Komentar

Zakaj Nogometna zveza Slovenije ne posluje racionalno

Odgovor na to vprašanje se skriva v nekaj številkah: Nogometna zveza Slovenije je imela konec lanskega leta 1,2 milijona evrov izgube in 8,2 milijona dolgov. Za stavbno pravico za Nacionalni nogometni center na Brdu bo v času trajanja najemne pogodbe plačala 4,4 milijona evrov - pa ob izteku pogodbe nepremičnina še vedno ne bo njena last.

25.04.2017 21:04
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   nogomet   NZS   Ivan Simič   izguba   UEFA

Foto: arhitektura Krušec

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih Nogometna zveza Slovenija lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja.

Pred stopetimi leti, 10. aprila 1912, je iz angleškega pristanišča Southampton proti New Yorku zaplula do takrat največja ladja na svetu. Titanik je veljal za najmogočnejšo in neuničljivo ladjo, a je svojo pot zaključil že čez štiri dni, ko se je, čeprav so tisti dan prejeli šest radijskih opozoril, zaletel v ledeno goro. Od 2.223 potnikov jih je preživelo le 706. Kot izhaja iz razpoložljivih informacij, je vodstvo precenilo sposobnosti svoje ladje in potovanje se je končalo tragično. Podobno bi lahko veljalo za sedanje vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki ignorira dobronamerna opozorila. Obenem pa je prejšnje vodstvo, ki naj bi bilo po mnenju nekaterih odgovorno za to situacijo, odšlo na bolje plačane funkcije.

 

Zadnja leta poslušamo, da je NZS finančno stabilna ustanova, ki posluje uspešno. Toda ali je temu res tako? V nogometu se uspešno poslovanje odraža predvsem v sodelovanju na velikih tekmovanjih, toda tega pri NZS ni zaslediti že od leta 2010. Članska reprezentanca NZS se ni uspela uvrstiti na zadnja tri velika tekmovanja in srčno upam, da jim bo to uspelo letos. Poleg slabih športnih rezultatov je skrb zbujajoče tudi finančno stanje NZS. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da mediji o tem ne pišejo, čeprav se včasih ukvarjajo z manj pomembnimi zadevami. Tako sem se pred kratkim pozanimal, kaj je razlog temu, in prejel sem iskrene odgovore nekateri novinarjev. Enostavno si ne upajo pisati ali poročati o tem, kajti uredniki jim ne dovolijo objav, če pa jim slučajno dovolijo, se naknadno pojavijo težave. Zakaj bi si torej zapletali življenje. Iz več različnih virov sem prejel informacijo, da naj bi bil na tem področju aktiven eden od članov vodstva NZS, ki naj bi bil znan po tem, da lahko vpliva na to, kaj bodo objavili mediji. Priznam, da sem njegovo moč občutil tudi sam, in to na volitvah za predsednika NZS in MNZ Ljubljana, ko naj bi o meni širil neresnice, češ da sem pokvarjen, da želim uničiti nogomet ipd. Menda naj bi imel tudi pomoč iz tujine. Še več, nekaterim medijem naj bi obljubljal, da bo NZS pri njih objavila oglase, če me bodo očrnili, eni od medobčinskih nogometnih zvez pa je obljubil 15.000 evrov, če podpre njega in njegovega kandidata. Ne vem, ali je to korupcija, toda moralno to prav gotovo ni. Imam dokaze o obljubi teh 15.000 evrov; treba je le še preveriti, če je član vodstva NZS ta denar že nakazal.

 

 

Drago, dražje, najdražje

 

Odgovorni na Nogometni zvezi svoj uspeh gradijo predvsem na Nacionalnem nogometnem centru Brdo (NNC), ki je po mojem videnju eden glavnih vzrokov za težko finančno stanje NZS. Kolikor mi je znano, naj bi izvršni odbor NZS letos soglasno potrdil pregrešno drago naložbo v poslovno stavbo in nogometna igrišča. Celotna naložba naj bi znašala 10,3 milijona evrov. Če ob tem pomislim, da smo leta 2010 načrtovali gradnjo enako velike poslovne stavbe v Ljubljani in seveda igrišč na Brdu, kar naj bi stalo med štirimi in petimi milijoni evrov, me zanima, kam je šla razlika. Zakaj so se vodilni na NZS raje odločili za oddaljeni in neracionalni luksuz na Brdu namesto racionalne rešitve v Ljubljani?

 

 

Za uporabo zemljišča 4,4 milijona

 

Dodatni argument neracionalnosti gradnje NNC Brdo je dejstvo, da NZS plačuje državi 88.000 evrov letnega nadomestila za stavbno pravico. NZS bo torej v 50 letih, za kolikor je ustanovljena stavbna pravica, plačala 4,4 milijona evrov. To pomeni, da bo NZS plačala za najem zemljišča 4,4 milijona evrov, pa zemljišče še zmeraj ne bo njeno. Plačujejo nekaj, kar ne bi bilo treba plačati, saj so imeli v Ljubljani svojo lastno parcelo za gradnjo poslovne stavbe.

 

NZS bi lahko torej zgradila ustrezno in racionalneje poslovno stavbo v Ljubljani na Čerinovi 4, kjer je bila stara poslovna stavba, iz katere so se ravno tako izselili po nepotrebnem in nekaj let plačevali najemnino. V času, ko sem bil predsednik NZS, smo pripravili vse za gradnjo poslovne stavbe na tej lokaciji. Za okoli 1.100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in dve etaži garaž bi porabili med 1,5 do 1,8 milijona evrov - in ta stavba bi bila last NZS. Predvideni zaključek gradnje je bil konec 2011 oziroma v začetku 2012.

