Komentar

Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto

Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi na mejah znotraj tega območja. Trimesečno obdobje se namreč izteče 12. maja, za Slovenijo pa je problematična predvsem severna meja, kjer bi morebitna uvedba stalnega nadzora v času poletne turistične sezone lahko pripeljala do podobno nevzdržnih razmer kot na slovensko-hrvaški meji, na katere zadnje čase opozarjajo Hrvati.

30.04.2017 20:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Schengen   meje   kolone   Slovenija   Hrvaška   Avstrija   Grčija   EU   reciprociteta

Foto: Sputnik News

Pokroviteljski odnos Dunaja do Slovenije bi streznila šele reciprociteta: dosledno pregledovanje vse potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo, ki vstopajo v Slovenijo. Med vrhuncem turistične sezone bi kolona avtomobilov segala do Salzburga.

Ko sem konec aprila v Ljubljani govoril z bivšo hrvaško premierko Jadranko Kosor, je ta opozorila na več primerov, ko so bili avtobusni potniki na slovensko-hrvaški meji deležni razmer, kakršnih v tem delu Evrope verjetno ni bilo niti v času železne zavese. Nekateri so za prestop scehengenske meje čakali tudi deset ur. Za nekoga, ki ni več vajen meja v "združeni Evropi", najdaljši še sprejemljivi čakalni čas pa se mu zdi pol ure, so takšni prizori napoved retrogradnih procesov, pred katerimi se je znašla Evropska unija, pri čemer so izgledi za pozitiven razplet vse manjši. Realistom nam je že pred več kot letom postalo jasno, da je Evrope - vsaj takšne, kakršno smo poznali v zadnjem desetletju - konec. Zame so se iluzije razblinile kmalu po tistem, ko so Avstrijci na mejnih prehodih z "Jugoslovenijo" ponovno uvedli policijski nadzor. Ko rečem "Jugoslovenija", želim opozoriti, da je določen del naših severnih sosedov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno anahronistično obremenjen z zgodovino in da se predvsem pri starejših generacijah teža predsodkov, ko gre za Slovenijo in Slovence, ni kaj prida zmanjšala. Osebno sicer nikoli v življenju nisem imel slabe izkušnje z Avstrijci, res pa je, da nimam ravno albanskega priimka ...

 

 

Slovenija kot parkirišče avtomobilov

 

Skratka, zame je bilo združene Evrope konec, ko sem se moral na Ljubelju na avstrijski strani tunela ustaviti pred hišico, v katero so se po desetih letih ponovno naselili policisti, in pokazati osebni dokument. Medtem ko smo Slovenci in Italijani večinoma odstranili stavbno infrastrukuro na mejnih prehodih, so jo preudarni Avstrijci pustili nedotaknjeno. Za vsak primer; kot da bi vedeli, da jim utegne nekoč spet prav priti. Morda imajo naši severni sosedje to prednost, da jih plemenitijo izkušnje z lastno kraljevino, cesarstvom in republiko že tisočletje in da so v tem dolgem obdobju videli rasti in propadati številne imperije in države. V tem pogledu vprašanje združene Evrope oziroma Evropske unije ni neka metafizika oziroma filozofska tema, pač pa gre za realpolitik. Dejstvo je, da takšne EU, v kakršni smo uživali zadnje desetletje, bržkone nikoli več ne bo in da bo občutek svobode - vsaj kar se prostega pretoka ljudi tiče - v prihodnosti precej okrnjen. V našem, slovenskem primeru se bodo kilometrski zastoji skoraj zagotovo iz južne meje preselili na severno, torej na Karavanke oziroma Šentilj, kar aktualizira tezo o Sloveniji kot "žepu", le da se bodo tokrat v vlogi arabskih beguncev in migrantov znašli turisti iz severne in zahodne Evrope, ki bodo iz Hrvaške prek Slovenije pot nadaljevali v Avstrijo in Nemčijo. Glede na to, da je lani naše ozemlje prečkalo okoli 16 milijonov potnikov, je nemogoče napovedati, kaj se nam ob strogem schenenskem mejnem nadzoru obeta julija ali avgusta. Teoretično je lahko kolona pred karavanškim tunelom dolga do Šentiškega predora, od Šentilja pa se vije do Gruškovja. Kaj bi to pomenilo za lokalno prebivalstvo, raje ne ugibam. Prav zato je bistveno, da slovenska vlada že zdaj naredi vse za zaščito slovenskih nacionalnih interesov in v Bruslju na institucionalen način prepreči, da bi se Slovenija poleti spremenila v parkirišče avtomobilske pločevine z evropskimi tablicami.

