgovorno izpolnjenje. Smrti ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
16
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,627
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,277
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,170
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,804
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,447
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,041
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,172
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,037
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,268
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,294