Komentar

Milojka Kolar Celarc v ogledalu: Kakšna bi morala biti njena zdravstvena reforma in zakaj niti slučajno ni taka

V prejšnjem prispevku, objavljenem na tem portalu 14. aprila, smo razčlenil in razgalil poskus stranke SMC, da si politično podredi slovenski zdravstveni sistem in se s tem tudi finančno okoristi. Tokrat pa bom analiziral pomanjkljivosti obstoječega sistema javnega zdravstva in opozoril na najbolj v nebo vpijoče napake, ki jih resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZD) nikakor ne odpravlja.

24.04.2017 20:34
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   zdravstvena reforma   Milojka Kolar Celarc   urgentni centri   čakalne vrste

Foto: arhiv portal+

Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice, osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva?

Najprej pa o sami reformi zdravstvenega sistema: slednje predstavlja celota obeh navedenih zakonov. Ker predloga ZZVZZ v dokončni obliki še nimamo, o reformi torej še vedno ne moremo govoriti. Zdravstvena reforma je, podobno kot denimo pokojninska, tako ali tako že sama po sebi slaba novica, t.i. bad news. Zato je še posebej pomembno, da poskuša vladajoča politika za vsako ceno doseči čim širši družbeni konsenz o predlaganih spremembah, saj je le tako mogoče resno računati na njihov sprejem in učinkovito uveljavitev v praksi. Ministrica Milojka Kolar Celarc in njena stranka SMC seveda počneta vse prej kot to. Lep dokaz za to je dejstvo, da je ministrica v manj kot mesecu dni ostala brez obeh državnih sekretark ter generalne sekretarke na ministrstvu. To so tri njene formalno in dejansko najtesnejše sodelavke. Če ji one ne verjamejo, da dela prav in da je sposobna speljati to, kar si je zadala (ohraniti in okrepiti sistem javnega zdravstva v Sloveniji), kako ji naj zaupamo mi, državljanke in državljani? Naslednji dokaz so parcialni in nedomišljeni posamezni predlogi rešitev, ki so si pogosto med seboj nasprotujoči ter, kot že rečeno, niti približno ne naslavljajo poglavitnih pomanjkljivosti in ozkih grl trenutnega sistema javnega zdravstva.

 

Temeljni problem slovenskega javnega zdravstvenega sistema je namreč (ne)dostopnost. Najprej gre za finančno dostopnost. V Sloveniji je okrog 600.000 ljudi, katerih osebni dohodki so tako nizki, da jim praktično onemogočajo, da bi kakorkoli finančno prispevali k svoji zdravstveni oskrbi. Če jim dodamo še približno 100.000 registriranih brezposelnih, pridemo do številke 700.000 oseb, ki ne zmorejo biti samoplačniki. Vsakršno resno lotevanje zdravstvene reforme pri nas bi torej moralo najprej odgovoriti na vprašanje, kako tem ljudem zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe. Slovenski zdravstveni sistem je, ko si enkrat vanj vključen, po vseh poglavitnih kazalcih povsem primerljiv z drugimi po Evropi in svetu. Zaostajamo pa na področju dostopnosti - in to krepko.

 

 

Neracionalna pokritost z urgencami

 

Potem je tu prostorska dostopnost. Mreža medicinskih urgentnih centrov pri nas šteje 10 takšnih centrov. Od tega jih je na levem bregu reke Save sedem (Brežice, Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje, Jesenice, Slovenj Gradec), na desnem bregu Save pa zgolj trije (Nova Gorica, Izola, Novo mesto). Zakaj je to pomembno? Predvsem zato, ker na levem bregu Save živi približno 40 % populacije pri nas, na desnem bregu pa 60 %. Mreža urgentnih medicinskih centrov zato ni zgrajena tako, da bi omogočila najboljši dostop največjemu delu prebivalstva. Poleg tega se premalo upošteva dejansko časovno razdaljo, ki je predvsem pogojena s kvaliteto prometnih povezav med krajem bivanja in krajem urgentnega centra. Primer zahteve po izgradnji novega urgentnega centra na Ptuju to še najbolje ilustrira. V razdalji 50 kilometrov okoli Ptuja so že trije urgentni centri (Celje, Maribor, Murska Sobota), medtem ko recimo prebivalec Kočevja za vožnjo do Ljubljane porabi najmanj uro in pet minut, je prebivalec Ptuja denimo v Mariboru manj kot v pol ure.

 

Tretji problem je časovna dostopnost. Popularno se temu reče čakalne vrste. Vzemimo za primer urološkega bolnika. Na operacijo lahko čaka tudi do tri leta. V tem času mora uporabljati kateter, zato je v večini primerov nezmožen redno opravljati svojo zaposlitev. "Škoda", ki zaradi tega nastane, znaša okrog 50.000 evrov. Operacija po drugi strani stane pičlih 1.200 evrov. Poseg je neboleč in razmeroma preprost. Pacient je lahko ponovno "opravilno sposoben" v nekaj dneh. Problem torej ni v denarju, ampak v premajhnem številu operaterjev. Podobno je recimo pri pregledih z magnetno resonanco. Prijateljica, ki se je pred leti za stalno preselila v Avstralijo, mi je povedala, da v bolnišnici, kjer dela, pregledi z magnetno resonanco potekajo 24 ur na dan. Pri nas večinoma zgolj 8. Razlog je spet enak kot zgoraj: premajhno število tehnikov, ki so usposobljeni za tovrstne preglede.

