Komentar

Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto

Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi na mejah znotraj tega območja. Trimesečno obdobje se namreč izteče 12. maja, za Slovenijo pa je problematična predvsem severna meja, kjer bi morebitna uvedba stalnega nadzora v času poletne turistične sezone lahko pripeljala do podobno nevzdržnih razmer kot na slovensko-hrvaški meji, na katere zadnje čase opozarjajo Hrvati.

30.04.2017 20:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Schengen   meje   kolone   Slovenija   Hrvaška   Avstrija   Grčija   EU   reciprociteta

Foto: Sputnik News

Pokroviteljski odnos Dunaja do Slovenije bi streznila šele reciprociteta: dosledno pregledovanje vse potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo, ki vstopajo v Slovenijo. Med vrhuncem turistične sezone bi kolona avtomobilov segala do Salzburga.

Ko sem konec aprila v Ljubljani govoril z bivšo hrvaško premierko Jadranko Kosor, je ta opozorila na več primerov, ko so bili avtobusni potniki na slovensko-hrvaški meji deležni razmer, kakršnih v tem delu Evrope verjetno ni bilo niti v času železne zavese. Nekateri so za prestop scehengenske meje čakali tudi deset ur. Za nekoga, ki ni več vajen meja v "združeni Evropi", najdaljši še sprejemljivi čakalni čas pa se mu zdi pol ure, so takšni prizori napoved retrogradnih procesov, pred katerimi se je znašla Evropska unija, pri čemer so izgledi za pozitiven razplet vse manjši. Realistom nam je že pred več kot letom postalo jasno, da je Evrope - vsaj takšne, kakršno smo poznali v zadnjem desetletju - konec. Zame so se iluzije razblinile kmalu po tistem, ko so Avstrijci na mejnih prehodih z "Jugoslovenijo" ponovno uvedli policijski nadzor. Ko rečem "Jugoslovenija", želim opozoriti, da je določen del naših severnih sosedov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno anahronistično obremenjen z zgodovino in da se predvsem pri starejših generacijah teža predsodkov, ko gre za Slovenijo in Slovence, ni kaj prida zmanjšala. Osebno sicer nikoli v življenju nisem imel slabe izkušnje z Avstrijci, res pa je, da nimam ravno albanskega priimka ...

 

 

Slovenija kot parkirišče avtomobilov

 

Skratka, zame je bilo združene Evrope konec, ko sem se moral na Ljubelju na avstrijski strani tunela ustaviti pred hišico, v katero so se po desetih letih ponovno naselili policisti, in pokazati osebni dokument. Medtem ko smo Slovenci in Italijani večinoma odstranili stavbno infrastrukuro na mejnih prehodih, so jo preudarni Avstrijci pustili nedotaknjeno. Za vsak primer; kot da bi vedeli, da jim utegne nekoč spet prav priti. Morda imajo naši severni sosedje to prednost, da jih plemenitijo izkušnje z lastno kraljevino, cesarstvom in republiko že tisočletje in da so v tem dolgem obdobju videli rasti in propadati številne imperije in države. V tem pogledu vprašanje združene Evrope oziroma Evropske unije ni neka metafizika oziroma filozofska tema, pač pa gre za realpolitik. Dejstvo je, da takšne EU, v kakršni smo uživali zadnje desetletje, bržkone nikoli več ne bo in da bo občutek svobode - vsaj kar se prostega pretoka ljudi tiče - v prihodnosti precej okrnjen. V našem, slovenskem primeru se bodo kilometrski zastoji skoraj zagotovo iz južne meje preselili na severno, torej na Karavanke oziroma Šentilj, kar aktualizira tezo o Sloveniji kot "žepu", le da se bodo tokrat v vlogi arabskih beguncev in migrantov znašli turisti iz severne in zahodne Evrope, ki bodo iz Hrvaške prek Slovenije pot nadaljevali v Avstrijo in Nemčijo. Glede na to, da je lani naše ozemlje prečkalo okoli 16 milijonov potnikov, je nemogoče napovedati, kaj se nam ob strogem schenenskem mejnem nadzoru obeta julija ali avgusta. Teoretično je lahko kolona pred karavanškim tunelom dolga do Šentiškega predora, od Šentilja pa se vije do Gruškovja. Kaj bi to pomenilo za lokalno prebivalstvo, raje ne ugibam. Prav zato je bistveno, da slovenska vlada že zdaj naredi vse za zaščito slovenskih nacionalnih interesov in v Bruslju na institucionalen način prepreči, da bi se Slovenija poleti spremenila v parkirišče avtomobilske pločevine z evropskimi tablicami.

