Komentar

Tako imenovani drugi tir in šokantna resnica o prostorskem neplaniranju v Sloveniji

Skrajni čas je že, da glede na vso blasfemijo, ki je zavladala pred sprejetjem posebnega zakona o t.i. 2. tiru, temu problemu in vsem njegovim izvajalcem nastavimo ogledalo. Gre namreč za tipičen primer določenega problema, ki je že v osnovi popolnoma napačno zastavljen in ki se s časom samo še zapleta do onemoglosti in nerazrešljivosti.

27.04.2017 17:45
Piše: Gregor Gregorčič
Ključne besede:   2. tir   Luka Koper   Divača   Trst   Slovenija

Vse to, kar se v zvezi z novo železnico med Koprom in zalednjem Slovenije dogaja zadnjih dvajset let, presega vse meje zdravega razuma in kaže na to, da gre za fenomen, ki kaže, da smo še daleč od neke normalne evropske družbe.

Gre namreč samo še za enega od izključno ideoloških problemov, kakršnih smo v zadnjih 25 letih že vajeni in v katere se zapleta slovenska politika (izbrisani, hrvaške in bosanske varčevalne vloge v Ljubljanski banki, meja v piranskem zalivu) in ji jih potem nikakor ne uspe rešiti ter jih nato razrešuje bodisi Arbitražno sodišče bodisi Evropsko sodišče za človekove pravice. Skratka, iz povsem minornega (strokovnega) problema, ki bi (lahko) obsegal samo 5-6 kilometrov nove proge iz Kopra v Trst za 50-70 milijonov evrov, se v tem primeru napihuje v popolnoma aboten "nacionalni" problem s 27 kilometri nove proge z 20,5 km tunelov (ostalo pa v glavnem z viadukti) iz Kopra do Divače za od 1,4 do 1,5 milijarde evrov, kar je praktično 30-kratna razlika v ceni, samo da proga slučajno ne bi šla čez Italijo. Kot da je tržaška pokrajna del morja ali pa morebiti za nekatere Severna Koreja. Da se "upraviči" take nesmisle, tako res ne more biti čudno, da so nas (davkoplačevalce) samo razni projekti, študije, variante, strokovne podlage itd. in njihove spremembe in dopolnitve stale toliko - konkretno 48,5 mio evrov, z že odkupljenimi zemljišči pa 55 milijonov evrov! - kot bi stala neka logična rešitev tovrstnega problema. Pojavljajo se celo že neke "žičničarske" variante Jožeta Duhovnika, čakamo lahko verjetno še na predloge kakega balonarskega društva (kako bi kontejnerje prevažali čez kraški rob) ali celo vesoljske agencije (z njihovimi raketnimi predlogi), da izvemo, na kakšne načine se pri prečkanju kraškega roba lahko "naš" kontejner izogne Trstu. Malček cinizma se mi tu verjetno lahko oprosti, saj vse to, kar se v zvezi s tem dogaja že 20 let, res presega vso mero zdravega razuma, ki bi jo človek pričakoval od neke normalne evropske družbe, sploh take v EU, ki se sedaj v razpravah o scenarijih prihodnosti EU zavzema, da bi bila del njene 1. lige, vendar glede na reševanje tega eminentno "evropskega" čezmejnega problema jasno kaže, da ne dosega niti "višegrajskih standardov" in je v tem pogledu zrela samo še za "slexit".

 

 

Ko je celo Osimo dobra praksa ...

 

Če se vrnemo v preteklost, namreč vidimo, da je tovrstne probleme na veliko bolj normalen in cenejši način - v nekem povsem drugem času železne zavese - reševala celo nekdanja Jugoslavija, ko je z Osimskimi sporazumi izposlovala t.i. Sabotinsko cesto čez Italijo (s sicer blokovski delitvi ustrezno in za sedanji čas precej neprimerno rešitvijo) in ne kakimi pregrešno dragimi tuneli za povezavo Goriških Brd z regionalnim središčem. Tudi sicer desetletje prej javne železnice niso hotele zgraditi industrijskega tira v Koper, saj je bilo že tedaj vsem jasno, da je racionalna povezava možna samo s Trstom. 

 

Splača se pogledati, kako se podobni problemi rešujejo drugod. V Avstriji hitro vidimo, da je njen celoten zahodni del (Tirolska in Vorarlberg) oziroma Innsbruck povezan z glavno železnico in avtocesto s Salzburgom in naprej z Linzem in Dunajem prek bavarskega Rosenheima, torej prek Nemčije. Čeprav kaka sedmina države s preostankom ni povezana po svojem ozemlju, je to tam nekaj povsem normalnega in drugače racionalno niti ne bi moglo biti. Avstrija je pač država, ki racionalno vodi svoje strateške povezave in projekte (zato je tudi tako bogata država) ter da nam je lahko tudi v tem primeru za zgled. Zato Avstrija poleg ustanovnih članic nedvomno sodi v t.i. 1. ligo članic EU. Na drugi strani imamo revno članico Hrvaško (s podobno "balkanskim" pedigrejem kot mi), ki se enako kot mi zapleta pri gradnji avtocestnega odseka med Splitom in Dubrovnikom skozi nekaj kilometrov dolgo ozemlje Bosne in Hercegovine (Neum). Namesto logičnega in že omenjenega "osimskega" poteka avtoceste (z vsemi varovalnimi ograjami) prek ozemlja BiH, so tudi na Hrvaškem "omrežja" odkrila neskončno zlato jamo v obliki "nacionalnega interesa" v obvozni obliki, torej mimo hercegovskega ozemlja, prek nekakšnega megamostu na polotok Pelješac in od tam dalje proti Dubrovniku. Ta orjaški most so Hrvati že dvakrat začeli graditi, nato pa kmalu in na srečo davkoplačevalcev tudi obupali, četudi se vseskozi pojavljajo nove ideje za nadaljevanje gradnje takšnega mostu - v imenu nacionalnega interesa, kajpak.

