Komentar

Zakaj Nogometna zveza Slovenije ne posluje racionalno

Odgovor na to vprašanje se skriva v nekaj številkah: Nogometna zveza Slovenije je imela konec lanskega leta 1,2 milijona evrov izgube in 8,2 milijona dolgov. Za stavbno pravico za Nacionalni nogometni center na Brdu bo v času trajanja najemne pogodbe plačala 4,4 milijona evrov - pa ob izteku pogodbe nepremičnina še vedno ne bo njena last.

25.04.2017 21:04
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   nogomet   NZS   Ivan Simič   izguba   UEFA

Foto: arhitektura Krušec

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih Nogometna zveza Slovenija lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja.

Pred stopetimi leti, 10. aprila 1912, je iz angleškega pristanišča Southampton proti New Yorku zaplula do takrat največja ladja na svetu. Titanik je veljal za najmogočnejšo in neuničljivo ladjo, a je svojo pot zaključil že čez štiri dni, ko se je, čeprav so tisti dan prejeli šest radijskih opozoril, zaletel v ledeno goro. Od 2.223 potnikov jih je preživelo le 706. Kot izhaja iz razpoložljivih informacij, je vodstvo precenilo sposobnosti svoje ladje in potovanje se je končalo tragično. Podobno bi lahko veljalo za sedanje vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki ignorira dobronamerna opozorila. Obenem pa je prejšnje vodstvo, ki naj bi bilo po mnenju nekaterih odgovorno za to situacijo, odšlo na bolje plačane funkcije.

 

Zadnja leta poslušamo, da je NZS finančno stabilna ustanova, ki posluje uspešno. Toda ali je temu res tako? V nogometu se uspešno poslovanje odraža predvsem v sodelovanju na velikih tekmovanjih, toda tega pri NZS ni zaslediti že od leta 2010. Članska reprezentanca NZS se ni uspela uvrstiti na zadnja tri velika tekmovanja in srčno upam, da jim bo to uspelo letos. Poleg slabih športnih rezultatov je skrb zbujajoče tudi finančno stanje NZS. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da mediji o tem ne pišejo, čeprav se včasih ukvarjajo z manj pomembnimi zadevami. Tako sem se pred kratkim pozanimal, kaj je razlog temu, in prejel sem iskrene odgovore nekateri novinarjev. Enostavno si ne upajo pisati ali poročati o tem, kajti uredniki jim ne dovolijo objav, če pa jim slučajno dovolijo, se naknadno pojavijo težave. Zakaj bi si torej zapletali življenje. Iz več različnih virov sem prejel informacijo, da naj bi bil na tem področju aktiven eden od članov vodstva NZS, ki naj bi bil znan po tem, da lahko vpliva na to, kaj bodo objavili mediji. Priznam, da sem njegovo moč občutil tudi sam, in to na volitvah za predsednika NZS in MNZ Ljubljana, ko naj bi o meni širil neresnice, češ da sem pokvarjen, da želim uničiti nogomet ipd. Menda naj bi imel tudi pomoč iz tujine. Še več, nekaterim medijem naj bi obljubljal, da bo NZS pri njih objavila oglase, če me bodo očrnili, eni od medobčinskih nogometnih zvez pa je obljubil 15.000 evrov, če podpre njega in njegovega kandidata. Ne vem, ali je to korupcija, toda moralno to prav gotovo ni. Imam dokaze o obljubi teh 15.000 evrov; treba je le še preveriti, če je član vodstva NZS ta denar že nakazal.

