Pred stopetimi leti, 10. aprila 1912, je iz angleškega pristanišča Southampton proti New Yorku zaplula do takrat največja ladja na svetu. Titanik je veljal za najmogočnejšo in neuničljivo ladjo, a je svojo pot zaključil že čez štiri dni, ko se je, čeprav so tisti dan prejeli šest radijskih opozoril, zaletel v ledeno goro. Od 2.223 potnikov jih je preživelo le 706. Kot izhaja iz razpoložljivih informacij, je vodstvo precenilo sposobnosti svoje ladje in potovanje se je končalo tragično. Podobno bi lahko veljalo za sedanje vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki ignorira dobronamerna opozorila. Obenem pa je prejšnje vodstvo, ki naj bi bilo po mnenju nekaterih odgovorno za to situacijo, odšlo na bolje plačane funkcije.

Zadnja leta poslušamo, da je NZS finančno stabilna ustanova, ki posluje uspešno. Toda ali je temu res tako? V nogometu se uspešno poslovanje odraža predvsem v sodelovanju na velikih tekmovanjih, toda tega pri NZS ni zaslediti že od leta 2010. Članska reprezentanca NZS se ni uspela uvrstiti na zadnja tri velika tekmovanja in srčno upam, da jim bo to uspelo letos. Poleg slabih športnih rezultatov je skrb zbujajoče tudi finančno stanje NZS. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da mediji o tem ne pišejo, čeprav se včasih ukvarjajo z manj pomembnimi zadevami. Tako sem se pred kratkim pozanimal, kaj je razlog temu, in prejel sem iskrene odgovore nekateri novinarjev. Enostavno si ne upajo pisati ali poročati o tem, kajti uredniki jim ne dovolijo objav, če pa jim slučajno dovolijo, se naknadno pojavijo težave. Zakaj bi si torej zapletali življenje. Iz več različnih virov sem prejel informacijo, da naj bi bil na tem področju aktiven eden od članov vodstva NZS, ki naj bi bil znan po tem, da lahko vpliva na to, kaj bodo objavili mediji. Priznam, da sem njegovo moč občutil tudi sam, in to na volitvah za predsednika NZS in MNZ Ljubljana, ko naj bi o meni širil neresnice, češ da sem pokvarjen, da želim uničiti nogomet ipd. Menda naj bi imel tudi pomoč iz tujine. Še več, nekaterim medijem naj bi obljubljal, da bo NZS pri njih objavila oglase, če me bodo očrnili, eni od medobčinskih nogometnih zvez pa je obljubil 15.000 evrov, če podpre njega in njegovega kandidata. Ne vem, ali je to korupcija, toda moralno to prav gotovo ni. Imam dokaze o obljubi teh 15.000 evrov; treba je le še preveriti, če je član vodstva NZS ta denar že nakazal.

Drago, dražje, najdražje

Odgovorni na Nogometni zvezi svoj uspeh gradijo predvsem na Nacionalnem nogometnem centru Brdo (NNC), ki je po mojem videnju eden glavnih vzrokov za težko finančno stanje NZS. Kolikor mi je znano, naj bi izvršni odbor NZS letos soglasno potrdil pregrešno drago naložbo v poslovno stavbo in nogometna igrišča. Celotna naložba naj bi znašala 10,3 milijona evrov. Če ob tem pomislim, da smo leta 2010 načrtovali gradnjo enako velike poslovne stavbe v Ljubljani in seveda igrišč na Brdu, kar naj bi stalo med štirimi in petimi milijoni evrov, me zanima, kam je šla razlika. Zakaj so se vodilni na NZS raje odločili za oddaljeni in neracionalni luksuz na Brdu namesto racionalne rešitve v Ljubljani?

Za uporabo zemljišča 4,4 milijona

Dodatni argument neracionalnosti gradnje NNC Brdo je dejstvo, da NZS plačuje državi 88.000 evrov letnega nadomestila za stavbno pravico. NZS bo torej v 50 letih, za kolikor je ustanovljena stavbna pravica, plačala 4,4 milijona evrov. To pomeni, da bo NZS plačala za najem zemljišča 4,4 milijona evrov, pa zemljišče še zmeraj ne bo njeno. Plačujejo nekaj, kar ne bi bilo treba plačati, saj so imeli v Ljubljani svojo lastno parcelo za gradnjo poslovne stavbe.

NZS bi lahko torej zgradila ustrezno in racionalneje poslovno stavbo v Ljubljani na Čerinovi 4, kjer je bila stara poslovna stavba, iz katere so se ravno tako izselili po nepotrebnem in nekaj let plačevali najemnino. V času, ko sem bil predsednik NZS, smo pripravili vse za gradnjo poslovne stavbe na tej lokaciji. Za okoli 1.100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in dve etaži garaž bi porabili med 1,5 do 1,8 milijona evrov - in ta stavba bi bila last NZS. Predvideni zaključek gradnje je bil konec 2011 oziroma v začetku 2012.

