Komentar

Zakaj Nogometna zveza Slovenije ne posluje racionalno

Odgovor na to vprašanje se skriva v nekaj številkah: Nogometna zveza Slovenije je imela konec lanskega leta 1,2 milijona evrov izgube in 8,2 milijona dolgov. Za stavbno pravico za Nacionalni nogometni center na Brdu bo v času trajanja najemne pogodbe plačala 4,4 milijona evrov - pa ob izteku pogodbe nepremičnina še vedno ne bo njena last.

25.04.2017 21:04
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   nogomet   NZS   Ivan Simič   izguba   UEFA

Foto: arhitektura Krušec

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih Nogometna zveza Slovenija lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja.

Pred stopetimi leti, 10. aprila 1912, je iz angleškega pristanišča Southampton proti New Yorku zaplula do takrat največja ladja na svetu. Titanik je veljal za najmogočnejšo in neuničljivo ladjo, a je svojo pot zaključil že čez štiri dni, ko se je, čeprav so tisti dan prejeli šest radijskih opozoril, zaletel v ledeno goro. Od 2.223 potnikov jih je preživelo le 706. Kot izhaja iz razpoložljivih informacij, je vodstvo precenilo sposobnosti svoje ladje in potovanje se je končalo tragično. Podobno bi lahko veljalo za sedanje vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki ignorira dobronamerna opozorila. Obenem pa je prejšnje vodstvo, ki naj bi bilo po mnenju nekaterih odgovorno za to situacijo, odšlo na bolje plačane funkcije.

 

Zadnja leta poslušamo, da je NZS finančno stabilna ustanova, ki posluje uspešno. Toda ali je temu res tako? V nogometu se uspešno poslovanje odraža predvsem v sodelovanju na velikih tekmovanjih, toda tega pri NZS ni zaslediti že od leta 2010. Članska reprezentanca NZS se ni uspela uvrstiti na zadnja tri velika tekmovanja in srčno upam, da jim bo to uspelo letos. Poleg slabih športnih rezultatov je skrb zbujajoče tudi finančno stanje NZS. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da mediji o tem ne pišejo, čeprav se včasih ukvarjajo z manj pomembnimi zadevami. Tako sem se pred kratkim pozanimal, kaj je razlog temu, in prejel sem iskrene odgovore nekateri novinarjev. Enostavno si ne upajo pisati ali poročati o tem, kajti uredniki jim ne dovolijo objav, če pa jim slučajno dovolijo, se naknadno pojavijo težave. Zakaj bi si torej zapletali življenje. Iz več različnih virov sem prejel informacijo, da naj bi bil na tem področju aktiven eden od članov vodstva NZS, ki naj bi bil znan po tem, da lahko vpliva na to, kaj bodo objavili mediji. Priznam, da sem njegovo moč občutil tudi sam, in to na volitvah za predsednika NZS in MNZ Ljubljana, ko naj bi o meni širil neresnice, češ da sem pokvarjen, da želim uničiti nogomet ipd. Menda naj bi imel tudi pomoč iz tujine. Še več, nekaterim medijem naj bi obljubljal, da bo NZS pri njih objavila oglase, če me bodo očrnili, eni od medobčinskih nogometnih zvez pa je obljubil 15.000 evrov, če podpre njega in njegovega kandidata. Ne vem, ali je to korupcija, toda moralno to prav gotovo ni. Imam dokaze o obljubi teh 15.000 evrov; treba je le še preveriti, če je član vodstva NZS ta denar že nakazal.

 

 

Drago, dražje, najdražje

 

Odgovorni na Nogometni zvezi svoj uspeh gradijo predvsem na Nacionalnem nogometnem centru Brdo (NNC), ki je po mojem videnju eden glavnih vzrokov za težko finančno stanje NZS. Kolikor mi je znano, naj bi izvršni odbor NZS letos soglasno potrdil pregrešno drago naložbo v poslovno stavbo in nogometna igrišča. Celotna naložba naj bi znašala 10,3 milijona evrov. Če ob tem pomislim, da smo leta 2010 načrtovali gradnjo enako velike poslovne stavbe v Ljubljani in seveda igrišč na Brdu, kar naj bi stalo med štirimi in petimi milijoni evrov, me zanima, kam je šla razlika. Zakaj so se vodilni na NZS raje odločili za oddaljeni in neracionalni luksuz na Brdu namesto racionalne rešitve v Ljubljani?

 

 

Za uporabo zemljišča 4,4 milijona

 

Dodatni argument neracionalnosti gradnje NNC Brdo je dejstvo, da NZS plačuje državi 88.000 evrov letnega nadomestila za stavbno pravico. NZS bo torej v 50 letih, za kolikor je ustanovljena stavbna pravica, plačala 4,4 milijona evrov. To pomeni, da bo NZS plačala za najem zemljišča 4,4 milijona evrov, pa zemljišče še zmeraj ne bo njeno. Plačujejo nekaj, kar ne bi bilo treba plačati, saj so imeli v Ljubljani svojo lastno parcelo za gradnjo poslovne stavbe.

 

NZS bi lahko torej zgradila ustrezno in racionalneje poslovno stavbo v Ljubljani na Čerinovi 4, kjer je bila stara poslovna stavba, iz katere so se ravno tako izselili po nepotrebnem in nekaj let plačevali najemnino. V času, ko sem bil predsednik NZS, smo pripravili vse za gradnjo poslovne stavbe na tej lokaciji. Za okoli 1.100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in dve etaži garaž bi porabili med 1,5 do 1,8 milijona evrov - in ta stavba bi bila last NZS. Predvideni zaključek gradnje je bil konec 2011 oziroma v začetku 2012.

