Komentar

Komunistične utopije med švicarskim referendumom in francoskimi volitvami

Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega kandidata - odvisna prihodnost Evropske unije. Če bi v Franciji zmagal kandidat, ki nasprotuje EU, bi lahko EU razpadla. Bi izid volitev v neki ameriški državi lahko povzročil razpad Združenih držav Amerike?

23.04.2017 20:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Švica   referendum   univerzalni temeljni dodatek   Univerza   Slovenija   komunizem   ZDA   EU

Sistem je podobno kot v jugoslovanskih časih sestavljen iz med seboj povezanih in solidarnih pooblaščencev, nadzornikov in uradnikov, ki vzdržujejo stanje, kakršno je, predvsem pa varujejo svoje ugodne in brezskrbne položaje. Njihova prva zapoved se glasi: Ne dopuščaj konkurence! 

Nekaj dni nazaj je udeleženec ljubljanskega posveta Jadranskega sveta omenil švicarski referendum o univerzalnem temeljnem dohodku. Kot je znano, so lansko poletje štiri petine (77%) volivcev zavrnile predlog, naj bi država - v skladu s "sanjskim marksističnim projektom" - vsem odraslim državljanom izplačevala po 2300 evrov na mesec. Udeleženec posveta, ki je doma iz neke južnejše nekdanje jugoslovanske republike, se je vprašal, kakšen bi bil rezultat v njegovi domovini, in domneval, da bi večina podprla "sanjski marksistični projekt", ki ga - à propos - podpirajo tudi člani nekaterih grških in celo slovenskih strank. Mimogrede povedano: ne gre le za sanjski marksistični projekt, ampak gre za komunističen projekt, ki sta ga črno na belem protokolirali jugoslovanska in slovenska ustava iz leta 1974, in ki se zdaj po vsem videzu prebuja na smetišču zgodovine, kamor je bil odvržen leta 1990. Enajsto "temeljno načelo" ustave Socialistične republike Slovenije vsebuje napoved

 

" ... razvoj(a) takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma 'vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah'."

 

Pisec teh vrstic (v nadaljevanju PTV) občuduje švicarsko razumnost, pri čemer ga ne ganejo domneve o komunističnem razpoloženju v nekdanjih jugoslovanskih republikah in v Grčiji, pač pa ga skrbijo nerazumna razmišljanja v Sloveniji. Skrb ni usmerjena samo k ideji univerzalnega temeljnega dohodka, ampak k slovenskim komunističnim projektom nasploh. Znana so priporočila nekaterih tukajšnjih političnih funkcionarjev in njihovih oporišč, naj bi "po potrebah" uredili področja in dejavnosti, kot sta zdravstvo in šolstvo, navsezadnje pa tudi gospodarska podjetja in banke, pri čemer naj bi bilo samoumevno, da te potrebe določata država in vlada.

 

Za sistem, ki se zdaj prebuja iz sanj, na primer ne bo težko urediti področja šolstva in izobraževanja, saj se državljani, ki jim država zagotavlja "univerzalni temeljni dohodek", po vsej priliki ne bodo zavedali pomena izobrazbe in znanja, kajti njihov dohodek ne bo odvisen od izobrazbe in znanja, ampak od daljnovidnosti oblasti. Vse to velja tudi za državno lastnino, javno zdravstvo in šolstvo. Omenjeni funkcionarji in njihova oporišča skladno s tem preganjajo sleherno zasebno pobudo, kar se kaže na primer pri ukinjanju ali arbitrarnem podeljevanju t.i. koncesij, in pri zakonodaji, ki predpisuje merila glede na tveganje, ki ga za sistem predstavljajo konkretne ustanove in osebe. Novela Zakona o visokem šolstvu celo zagotavlja anonimnost denunciantov, ki bi prijavili kakšno zakonodajalcu neljubo nepravilnost.

 

Sistem je sestavljen iz med seboj povezanih in solidarnih pooblaščencev, nadzornikov in uradnikov, ki vzdržujejo stanje, kakršno je, predvsem pa varujejo svoje - po vsem videzu - ugodne in brezskrbne položaje. Njihova prva zapoved se glasi: Ne dopuščaj konkurence! Sistem je razkazoval svojo moč v jugoslovanskih časih, npr. v primeru razčiščevanja na nekdanji FSPN in na ljubljanski Pravni fakulteti leta 1975, ko so odstavili Vladimirja Arzenška, Franceta Bučarja, Tineta Hribarja, Janeza Jerovška in Veljka Rusa. Leta 2003 je ugledni profesor in dekan družboslovne fakultete opravičeval zaroto zoper ustanovitev Diplomatske akademije z besedami: "Bali smo se konkurence!" Zoper pobudnika akademije, tj. zoper PTV, so takrat sprožili sodni postopek, nakar so mu javno grozili z osmimi leti zapora. Po grmenju in bliskanju, ki sta trajala leto dni, je bil PTV sicer oproščen, Diplomatske akademije pa doslej niso ustanovili. Danes prej omenjeni pooblaščenci, nadzorniki in uradniki z blagoslovom predsednika vlade Mira Cerarja, ki je po poklicu univerzitetni profesor, napadajo Novo univerzo, ki se bojuje za življenje že osem ali več let in ki si je lani pravico do življenja priborila na sodišču.

 

Ko smo že pri referendumih in izražanju ljudske volje, bi lahko dodali še kratek pomislek v zvezi z volitvami v Franciji, ki spadajo - poleg grexita, migracij, ki so podrle schengensko mejo, in brexita med značilne, za marsikoga moteče (usodne?) dogodke evropskega življenja. PTV se v tem trenutku ne ukvarja z ugibanjem o zmagovalcu, pač pa si postavlja vprašanje, ki je povezano s scenariji in razpravami o prihodnosti Evropske unije. Nekateri scenariji predlagajo tesnejšo povezavo članic EU, ki bi spominjala na ZDA; drugi napovedujejo razpad Evropske unije in vrnitev sistema komaj povezanih evropskih držav.

 

Prišli smo v položaj, ko je od ravnanja neke države članice - pa naj gre za izstop ali za zmago protievropskega predsedniškega kandidata - odvisna prihodnost Evropske unije. Če - potem, ko smo se deloma sprijaznili z odhodom Združenega kraljestva - v Franciji zmaga kandidat, ki nasprotuje EU, lahko EU razpade. Vprašanje, ki si ga zastavlja PTV, je: ali bi izid volitev v neki ameriški državi lahko povzročil razpad Združenih držav Amerike?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
10
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,235
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,066
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,617
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,713
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,392
06/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 984
08/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 635
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,178
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,503