 

Tako pa je NZS za gradnjo poslovne stavbe v NNC Brdo porabila okoli 7 milijonov evrov. Če k temu dodamo še 50-letno nadomestilo za stavbno pravico, kar znese dodatna 4,4 milijona evrov, ugotovimo, da je strošek stavbe več kot 11 milijonov evrov. To je skoraj šestkrat več, kot če bi poslovno stavbo gradili v Ljubljani. Če bo kdo trdil, da večji del stavbne pravice odpade na nogometna igrišča, mu odgovarjam, da je to še bolj neracionalno.

 

Razumem, da mediji niso poročali o tem, toda preseneča me dejstvo, da so člani izvršnega odbora NZS, ki naj bi bili vsi nogometni delavci, ki pazijo na vsak evro, podprli tako drago naložbo. Ali je mogoče, da so ugodnosti te funkcije bile dovolj za dvig roke?

 

 

Obveznosti Nogometne zveze Slovenije

 

Iz letnega poročila NZS za leto 2016 izhaja, da je konec leta 2016 znašal dolg NZS iz naslova prejetih posojil 6.012.500 evrov (dolgoročne in kratkoročne obveznosti). Poleg obveznosti iz naslova posojil ima NZS še 2,2 milijona evrov poslovnih obveznosti, kar vse skupaj znese 8,2 milijona evrov obveznosti oziroma za 374.319 evrov več kot eno leto prej. Poslovanje NZS je bilo najboljše v letih 2009 in 2010, ko smo ustvarili 1.130.444 evrov dobička, ko smo uspeli pokriti izgubo iz preteklosti in zagotovili ustrezna denarna sredstva za prihodnost (Ivan Simič je NZS vodil v letih 2009-2010, op. uredn). Žal pa so po mojem mnenju neracionalne poteze vodstva NZS v letih 2011 do danes NZS pripeljale v sedanjo težko situacijo.

 

 

UEFA poskuša reševati NZS

 

Da bi se vsaj delno ublažilo slabo finančno stanje NZS, so se odgovorni v UEFI odločili, da Sloveniji namenijo milijon evrov pomoči, donacije oziroma to lahko imenujete, kakorkoli želite. Ker pa to ni možno storiti le za Slovenijo, je milijon pomoči dobila vsaka članica UEFE. UEFA je podelila 55 milijonov evrov, da bi NZS prejela en milijon, od katerega bo najverjetneje 800.000,00 evrov namenila za vračilo letošnjega obroka posojila, ki ga je prejela od UEFE. Zanimivo kroženje denarja. Škoda, da se UEFA ni odločila, da NZS pokrije vsa posojila in dolgove, ki jih ima NZS. V tem primeru bi NZS prejela finančno injekcijo v višini osem milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi tudi ostale članice UEFA prejele po osem milijonov evrov in na ta način bi UEFA svojim članicam razdelila 440 milijonov evrov. V tem primeru bi bili vsi še bolj zadovoljni.

 

 

Kako pokriti izgubo in vrniti posojila

 

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih NZS lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja. Ocenjujem, da lahko vsaka uvrstitev prinese okoli tri milijone evrov ostanka, kar pomeni, da bi s tremi zaporednimi uvrstitvami uspeli pokriti te, po mojem mnenju neracionalne naložbe. Zato si srčno želim in upam, da se bo članska nogometna reprezentanca uvrstila na naslednjo svetovno in evropsko prvenstvo, saj bi ti dve uvrstitvi v veliki meri rešili trenutno slabo finančno situacijo krovne nogometne zveze.

 

Kljub temu pa se ne strinjam s tem, da bi tisti, ki so odgovorni za to težko finančno situacijo NZS, ostali nekaznovani. Kajti če naj bi bil eden od podpredsednikov NZS obsojen na zaporno kazen sedmih mesecev, pogojno dve leti, ker je prejel okoli 13.000 evrov honorarja brez sklepa izvršnega odbora njegove medobčinske nogometne zveze, potem bi za težko finančno situacijo NZS moral odgovarjati celoten izvršni odbor, ki je potrjeval neracionalne naložbe. Tukaj pa ne gre več le za 13.000 evrov, temveč najverjetneje za nekaj milijonov. Če so se že želeli zadolžiti, bi bilo veliko bolje, če bi ta denar namenili klubom.

 

 

***

 

Biti predsednik NZS ali član izvršnega odbora je velik privilegij in obenem tudi velika obveznost. Če se te funkcije lotiš odgovorno in si resnično želiš uspeha, potem uspeh ne izostane. Z uspehom pa pride tudi dober finančni rezultat. Če pa se te funkcije lotiš zaradi ugodnosti, ki ti jih daje, ker si lahko ogledaš nogometne tekme, ki si ji drugače ne bi mogel ogledati, ker lahko letiš z letalom, ker drugače ne bi mogel, ker si lahko v bližini znanih športnikov, ker drugače ne bi mogel biti, in ker ti je funkcija v NZS lahko odskočna deska za višjo funkcijo, potem NZS pripelješ v situacijo, v kateri je zdaj. Zapitek bodo tako ali tako plačale prihodnje generacije.

 

 

Ivan Simič je javnosti najbolj znan kot davčni strokovnjak. Je tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije in direktor nekdanje Davčne uprave (DURS). Lani se je potegoval za predsednika NZS, vendar je kasneje iz tekme odstopil zaradi domnevnih groženj. Simič velja za enega največjih davčnih strokovnjakov pri nas. Pričujoči prispevek je bil v izvirni, daljši verziji objavljen v reviji Denar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.003
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.421
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.959
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.705
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.299
06/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.312
07/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.121
08/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.066
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 418
10/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.153