Komentar

Milojka Kolar Celarc v ogledalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka

V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično podredi slovenski zdravstveni sistem in se s tem tudi finančno okoristi. Tokrat pa bom analiziral pomanjkljivosti obstoječega sistema javnega zdravstva in opozoril na najbolj v nebo vpijoče napake, ki jih resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZD) nikakor ne odpravlja.

24.04.2017 20:34
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   zdravstvena reforma   Milojka Kolar Celarc   urgentni centri   čakalne vrste

Foto: arhiv portal+

Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice, osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva?

Najprej pa o sami reformi zdravstvenega sistema: slednje predstavlja celota obeh navedenih zakonov. Ker predloga ZZVZZ v dokončni obliki še nimamo, o reformi torej še vedno ne moremo govoriti. Zdravstvena reforma je, podobno kot denimo pokojninska, tako ali tako že sama po sebi slaba novica, t.i. bad news. Zato je še posebej pomembno, da poskuša vladajoča politika za vsako ceno doseči čim širši družbeni konsenz o predlaganih spremembah, saj je le tako mogoče resno računati na njihov sprejem in učinkovito uveljavitev v praksi. Ministrica Milojka Kolar Celarc in njena stranka SMC seveda počneta vse prej kot to. Lep dokaz za to je dejstvo, da je ministrica v manj kot mesecu dni ostala brez obeh državnih sekretark ter generalne sekretarke na ministrstvu. To so tri njene formalno in dejansko najtesnejše sodelavke. Če ji one ne verjamejo, da dela prav in da je sposobna speljati to, kar si je zadala (ohraniti in okrepiti sistem javnega zdravstva v Sloveniji), kako ji naj zaupamo mi, državljanke in državljani? Naslednji dokaz so parcialni in nedomišljeni posamezni predlogi rešitev, ki so si pogosto med seboj nasprotujoči ter, kot že rečeno, niti približno ne naslavljajo poglavitnih pomanjkljivosti in ozkih grl trenutnega sistema javnega zdravstva.

 

Temeljni problem slovenskega javnega zdravstvenega sistema je namreč (ne)dostopnost. Najprej gre za finančno dostopnost. V Sloveniji je okrog 600.000 ljudi, katerih osebni dohodki so tako nizki, da jim praktično onemogočajo, da bi kakorkoli finančno prispevali k svoji zdravstveni oskrbi. Če jim dodamo še približno 100.000 registriranih brezposelnih, pridemo do številke 700.000 oseb, ki ne zmorejo biti samoplačniki. Vsakršno resno lotevanje zdravstvene reforme pri nas bi torej moralo najprej odgovoriti na vprašanje, kako tem ljudem zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe. Slovenski zdravstveni sistem je, ko si enkrat vanj vključen, po vseh poglavitnih kazalcih povsem primerljiv z drugimi po Evropi in svetu. Zaostajamo pa na področju dostopnosti - in to krepko.

 

 

Neracionalna pokritost z urgencami

 

Potem je tu prostorska dostopnost. Mreža medicinskih urgentnih centrov pri nas šteje 10 takšnih centrov. Od tega jih je na levem bregu reke Save sedem (Brežice, Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje, Jesenice, Slovenj Gradec), na desnem bregu Save pa zgolj trije (Nova Gorica, Izola, Novo mesto). Zakaj je to pomembno? Predvsem zato, ker na levem bregu Save živi približno 40 % populacije pri nas, na desnem bregu pa 60 %. Mreža urgentnih medicinskih centrov zato ni zgrajena tako, da bi omogočila najboljši dostop največjemu delu prebivalstva. Poleg tega se premalo upošteva dejansko časovno razdaljo, ki je predvsem pogojena s kvaliteto prometnih povezav med krajem bivanja in krajem urgentnega centra. Primer zahteve po izgradnji novega urgentnega centra na Ptuju to še najbolje ilustrira. V razdalji 50 kilometrov okoli Ptuja so že trije urgentni centri (Celje, Maribor, Murska Sobota), medtem ko recimo prebivalec Kočevja za vožnjo do Ljubljane porabi najmanj uro in pet minut, je prebivalec Ptuja denimo v Mariboru manj kot v pol ure.

 

Tretji problem je časovna dostopnost. Popularno se temu reče čakalne vrste. Vzemimo za primer urološkega bolnika. Na operacijo lahko čaka tudi do tri leta. V tem času mora uporabljati kateter, zato je v večini primerov nezmožen redno opravljati svojo zaposlitev. "Škoda", ki zaradi tega nastane, znaša okrog 50.000 evrov. Operacija po drugi strani stane pičlih 1.200 evrov. Poseg je neboleč in razmeroma preprost. Pacient je lahko ponovno "opravilno sposoben" v nekaj dneh. Problem torej ni v denarju, ampak v premajhnem številu operaterjev. Podobno je recimo pri pregledih z magnetno resonanco. Prijateljica, ki se je pred leti za stalno preselila v Avstralijo, mi je povedala, da v bolnišnici, kjer dela, pregledi z magnetno resonanco potekajo 24 ur na dan. Pri nas večinoma zgolj 8. Razlog je spet enak kot zgoraj: premajhno število tehnikov, ki so usposobljeni za tovrstne preglede.