 

 

Drago, dražje, najdražje

 

Odgovorni na Nogometni zvezi svoj uspeh gradijo predvsem na Nacionalnem nogometnem centru Brdo (NNC), ki je po mojem videnju eden glavnih vzrokov za težko finančno stanje NZS. Kolikor mi je znano, naj bi izvršni odbor NZS letos soglasno potrdil pregrešno drago naložbo v poslovno stavbo in nogometna igrišča. Celotna naložba naj bi znašala 10,3 milijona evrov. Če ob tem pomislim, da smo leta 2010 načrtovali gradnjo enako velike poslovne stavbe v Ljubljani in seveda igrišč na Brdu, kar naj bi stalo med štirimi in petimi milijoni evrov, me zanima, kam je šla razlika. Zakaj so se vodilni na NZS raje odločili za oddaljeni in neracionalni luksuz na Brdu namesto racionalne rešitve v Ljubljani?

 

 

Za uporabo zemljišča 4,4 milijona

 

Dodatni argument neracionalnosti gradnje NNC Brdo je dejstvo, da NZS plačuje državi 88.000 evrov letnega nadomestila za stavbno pravico. NZS bo torej v 50 letih, za kolikor je ustanovljena stavbna pravica, plačala 4,4 milijona evrov. To pomeni, da bo NZS plačala za najem zemljišča 4,4 milijona evrov, pa zemljišče še zmeraj ne bo njeno. Plačujejo nekaj, kar ne bi bilo treba plačati, saj so imeli v Ljubljani svojo lastno parcelo za gradnjo poslovne stavbe.

 

NZS bi lahko torej zgradila ustrezno in racionalneje poslovno stavbo v Ljubljani na Čerinovi 4, kjer je bila stara poslovna stavba, iz katere so se ravno tako izselili po nepotrebnem in nekaj let plačevali najemnino. V času, ko sem bil predsednik NZS, smo pripravili vse za gradnjo poslovne stavbe na tej lokaciji. Za okoli 1.100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in dve etaži garaž bi porabili med 1,5 do 1,8 milijona evrov - in ta stavba bi bila last NZS. Predvideni zaključek gradnje je bil konec 2011 oziroma v začetku 2012.

 

Tako pa je NZS za gradnjo poslovne stavbe v NNC Brdo porabila okoli 7 milijonov evrov. Če k temu dodamo še 50-letno nadomestilo za stavbno pravico, kar znese dodatna 4,4 milijona evrov, ugotovimo, da je strošek stavbe več kot 11 milijonov evrov. To je skoraj šestkrat več, kot če bi poslovno stavbo gradili v Ljubljani. Če bo kdo trdil, da večji del stavbne pravice odpade na nogometna igrišča, mu odgovarjam, da je to še bolj neracionalno.

 

Razumem, da mediji niso poročali o tem, toda preseneča me dejstvo, da so člani izvršnega odbora NZS, ki naj bi bili vsi nogometni delavci, ki pazijo na vsak evro, podprli tako drago naložbo. Ali je mogoče, da so ugodnosti te funkcije bile dovolj za dvig roke?

 

 

Obveznosti Nogometne zveze Slovenije

 

Iz letnega poročila NZS za leto 2016 izhaja, da je konec leta 2016 znašal dolg NZS iz naslova prejetih posojil 6.012.500 evrov (dolgoročne in kratkoročne obveznosti). Poleg obveznosti iz naslova posojil ima NZS še 2,2 milijona evrov poslovnih obveznosti, kar vse skupaj znese 8,2 milijona evrov obveznosti oziroma za 374.319 evrov več kot eno leto prej. Poslovanje NZS je bilo najboljše v letih 2009 in 2010, ko smo ustvarili 1.130.444 evrov dobička, ko smo uspeli pokriti izgubo iz preteklosti in zagotovili ustrezna denarna sredstva za prihodnost (Ivan Simič je NZS vodil v letih 2009-2010, op. uredn). Žal pa so po mojem mnenju neracionalne poteze vodstva NZS v letih 2011 do danes NZS pripeljale v sedanjo težko situacijo.