 

 

Avstrijci ne želijo ničesar več tvegati

 

Držav, ki so se 7. februarja letos, ko (si) je Avstrija izposlovala trimesečno podaljšanje nadzora na svojih mejah v schengenskem območju, solidarno uprle tej potezi, ni bilo veliko. Šibko koalicijo so ob Sloveniji sestavljale še periferna in v Bruslju čedalje bolj odrezana Grčija (da bo ironija še večja, je grški evropski komisar pristojen za migracije, slovenska komisarka pa za transport!), Slovaška in Madžarska, ki sta kot članici neformalnega Višegrajskega lobija v Evropski uniji tako ali tako poglavje zase. Ali lahko Slovenija in Grčija, ki sta geografsko daleč najbolj izpostavljeni članici schenegenskega območja, sami blokirata namene Avstrije, da bi mejni nadzor znotraj Schengena po 12. maju podaljšali za "nedoločen čas"? Slovenija in Grčija?! Grčija je bila tista, ki je jeseni 2015 prva začela podirati schengenski sistem, ko je v državo (in s tem v Evropsko unijo) spustila več stotisoč beguncev in ekonomskih migrantov iz Turčije, zdaj pa bi postavljala pravila, ki se jih sama ni bila sposobna držati? In Slovenija, ki je v istem obdobju prek svojega ozemlja naprej v Avstrijo spustila vse, ki so prišli po t.i. balkanski poti, ob tem pa vlada Mira Cerarja ni želela sprejeti nobene logistične pomoči od drugih članic, češ bomo že sami obvladali ta begunsko-migrantski val? 

 

Avstrija, ki je konec leta 2015 in v začetku leta 2016 prevzela pobudo za zaprtje balkanske poti, danes nima pretiranega razumevanja, še manj pa zaupanja v sposobnost Grčije, da vzpostavi takšen mejni nadzor, kakršnega bi morala imeti ves čas. Do Slovenije je morda bolj razumevajoča, a zgolj na prvi pogled. Dejstvo je, da se iz našega ozemlja v Avstrijo ne valijo množice ilegalnih prebežnikov. Za zdaj. Toda v ozadju avstrijske odločnosti je mešanica pokroviteljskega odnosa do Slovenije in strahu pred ponovitvijo razmer iz leta 2015. Če bi Cerarjeva vlada želela svoje kolege na Dunaju spraviti za mizo in jih prepričati, da se schengensko območje ne začne na Šentilju ali Karavankah, temveč na Obrežju oziroma meji s Hrvaško, bi morali naprej predstaviti recipročne ukrepe. Klasičen quid pro quo torej: če Avstrijci pregledujejo vse potnike na meji s Slovenijo, naj jih odslej tudi Slovenija. Še posebej med poletno sezono, ko se bo iz severa na jug valilo več milijonov turistov, med njimi tudi nemški. In v Nemčiji je potencialno ogromno teroristov in simpatizerjev Islamske države, to pa predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Dosledno pregledovanje potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo bi med vrhuncem turistične sezone ustvarilo kolono avtomobilov do Salzburga, kar bi dobesedno paraliziralo polovico Avstrije. Če se vlada na Dunaju do takrat ne bi želela pogovarjati od odpravi nadzora na meji s Slovenijo, bi se vsekakor pogovarjala takrat. O tem ni dvoma. Toda za takšen ukrep bi morala imeti slovenska vlada jajca. Teh pa nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418