Komentar

Milojka Kolar Celarc v ogledalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka

V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično podredi slovenski zdravstveni sistem in se s tem tudi finančno okoristi. Tokrat pa bom analiziral pomanjkljivosti obstoječega sistema javnega zdravstva in opozoril na najbolj v nebo vpijoče napake, ki jih resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZD) nikakor ne odpravlja.

24.04.2017 20:34
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   zdravstvena reforma   Milojka Kolar Celarc   urgentni centri   čakalne vrste

Foto: arhiv portal+

Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice, osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva?

Najprej pa o sami reformi zdravstvenega sistema: slednje predstavlja celota obeh navedenih zakonov. Ker predloga ZZVZZ v dokončni obliki še nimamo, o reformi torej še vedno ne moremo govoriti. Zdravstvena reforma je, podobno kot denimo pokojninska, tako ali tako že sama po sebi slaba novica, t.i. bad news. Zato je še posebej pomembno, da poskuša vladajoča politika za vsako ceno doseči čim širši družbeni konsenz o predlaganih spremembah, saj je le tako mogoče resno računati na njihov sprejem in učinkovito uveljavitev v praksi. Ministrica Milojka Kolar Celarc in njena stranka SMC seveda počneta vse prej kot to. Lep dokaz za to je dejstvo, da je ministrica v manj kot mesecu dni ostala brez obeh državnih sekretark ter generalne sekretarke na ministrstvu. To so tri njene formalno in dejansko najtesnejše sodelavke. Če ji one ne verjamejo, da dela prav in da je sposobna speljati to, kar si je zadala (ohraniti in okrepiti sistem javnega zdravstva v Sloveniji), kako ji naj zaupamo mi, državljanke in državljani? Naslednji dokaz so parcialni in nedomišljeni posamezni predlogi rešitev, ki so si pogosto med seboj nasprotujoči ter, kot že rečeno, niti približno ne naslavljajo poglavitnih pomanjkljivosti in ozkih grl trenutnega sistema javnega zdravstva.

 

Temeljni problem slovenskega javnega zdravstvenega sistema je namreč (ne)dostopnost. Najprej gre za finančno dostopnost. V Sloveniji je okrog 600.000 ljudi, katerih osebni dohodki so tako nizki, da jim praktično onemogočajo, da bi kakorkoli finančno prispevali k svoji zdravstveni oskrbi. Če jim dodamo še približno 100.000 registriranih brezposelnih, pridemo do številke 700.000 oseb, ki ne zmorejo biti samoplačniki. Vsakršno resno lotevanje zdravstvene reforme pri nas bi torej moralo najprej odgovoriti na vprašanje, kako tem ljudem zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe. Slovenski zdravstveni sistem je, ko si enkrat vanj vključen, po vseh poglavitnih kazalcih povsem primerljiv z drugimi po Evropi in svetu. Zaostajamo pa na področju dostopnosti - in to krepko.

 

 

Neracionalna pokritost z urgencami

 

Potem je tu prostorska dostopnost. Mreža medicinskih urgentnih centrov pri nas šteje 10 takšnih centrov. Od tega jih je na levem bregu reke Save sedem (Brežice, Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje, Jesenice, Slovenj Gradec), na desnem bregu Save pa zgolj trije (Nova Gorica, Izola, Novo mesto). Zakaj je to pomembno? Predvsem zato, ker na levem bregu Save živi približno 40 % populacije pri nas, na desnem bregu pa 60 %. Mreža urgentnih medicinskih centrov zato ni zgrajena tako, da bi omogočila najboljši dostop največjemu delu prebivalstva. Poleg tega se premalo upošteva dejansko časovno razdaljo, ki je predvsem pogojena s kvaliteto prometnih povezav med krajem bivanja in krajem urgentnega centra. Primer zahteve po izgradnji novega urgentnega centra na Ptuju to še najbolje ilustrira. V razdalji 50 kilometrov okoli Ptuja so že trije urgentni centri (Celje, Maribor, Murska Sobota), medtem ko recimo prebivalec Kočevja za vožnjo do Ljubljane porabi najmanj uro in pet minut, je prebivalec Ptuja denimo v Mariboru manj kot v pol ure.

 

Tretji problem je časovna dostopnost. Popularno se temu reče čakalne vrste. Vzemimo za primer urološkega bolnika. Na operacijo lahko čaka tudi do tri leta. V tem času mora uporabljati kateter, zato je v večini primerov nezmožen redno opravljati svojo zaposlitev. "Škoda", ki zaradi tega nastane, znaša okrog 50.000 evrov. Operacija po drugi strani stane pičlih 1.200 evrov. Poseg je neboleč in razmeroma preprost. Pacient je lahko ponovno "opravilno sposoben" v nekaj dneh. Problem torej ni v denarju, ampak v premajhnem številu operaterjev. Podobno je recimo pri pregledih z magnetno resonanco. Prijateljica, ki se je pred leti za stalno preselila v Avstralijo, mi je povedala, da v bolnišnici, kjer dela, pregledi z magnetno resonanco potekajo 24 ur na dan. Pri nas večinoma zgolj 8. Razlog je spet enak kot zgoraj: premajhno število tehnikov, ki so usposobljeni za tovrstne preglede.