 

 

Nedostopnost in neučinkovitost

 

Poleg dostopnosti je eden izmed temeljnih problemov slovenskega javnega zdravstvenega sistema tudi v izjemno slabem in neučinkovitem vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Kako se lahko zgodi, da javni zdravstveni zavod predvideni proračun za tekoče proračunsko leto porabi že v treh mesecih? Kako se lahko zgodi primer bolnišnice v Topolšici, ki je zaposlenim zaradi pomanjkanja sredstev enostavno prenehala izplačevati prispevke iz naslova zavarovanja in se s tem znašla na seznamu davčnih neplačnikov?! Eden izmed glavnih razlogov za veliko število podeljenih koncesij - predvsem s strani lokalnih skupnosti - je ravno v neoperativnosti in togosti javnih zdravstvenih zavodov. Ministrica si bojda prizadeva za ohranjanje in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Kako je torej mogoče, da je število samoplačnikov zdravstvenih storitev do zneska 800 evrov v porastu? Ljudje enostavno ne morejo čakati več let na nezahtevne operativne posege, ker pač morajo hoditi v službo. Zato si zdravstvene storitve, ki jih še zmorejo, pač plačajo sami.

 

 

Naslednje področje, kjer bi bilo potrebno storiti korak naprej, je področje standardizacije storitev in predvsem vgradnih materialov. Tako kot vse javne šole v Sloveniji izvajajo enak, javno veljaven program, bi morali vsi istovrstni javni zdravstveni zavodi nuditi enakovrstne in predvsem enako kakovostne zdravstvene storitve. Do cenovnih in kvalitetnih razlik pri vgradnih materialih enostavno ne more prihajati. Javni zdravstveni zavodi morajo biti bolj odprti v storitveni sektor. Zakaj ne bi tistim, ki želijo in zmorejo plačati nadstandardno storitev, tega tudi omogočili? Presežek tako zbranih sredstev bi lahko namenili izboljšanju zdravstvenega varstva tistih, ki si tega sicer ne morejo privoščiti. Slovenija ima neverjetno razvejano in kvalitetno mrežo zdravilišč. Zgolj iz tega naslova bi javni zdravstveni sistem lahko letno pridobil pol milijarde evrov dodatnih sredstev. Mar res moramo "izgubljati" paciente, ki recimo zobozdravstvene storitve raje ceneje in hitreje opravijo v Bolgariji, čeprav morajo za to plačati še letalsko vozovnico?

 

 

Kaj sploh ponuja ministrica Milojka

 

Namesto da bi naslovila ta vprašanja in odpravila očitne pomanjkljivosti v javnem zdravstvenem sistemu, ministrica Kolar Celarčeva raje predlaga sledeče. Finančno obremenjuje pokojninsko blagajno na račun zdravstvene blagajne in sicer zaradi dviga prispevnih stopenj, ki jih plačuje ZPIZ za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, za reci in piši 46 milijonov evrov letno. Nadalje, predlog novega ZZVZZ kar 5.700 telesno in duševno prizadetim osebam jemlje pravico do plačanega zdravstvenega zavarovanja s strani države. Teh 5.700 revežev bo torej ostalo brez dostopa do primarnih zdravstvenih storitev. In nenazadnje, predlog ministrice zvišuje tako prispevek delodajalca kot prispevek zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav ministrica GZS ves čas sveto zatrjuje, da temu ne bo tako.

 

Če h temu dodamo še očiten poskus politizacije in podržavljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), katerega direktorja naj bi po novem imenoval državni zbor in ne več organi upravljanja ZZZS, je jasno, da bo to po novem politična funkcija. Zavod bo vodil politik, ne pa poznavalec sistema in menedžer, ki naj bi ustrezno vodil sistem zdravstvenega varstva skladno s potrebami zaposlenih in delodajalcev - torej tistih, ki vanj vplačujemo. Je vsemu naštetemu torej res mogoče reči zdravstvena reforma, ali pa gre zgolj za brezglavi lov na čarovnice (koncesije), osebno maščevanje in izganjanje vseh zasebnih sredstev iz javnega zdravstva (predlogi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), čeprav je ni države na svetu, ki bi lahko zagotovila dostop do vseh zdravstvenih storitev izključno z javnimi sredstvi. Gre nenazadnje tudi za slabo prikrit poskus pridobitve političnega vpliva nad več kot 2 milijardama evrov sredstev letno, ter s tem "monetizacije" sicer na tako pomembnem področju popolnoma zavoženega vladnega mandata? Kakor pravijo jezuiti: Po majhnih rečeh jih boš prepoznal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.486
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.521
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.102
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.302
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722