 

 

Nedostopnost in neučinkovitost

 

Poleg dostopnosti je eden izmed temeljnih problemov slovenskega javnega zdravstvenega sistema tudi v izjemno slabem in neučinkovitem vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Kako se lahko zgodi, da javni zdravstveni zavod predvideni proračun za tekoče proračunsko leto porabi že v treh mesecih? Kako se lahko zgodi primer bolnišnice v Topolšici, ki je zaposlenim zaradi pomanjkanja sredstev enostavno prenehala izplačevati prispevke iz naslova zavarovanja in se s tem znašla na seznamu davčnih neplačnikov?! Eden izmed glavnih razlogov za veliko število podeljenih koncesij - predvsem s strani lokalnih skupnosti - je ravno v neoperativnosti in togosti javnih zdravstvenih zavodov. Ministrica si bojda prizadeva za ohranjanje in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Kako je torej mogoče, da je število samoplačnikov zdravstvenih storitev do zneska 800 evrov v porastu? Ljudje enostavno ne morejo čakati več let na nezahtevne operativne posege, ker pač morajo hoditi v službo. Zato si zdravstvene storitve, ki jih še zmorejo, pač plačajo sami.

 

 

Naslednje področje, kjer bi bilo potrebno storiti korak naprej, je področje standardizacije storitev in predvsem vgradnih materialov. Tako kot vse javne šole v Sloveniji izvajajo enak, javno veljaven program, bi morali vsi istovrstni javni zdravstveni zavodi nuditi enakovrstne in predvsem enako kakovostne zdravstvene storitve. Do cenovnih in kvalitetnih razlik pri vgradnih materialih enostavno ne more prihajati. Javni zdravstveni zavodi morajo biti bolj odprti v storitveni sektor. Zakaj ne bi tistim, ki želijo in zmorejo plačati nadstandardno storitev, tega tudi omogočili? Presežek tako zbranih sredstev bi lahko namenili izboljšanju zdravstvenega varstva tistih, ki si tega sicer ne morejo privoščiti. Slovenija ima neverjetno razvejano in kvalitetno mrežo zdravilišč. Zgolj iz tega naslova bi javni zdravstveni sistem lahko letno pridobil pol milijarde evrov dodatnih sredstev. Mar res moramo "izgubljati" paciente, ki recimo zobozdravstvene storitve raje ceneje in hitreje opravijo v Bolgariji, čeprav morajo za to plačati še letalsko vozovnico?

 

 

Kaj sploh ponuja ministrica Milojka

 

Namesto da bi naslovila ta vprašanja in odpravila očitne pomanjkljivosti v javnem zdravstvenem sistemu, ministrica Kolar Celarčeva raje predlaga sledeče. Finančno obremenjuje pokojninsko blagajno na račun zdravstvene blagajne in sicer zaradi dviga prispevnih stopenj, ki jih plačuje ZPIZ za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, za reci in piši 46 milijonov evrov letno. Nadalje, predlog novega ZZVZZ kar 5.700 telesno in duševno prizadetim osebam jemlje pravico do plačanega zdravstvenega zavarovanja s strani države. Teh 5.700 revežev bo torej ostalo brez dostopa do primarnih zdravstvenih storitev. In nenazadnje, predlog ministrice zvišuje tako prispevek delodajalca kot prispevek zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav ministrica GZS ves čas sveto zatrjuje, da temu ne bo tako.

 

Če h temu dodamo še očiten poskus politizacije in podržavljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), katerega direktorja naj bi po novem imenoval državni zbor in ne več organi upravljanja ZZZS, je jasno, da bo to po novem politična funkcija. Zavod bo vodil politik, ne pa poznavalec sistema in menedžer, ki naj bi ustrezno vodil sistem zdravstvenega varstva skladno s potrebami zaposlenih in delodajalcev - torej tistih, ki vanj vplačujemo. Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice (koncesije), osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva (predlogi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), čeprav je ni države na svetu, ki bi lahko zagotovila dostop do vseh zdravstvenih storitev izključno z javnimi sredstvi. Gre nenazadnje tudi za slabo prikrit poskus pridobitve političnega vpliva nad več kot 2 milijardama evrov sredstev letno, ter s tem "monetizacije" sicer na tako pomembnem področju popolnoma zavoženega vladnega mandata? Kakor pravijo jezuiti: Po majhnih rečeh jih boš prepoznal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
12
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.589
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.306
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.911
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.714
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.873
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.588
07/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.502
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 894
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.312
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.694