 

Tako pa je NZS za gradnjo poslovne stavbe v NNC Brdo porabila okoli 7 milijonov evrov. Če k temu dodamo še 50-letno nadomestilo za stavbno pravico, kar znese dodatna 4,4 milijona evrov, ugotovimo, da je strošek stavbe več kot 11 milijonov evrov. To je skoraj šestkrat več, kot če bi poslovno stavbo gradili v Ljubljani. Če bo kdo trdil, da večji del stavbne pravice odpade na nogometna igrišča, mu odgovarjam, da je to še bolj neracionalno.

 

Razumem, da mediji niso poročali o tem, toda preseneča me dejstvo, da so člani izvršnega odbora NZS, ki naj bi bili vsi nogometni delavci, ki pazijo na vsak evro, podprli tako drago naložbo. Ali je mogoče, da so ugodnosti te funkcije bile dovolj za dvig roke?

 

 

Obveznosti Nogometne zveze Slovenije

 

Iz letnega poročila NZS za leto 2016 izhaja, da je konec leta 2016 znašal dolg NZS iz naslova prejetih posojil 6.012.500 evrov (dolgoročne in kratkoročne obveznosti). Poleg obveznosti iz naslova posojil ima NZS še 2,2 milijona evrov poslovnih obveznosti, kar vse skupaj znese 8,2 milijona evrov obveznosti oziroma za 374.319 evrov več kot eno leto prej. Poslovanje NZS je bilo najboljše v letih 2009 in 2010, ko smo ustvarili 1.130.444 evrov dobička, ko smo uspeli pokriti izgubo iz preteklosti in zagotovili ustrezna denarna sredstva za prihodnost (Ivan Simič je NZS vodil v letih 2009-2010, op. uredn). Žal pa so po mojem mnenju neracionalne poteze vodstva NZS v letih 2011 do danes NZS pripeljale v sedanjo težko situacijo.

 

 

UEFA poskuša reševati NZS

 

Da bi se vsaj delno ublažilo slabo finančno stanje NZS, so se odgovorni v UEFI odločili, da Sloveniji namenijo milijon evrov pomoči, donacije oziroma to lahko imenujete, kakorkoli želite. Ker pa to ni možno storiti le za Slovenijo, je milijon pomoči dobila vsaka članica UEFE. UEFA je podelila 55 milijonov evrov, da bi NZS prejela en milijon, od katerega bo najverjetneje 800.000,00 evrov namenila za vračilo letošnjega obroka posojila, ki ga je prejela od UEFE. Zanimivo kroženje denarja. Škoda, da se UEFA ni odločila, da NZS pokrije vsa posojila in dolgove, ki jih ima NZS. V tem primeru bi NZS prejela finančno injekcijo v višini osem milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi tudi ostale članice UEFA prejele po osem milijonov evrov in na ta način bi UEFA svojim članicam razdelila 440 milijonov evrov. V tem primeru bi bili vsi še bolj zadovoljni.

 

 

Kako pokriti izgubo in vrniti posojila

 

Ustvarjeno izgubo je možno pokriti le z visokimi dobički, ki pa jih NZS lahko ustvari le z uvrstitvami na evropsko ali svetovno prvenstvo. To pomeni, da NZS potrebuje več zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja. Ocenjujem, da lahko vsaka uvrstitev prinese okoli tri milijone evrov ostanka, kar pomeni, da bi s tremi zaporednimi uvrstitvami uspeli pokriti te, po mojem mnenju neracionalne naložbe. Zato si srčno želim in upam, da se bo članska nogometna reprezentanca uvrstila na naslednjo svetovno in evropsko prvenstvo, saj bi ti dve uvrstitvi v veliki meri rešili trenutno slabo finančno situacijo krovne nogometne zveze.

 

Kljub temu pa se ne strinjam s tem, da bi tisti, ki so odgovorni za to težko finančno situacijo NZS, ostali nekaznovani. Kajti če naj bi bil eden od podpredsednikov NZS obsojen na zaporno kazen sedmih mesecev, pogojno dve leti, ker je prejel okoli 13.000 evrov honorarja brez sklepa izvršnega odbora njegove medobčinske nogometne zveze, potem bi za težko finančno situacijo NZS moral odgovarjati celoten izvršni odbor, ki je potrjeval neracionalne naložbe. Tukaj pa ne gre več le za 13.000 evrov, temveč najverjetneje za nekaj milijonov. Če so se že želeli zadolžiti, bi bilo veliko bolje, če bi ta denar namenili klubom.

 

 

***

 

Biti predsednik NZS ali član izvršnega odbora je velik privilegij in obenem tudi velika obveznost. Če se te funkcije lotiš odgovorno in si resnično želiš uspeha, potem uspeh ne izostane. Z uspehom pa pride tudi dober finančni rezultat. Če pa se te funkcije lotiš zaradi ugodnosti, ki ti jih daje, ker si lahko ogledaš nogometne tekme, ki si ji drugače ne bi mogel ogledati, ker lahko letiš z letalom, ker drugače ne bi mogel, ker si lahko v bližini znanih športnikov, ker drugače ne bi mogel biti, in ker ti je funkcija v NZS lahko odskočna deska za višjo funkcijo, potem NZS pripelješ v situacijo, v kateri je zdaj. Zapitek bodo tako ali tako plačale prihodnje generacije.

 

 

Ivan Simič je javnosti najbolj znan kot davčni strokovnjak. Je tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije in direktor nekdanje Davčne uprave (DURS). Lani se je potegoval za predsednika NZS, vendar je kasneje iz tekme odstopil zaradi domnevnih groženj. Simič velja za enega največjih davčnih strokovnjakov pri nas. Pričujoči prispevek je bil v izvirni, daljši verziji objavljen v reviji Denar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
5
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.466
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 829
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500