 

 

UEFA poskuša reševati NZS

 

Da bi se vsaj delno ublažilo slabo finančno stanje NZS, so se odgovorni v UEFI odločili, da Sloveniji namenijo milijon evrov pomoči, donacije oziroma to lahko imenujete, kakorkoli želite. Ker pa to ni možno storiti le za Slovenijo, je milijon pomoči dobila vsaka članica UEFE. UEFA je podelila 55 milijonov evrov, da bi NZS prejela en milijon, od katerega bo najverjetneje 800.000,00 evrov namenila za vračilo letošnjega obroka posojila, ki ga je prejela od UEFE. Zanimivo kroženje denarja. Škoda, da se UEFA ni odločila, da NZS pokrije vsa posojila in dolgove, ki jih ima NZS. V tem primeru bi NZS prejela finančno injekcijo v višini osem milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi tudi ostale članice UEFA prejele po osem milijonov evrov in na ta način bi UEFA svojim članicam razdelila 440 milijonov evrov. V tem primeru bi bili vsi še bolj zadovoljni.

 

 

Kako pokriti izgubo in vrniti posojila

 

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih NZS lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja. Ocenjujem, da lahko vsaka uvrstitev prinese okoli tri milijone evrov ostanka, kar pomeni, da bi s tremi zaporednimi uvrstitvami uspeli pokriti te, po mojem mnenju neracionalne naložbe. Zato si srčno želim in upam, da se bo članska nogometna reprezentanca uvrstila na naslednjo svetovno in evropsko prvenstvo, saj bi ti dve uvrstitvi v veliki meri rešili trenutno slabo finančno situacijo krovne nogometne zveze.

 

Kljub temu pa se ne strinjam s tem, da bi tisti, ki so odgovorni za to težko finančno situacijo NZS, ostali nekaznovani. Kajti če naj bi bil eden od podpredsednikov NZS obsojen na zaporno kazen sedmih mesecev, pogojno dve leti, ker je prejel okoli 13.000 evrov honorarja brez sklepa izvršnega odbora njegove medobčinske nogometne zveze, potem bi za težko finančno situacijo NZS moral odgovarjati celoten izvršni odbor, ki je potrjeval neracionalne naložbe. Tukaj pa ne gre več le za 13.000 evrov, temveč najverjetneje za nekaj milijonov. Če so se že želeli zadolžiti, bi bilo veliko bolje, če bi ta denar namenili klubom.

 

 

***

 

Biti predsednik NZS ali član izvršnega odbora je velik privilegij in obenem tudi velika obveznost. Če se te funkcije lotiš odgovorno in si resnično želiš uspeha, potem uspeh ne izostane. Z uspehom pa pride tudi dober finančni rezultat. Če pa se te funkcije lotiš zaradi ugodnosti, ki ti jih daje, ker si lahko ogledaš nogometne tekme, ki si ji drugače ne bi mogel ogledati, ker lahko letiš z letalom, ker drugače ne bi mogel, ker si lahko v bližini znanih športnikov, ker drugače ne bi mogel biti, in ker ti je funkcija v NZS lahko odskočna deska za višjo funkcijo, potem NZS pripelješ v situacijo, v kateri je zdaj. Zapitek bodo tako ali tako plačale prihodnje generacije.

 

 

Ivan Simič je javnosti najbolj znan kot davčni strokovnjak. Je tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije in direktor nekdanje Davčne uprave (DURS). Lani se je potegoval za predsednika NZS, vendar je kasneje iz tekme odstopil zaradi domnevnih groženj. Simič velja za enega največjih davčnih strokovnjakov pri nas. Pričujoči prispevek je bil v izvirni, daljši verziji objavljen v reviji Denar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Migracijska tempirana bomba
3
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
20
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
Odprta rana na evropskem telesu: 15 let od ruske vojaške agresije na Gruzijo
10
06.08.2023 21:25
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko so v Pekingu potekale poletne olimpijske igre, je Vladimir Putin napadel Gruzijo. Pred ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.151
02/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.669
03/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.478
04/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.445
05/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.582
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.050
07/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.177
08/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.546
09/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 288
10/
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
Blaž Benedik Ivanov
Ogledov: 1.696