 

 

Manipulacija z imenom

 

Vse to na nam zveni zelo znano. Gradnja t.i. 2. tira se je namreč že začela kot "izvlečni" tir, torej kjer novi tir poteka ob obstoječem in bi se po naravi stvari zaradi tega moral imenovati 2. tir. Kjer pa tir poteka samostojno in je oddaljen od obstoječe proge (v tunelih in viaduktih), pa nikakor ne more biti "drugi tir", pač pa je lahko samo nova železnica. Že ta zmeda pri poimenovanju kaže na to, kako vlečejo za nos slovenske davkoplačevalce. Poleg tega se dejstva zamegljujejo pri tem projektu tudi s povsem neprimerljivimi primerjavami. Ker Luka noče za svoj nov podzemni industrijski tir ničesar prispevati, je njen predstavnik to primerjal s tem da tudi Krka ni ničesar prispevala za avtocestno mimo Novega mesta. Primerjava tranzitne avtoceste med Ljubljano in Zagrebom, ki je le del transportnega koridorja med Münchnom in Atenami (Istanbulom), je smešna. Avtocesta bi tekla mimo Novega mesta tudi če tam ne bi bilo Krke ali Revoza oziroma tudi če sploh ne bi bilo Novega mesta. Na drugi strani bo t.i. 2. tir služil izključno Luki Koper, zato lahko to železnico primerjamo kvečjemu z industrijskim tirom do Revoza.

 

Ekonomist Jože P. Damijan rad omenja, da tudi Avstrija gradi predore pod Semmeringom in pod Golico (Koralpami) z javnimi sredstvi in da bi morala biti nova proga Koper - Divača financirana enako. Vendar bodo ti predori v Avstriji del tranzitne hitre železnice (za 250 ali celo do 300km/h) med Dunajem prek Gradca, Celovca, Beljaka in Vidma do Benetk (in Milana) in tudi Trsta. Prvenstveno bo logično namenjena potnikom (za kar se lažje namenja javna sredstva), ki jih ne bo manjkalo, saj ima samo Dunaj 1,84 milijona prebivalcev, ki bodo tako povezani s Severno Italijo, zato bo ta proga prevzela tudi del avtomobilskega in zračnega prometa. Primerjava take proge z industrijskim tirom - pa naj bo ta še tako futuristično sodoben, podzemen, za 160 km/h, celo dvotiren ipd. - je zaradi tega vsebinsko zgrešena in kaže na popolno nerazumevanje prostorskih oz. infrastrukturnih problemov.

 

 

Dolgoročno dva scenarija za Slovenijo

 

Če zaključim z lastnim videnjem prihodnosti železnic v Sloveniji, potem vidim dva scenarija:

 

- v prvem lahko ob izgradnji t.i. 2. tira in sfrčkanju milijarde in pol evrov za ta monstrum o kakšni večji posodobitvi ostalih prog vsaj za lep čas pozabimo; odpade tudi kaka poglobitev železnice v Ljubljani kot edini sprejemljivi rešitvi največjega urbanističnega problema v mestu. Po takih progah, ki bodo posodobljene kvečjemu za (največjo) hitrost 75 km/h, se sčasoma ne bo vozil noben potnik več, izogibati pa je jim bo začel tudi tovor, ki bo iz tržaškega pristanišča veliko bolj elegantno (in hitreje) potoval po Pontebski železnici okoli Slovenije. Da bi iz tega kolapsa rešili vsaj koprsko pristanišče, bo na koncu vseeno treba zgraditi progo med Koprom in Trstom.

 

- drugi scenarij pa predvideva najprej izgraditev proge med Koprom in Trstom, kar bi preusmerilo kar precej evropskih sredstev, ki bi sicer poniknila v t.i. 2. tiru, na ostale tranzitne tire. To bi omogočalo evropskim razmeram primerne hitrosti - od 120 do 160 km/h. Potnik bi tako v teh krajih po celem stoletju končno lahko spet sedel na vlak kot normalen človek in se v doglednem času iz Benetk pripeljal na Dunaj. Vlaki, ki ne potrebujejo visokih hitrosti, bi se iz Kopra in Trsta raje usmerjali na cenejšo in krajšo pot čez Ljubljano in Maribor proti Dunaju, namesto po daljši in sicer hitri, a zato dražji progi okoli Slovenije.

 

 

Po tej nastavitvi ogledala edini zveličavni rešitvi in predstavitvi drugega mnenja, ki je bilo do sedaj prepovedano, bi se lahko odprla bolj normalna, demokratična debata o prihodnosti te družbe, katere precej drag del je tudi infrastruktura. Da ne bomo objokavali še enega TEŠ 6, ko bo že prepozno ... Sicer pa gre za enako farso kot pri brexitu: da so zanj glasovale starejše generacije, ki od njega sploh ne bodo imele (dočakale) posledic, medtem ko bo mlajša in proevropsko usmerjena generacija zaradi sebičnosti starih prisiljena odslej živeti izven EU. Tudi v našem primeru 2. tira gre za nekaj podobnega: mentalno stara generacija se ne more znebiti meja v svojih glavah, zato se zavzema za železniško avtarkijo, ki jo bo morala zaradi milijardnega budžeta mlajša, "erazmovska" generacija brez meja še leta in leta odplačevati.

 

Gregor Gregorčič je arhitekt.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,106
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,302
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 950
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,195
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 998
09/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,070
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,024