 

 

Avstrijci ne želijo ničesar več tvegati

 

Držav, ki so se 7. februarja letos, ko (si) je Avstrija izposlovala trimesečno podaljšanje nadzora na svojih mejah v schengenskem območju, solidarno uprle tej potezi, ni bilo veliko. Šibko koalicijo so ob Sloveniji sestavljale še periferna in v Bruslju čedalje bolj odrezana Grčija (da bo ironija še večja, je grški evropski komisar pristojen za migracije, slovenska komisarka pa za transport!), Slovaška in Madžarska, ki sta kot članici neformalnega Višegrajskega lobija v Evropski uniji tako ali tako poglavje zase. Ali lahko Slovenija in Grčija, ki sta geografsko daleč najbolj izpostavljeni članici schenegenskega območja, sami blokirata namene Avstrije, da bi mejni nadzor znotraj Schengena po 12. maju podaljšali za "nedoločen čas"? Slovenija in Grčija?! Grčija je bila tista, ki je jeseni 2015 prva začela podirati schengenski sistem, ko je v državo (in s tem v Evropsko unijo) spustila več stotisoč beguncev in ekonomskih migrantov iz Turčije, zdaj pa bi postavljala pravila, ki se jih sama ni bila sposobna držati? In Slovenija, ki je v istem obdobju prek svojega ozemlja naprej v Avstrijo spustila vse, ki so prišli po t.i. balkanski poti, ob tem pa vlada Mira Cerarja ni želela sprejeti nobene logistične pomoči od drugih članic, češ bomo že sami obvladali ta begunsko-migrantski val? 

 

Avstrija, ki je konec leta 2015 in v začetku leta 2016 prevzela pobudo za zaprtje balkanske poti, danes nima pretiranega razumevanja, še manj pa zaupanja v sposobnost Grčije, da vzpostavi takšen mejni nadzor, kakršnega bi morala imeti ves čas. Do Slovenije je morda bolj razumevajoča, a zgolj na prvi pogled. Dejstvo je, da se iz našega ozemlja v Avstrijo ne valijo množice ilegalnih prebežnikov. Za zdaj. Toda v ozadju avstrijske odločnosti je mešanica pokroviteljskega odnosa do Slovenije in strahu pred ponovitvijo razmer iz leta 2015. Če bi Cerarjeva vlada želela svoje kolege na Dunaju spraviti za mizo in jih prepričati, da se schengensko območje ne začne na Šentilju ali Karavankah, temveč na Obrežju oziroma meji s Hrvaško, bi morali naprej predstaviti recipročne ukrepe. Klasičen quid pro quo torej: če Avstrijci pregledujejo vse potnike na meji s Slovenijo, naj jih odslej tudi Slovenija. Še posebej med poletno sezono, ko se bo iz severa na jug valilo več milijonov turistov, med njimi tudi nemški. In v Nemčiji je potencialno ogromno teroristov in simpatizerjev Islamske države, to pa predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Dosledno pregledovanje potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo bi med vrhuncem turistične sezone ustvarilo kolono avtomobilov do Salzburga, kar bi dobesedno paraliziralo polovico Avstrije. Če se vlada na Dunaju do takrat ne bi želela pogovarjati od odpravi nadzora na meji s Slovenijo, bi se vsekakor pogovarjala takrat. O tem ni dvoma. Toda za takšen ukrep bi morala imeti slovenska vlada jajca. Teh pa nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
2
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.983
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.647
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.300
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.528
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.259
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.714
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.479
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.205
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741