Tako pa je NZS za gradnjo poslovne stavbe v NNC Brdo porabila okoli 7 milijonov evrov. Če k temu dodamo še 50-letno nadomestilo za stavbno pravico, kar znese dodatna 4,4 milijona evrov, ugotovimo, da je strošek stavbe več kot 11 milijonov evrov. To je skoraj šestkrat več, kot če bi poslovno stavbo gradili v Ljubljani. Če bo kdo trdil, da večji del stavbne pravice odpade na nogometna igrišča, mu odgovarjam, da je to še bolj neracionalno.

Razumem, da mediji niso poročali o tem, toda preseneča me dejstvo, da so člani izvršnega odbora NZS, ki naj bi bili vsi nogometni delavci, ki pazijo na vsak evro, podprli tako drago naložbo. Ali je mogoče, da so ugodnosti te funkcije bile dovolj za dvig roke?

Obveznosti Nogometne zveze Slovenije

Iz letnega poročila NZS za leto 2016 izhaja, da je konec leta 2016 znašal dolg NZS iz naslova prejetih posojil 6.012.500 evrov (dolgoročne in kratkoročne obveznosti). Poleg obveznosti iz naslova posojil ima NZS še 2,2 milijona evrov poslovnih obveznosti, kar vse skupaj znese 8,2 milijona evrov obveznosti oziroma za 374.319 evrov več kot eno leto prej. Poslovanje NZS je bilo najboljše v letih 2009 in 2010, ko smo ustvarili 1.130.444 evrov dobička, ko smo uspeli pokriti izgubo iz preteklosti in zagotovili ustrezna denarna sredstva za prihodnost (Ivan Simič je NZS vodil v letih 2009-2010, op. uredn). Žal pa so po mojem mnenju neracionalne poteze vodstva NZS v letih 2011 do danes NZS pripeljale v sedanjo težko situacijo.

UEFA poskuša reševati NZS

Da bi se vsaj delno ublažilo slabo finančno stanje NZS, so se odgovorni v UEFI odločili, da Sloveniji namenijo milijon evrov pomoči, donacije oziroma to lahko imenujete, kakorkoli želite. Ker pa to ni možno storiti le za Slovenijo, je milijon pomoči dobila vsaka članica UEFE. UEFA je podelila 55 milijonov evrov, da bi NZS prejela en milijon, od katerega bo najverjetneje 800.000,00 evrov namenila za vračilo letošnjega obroka posojila, ki ga je prejela od UEFE. Zanimivo kroženje denarja. Škoda, da se UEFA ni odločila, da NZS pokrije vsa posojila in dolgove, ki jih ima NZS. V tem primeru bi NZS prejela finančno injekcijo v višini osem milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi tudi ostale članice UEFA prejele po osem milijonov evrov in na ta način bi UEFA svojim članicam razdelila 440 milijonov evrov. V tem primeru bi bili vsi še bolj zadovoljni.

Kako pokriti izgubo in vrniti posojila

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih NZS lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja. Ocenjujem, da lahko vsaka uvrstitev prinese okoli tri milijone evrov ostanka, kar pomeni, da bi s tremi zaporednimi uvrstitvami uspeli pokriti te, po mojem mnenju neracionalne naložbe. Zato si srčno želim in upam, da se bo članska nogometna reprezentanca uvrstila na naslednjo svetovno in evropsko prvenstvo, saj bi ti dve uvrstitvi v veliki meri rešili trenutno slabo finančno situacijo krovne nogometne zveze.

Kljub temu pa se ne strinjam s tem, da bi tisti, ki so odgovorni za to težko finančno situacijo NZS, ostali nekaznovani. Kajti če naj bi bil eden od podpredsednikov NZS obsojen na zaporno kazen sedmih mesecev, pogojno dve leti, ker je prejel okoli 13.000 evrov honorarja brez sklepa izvršnega odbora njegove medobčinske nogometne zveze, potem bi za težko finančno situacijo NZS moral odgovarjati celoten izvršni odbor, ki je potrjeval neracionalne naložbe. Tukaj pa ne gre več le za 13.000 evrov, temveč najverjetneje za nekaj milijonov. Če so se že želeli zadolžiti, bi bilo veliko bolje, če bi ta denar namenili klubom.

***

Biti predsednik NZS ali član izvršnega odbora je velik privilegij in obenem tudi velika obveznost. Če se te funkcije lotiš odgovorno in si resnično želiš uspeha, potem uspeh ne izostane. Z uspehom pa pride tudi dober finančni rezultat. Če pa se te funkcije lotiš zaradi ugodnosti, ki ti jih daje, ker si lahko ogledaš nogometne tekme, ki si ji drugače ne bi mogel ogledati, ker lahko letiš z letalom, ker drugače ne bi mogel, ker si lahko v bližini znanih športnikov, ker drugače ne bi mogel biti, in ker ti je funkcija v NZS lahko odskočna deska za višjo funkcijo, potem NZS pripelješ v situacijo, v kateri je zdaj. Zapitek bodo tako ali tako plačale prihodnje generacije.

Ivan Simič je javnosti najbolj znan kot davčni strokovnjak. Je tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije in direktor nekdanje Davčne uprave (DURS). Lani se je potegoval za predsednika NZS, vendar je kasneje iz tekme odstopil zaradi domnevnih groženj. Simič velja za enega največjih davčnih strokovnjakov pri nas. Pričujoči prispevek je bil v izvirni, daljši verziji objavljen v reviji Denar.