 

 

Nedostopnost in neučinkovitost

 

Poleg dostopnosti je eden izmed temeljnih problemov slovenskega javnega zdravstvenega sistema tudi v izjemno slabem in neučinkovitem vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Kako se lahko zgodi, da javni zdravstveni zavod predvideni proračun za tekoče proračunsko leto porabi že v treh mesecih? Kako se lahko zgodi primer bolnišnice v Topolšici, ki je zaposlenim zaradi pomanjkanja sredstev enostavno prenehala izplačevati prispevke iz naslova zavarovanja in se s tem znašla na seznamu davčnih neplačnikov?! Eden izmed glavnih razlogov za veliko število podeljenih koncesij - predvsem s strani lokalnih skupnosti - je ravno v neoperativnosti in togosti javnih zdravstvenih zavodov. Ministrica si bojda prizadeva za ohranjanje in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Kako je torej mogoče, da je število samoplačnikov zdravstvenih storitev do zneska 800 evrov v porastu? Ljudje enostavno ne morejo čakati več let na nezahtevne operativne posege, ker pač morajo hoditi v službo. Zato si zdravstvene storitve, ki jih še zmorejo, pač plačajo sami.

 

 

Naslednje področje, kjer bi bilo potrebno storiti korak naprej, je področje standardizacije storitev in predvsem vgradnih materialov. Tako kot vse javne šole v Sloveniji izvajajo enak, javno veljaven program, bi morali vsi istovrstni javni zdravstveni zavodi nuditi enakovrstne in predvsem enako kakovostne zdravstvene storitve. Do cenovnih in kvalitetnih razlik pri vgradnih materialih enostavno ne more prihajati. Javni zdravstveni zavodi morajo biti bolj odprti v storitveni sektor. Zakaj ne bi tistim, ki želijo in zmorejo plačati nadstandardno storitev, tega tudi omogočili? Presežek tako zbranih sredstev bi lahko namenili izboljšanju zdravstvenega varstva tistih, ki si tega sicer ne morejo privoščiti. Slovenija ima neverjetno razvejano in kvalitetno mrežo zdravilišč. Zgolj iz tega naslova bi javni zdravstveni sistem lahko letno pridobil pol milijarde evrov dodatnih sredstev. Mar res moramo "izgubljati" paciente, ki recimo zobozdravstvene storitve raje ceneje in hitreje opravijo v Bolgariji, čeprav morajo za to plačati še letalsko vozovnico?

 

 

Kaj sploh ponuja ministrica Milojka

 

Namesto da bi naslovila ta vprašanja in odpravila očitne pomanjkljivosti v javnem zdravstvenem sistemu, ministrica Kolar Celarčeva raje predlaga sledeče. Finančno obremenjuje pokojninsko blagajno na račun zdravstvene blagajne in sicer zaradi dviga prispevnih stopenj, ki jih plačuje ZPIZ za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, za reci in piši 46 milijonov evrov letno. Nadalje, predlog novega ZZVZZ kar 5.700 telesno in duševno prizadetim osebam jemlje pravico do plačanega zdravstvenega zavarovanja s strani države. Teh 5.700 revežev bo torej ostalo brez dostopa do primarnih zdravstvenih storitev. In nenazadnje, predlog ministrice zvišuje tako prispevek delodajalca kot prispevek zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav ministrica GZS ves čas sveto zatrjuje, da temu ne bo tako.

 

Če h temu dodamo še očiten poskus politizacije in podržavljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), katerega direktorja naj bi po novem imenoval državni zbor in ne več organi upravljanja ZZZS, je jasno, da bo to po novem politična funkcija. Zavod bo vodil politik, ne pa poznavalec sistema in menedžer, ki naj bi ustrezno vodil sistem zdravstvenega varstva skladno s potrebami zaposlenih in delodajalcev - torej tistih, ki vanj vplačujemo. Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice (koncesije), osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva (predlogi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), čeprav je ni države na svetu, ki bi lahko zagotovila dostop do vseh zdravstvenih storitev izključno z javnimi sredstvi. Gre nenazadnje tudi za slabo prikrit poskus pridobitve političnega vpliva nad več kot 2 milijardama evrov sredstev letno, ter s tem "monetizacije" sicer na tako pomembnem področju popolnoma zavoženega vladnega mandata? Kakor pravijo jezuiti: Po majhnih rečeh jih boš prepoznal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.275
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412