Komentar

Če bi imela Cerarjeva vlada jajca, bi Avstriji zaradi mejnega nadzora zažugala z reciprociteto

Čez nekaj dni bo Evropska komisija odločala o pravici članic t.i. schengenskega območja, da ponovno podaljšajo mejni nadzor tudi na mejah znotraj tega območja. Trimesečno obdobje se namreč izteče 12. maja, za Slovenijo pa je problematična predvsem severna meja, kjer bi morebitna uvedba stalnega nadzora v času poletne turistične sezone lahko pripeljala do podobno nevzdržnih razmer kot na slovensko-hrvaški meji, na katere zadnje čase opozarjajo Hrvati.

30.04.2017 20:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Schengen   meje   kolone   Slovenija   Hrvaška   Avstrija   Grčija   EU   reciprociteta

Foto: Sputnik News

Pokroviteljski odnos Dunaja do Slovenije bi streznila šele reciprociteta: dosledno pregledovanje vse potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo, ki vstopajo v Slovenijo. Med vrhuncem turistične sezone bi kolona avtomobilov segala do Salzburga.

Ko sem konec aprila v Ljubljani govoril z bivšo hrvaško premierko Jadranko Kosor, je ta opozorila na več primerov, ko so bili avtobusni potniki na slovensko-hrvaški meji deležni razmer, kakršnih v tem delu Evrope verjetno ni bilo niti v času železne zavese. Nekateri so za prestop scehengenske meje čakali tudi deset ur. Za nekoga, ki ni več vajen meja v "združeni Evropi", najdaljši še sprejemljivi čakalni čas pa se mu zdi pol ure, so takšni prizori napoved retrogradnih procesov, pred katerimi se je znašla Evropska unija, pri čemer so izgledi za pozitiven razplet vse manjši. Realistom nam je že pred več kot letom postalo jasno, da je Evrope - vsaj takšne, kakršno smo poznali v zadnjem desetletju - konec. Zame so se iluzije razblinile kmalu po tistem, ko so Avstrijci na mejnih prehodih z "Jugoslovenijo" ponovno uvedli policijski nadzor. Ko rečem "Jugoslovenija", želim opozoriti, da je določen del naših severnih sosedov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno anahronistično obremenjen z zgodovino in da se predvsem pri starejših generacijah teža predsodkov, ko gre za Slovenijo in Slovence, ni kaj prida zmanjšala. Osebno sicer nikoli v življenju nisem imel slabe izkušnje z Avstrijci, res pa je, da nimam ravno albanskega priimka ...

 

 

Slovenija kot parkirišče avtomobilov

 

Skratka, zame je bilo združene Evrope konec, ko sem se moral na Ljubelju na avstrijski strani tunela ustaviti pred hišico, v katero so se po desetih letih ponovno naselili policisti, in pokazati osebni dokument. Medtem ko smo Slovenci in Italijani večinoma odstranili stavbno infrastrukuro na mejnih prehodih, so jo preudarni Avstrijci pustili nedotaknjeno. Za vsak primer; kot da bi vedeli, da jim utegne nekoč spet prav priti. Morda imajo naši severni sosedje to prednost, da jih plemenitijo izkušnje z lastno kraljevino, cesarstvom in republiko že tisočletje in da so v tem dolgem obdobju videli rasti in propadati številne imperije in države. V tem pogledu vprašanje združene Evrope oziroma Evropske unije ni neka metafizika oziroma filozofska tema, pač pa gre za realpolitik. Dejstvo je, da takšne EU, v kakršni smo uživali zadnje desetletje, bržkone nikoli več ne bo in da bo občutek svobode - vsaj kar se prostega pretoka ljudi tiče - v prihodnosti precej okrnjen. V našem, slovenskem primeru se bodo kilometrski zastoji skoraj zagotovo iz južne meje preselili na severno, torej na Karavanke oziroma Šentilj, kar aktualizira tezo o Sloveniji kot "žepu", le da se bodo tokrat v vlogi arabskih beguncev in migrantov znašli turisti iz severne in zahodne Evrope, ki bodo iz Hrvaške prek Slovenije pot nadaljevali v Avstrijo in Nemčijo. Glede na to, da je lani naše ozemlje prečkalo okoli 16 milijonov potnikov, je nemogoče napovedati, kaj se nam ob strogem schenenskem mejnem nadzoru obeta julija ali avgusta. Teoretično je lahko kolona pred karavanškim tunelom dolga do Šentiškega predora, od Šentilja pa se vije do Gruškovja. Kaj bi to pomenilo za lokalno prebivalstvo, raje ne ugibam. Prav zato je bistveno, da slovenska vlada že zdaj naredi vse za zaščito slovenskih nacionalnih interesov in v Bruslju na institucionalen način prepreči, da bi se Slovenija poleti spremenila v parkirišče avtomobilske pločevine z evropskimi tablicami.

 

 

Avstrijci ne želijo ničesar več tvegati

 

Držav, ki so se 7. februarja letos, ko (si) je Avstrija izposlovala trimesečno podaljšanje nadzora na svojih mejah v schengenskem območju, solidarno uprle tej potezi, ni bilo veliko. Šibko koalicijo so ob Sloveniji sestavljale še periferna in v Bruslju čedalje bolj odrezana Grčija (da bo ironija še večja, je grški evropski komisar pristojen za migracije, slovenska komisarka pa za transport!), Slovaška in Madžarska, ki sta kot članici neformalnega Višegrajskega lobija v Evropski uniji tako ali tako poglavje zase. Ali lahko Slovenija in Grčija, ki sta geografsko daleč najbolj izpostavljeni članici schenegenskega območja, sami blokirata namene Avstrije, da bi mejni nadzor znotraj Schengena po 12. maju podaljšali za "nedoločen čas"? Slovenija in Grčija?! Grčija je bila tista, ki je jeseni 2015 prva začela podirati schengenski sistem, ko je v državo (in s tem v Evropsko unijo) spustila več stotisoč beguncev in ekonomskih migrantov iz Turčije, zdaj pa bi postavljala pravila, ki se jih sama ni bila sposobna držati? In Slovenija, ki je v istem obdobju prek svojega ozemlja naprej v Avstrijo spustila vse, ki so prišli po t.i. balkanski poti, ob tem pa vlada Mira Cerarja ni želela sprejeti nobene logistične pomoči od drugih članic, češ bomo že sami obvladali ta begunsko-migrantski val? 

 

Avstrija, ki je konec leta 2015 in v začetku leta 2016 prevzela pobudo za zaprtje balkanske poti, danes nima pretiranega razumevanja, še manj pa zaupanja v sposobnost Grčije, da vzpostavi takšen mejni nadzor, kakršnega bi morala imeti ves čas. Do Slovenije je morda bolj razumevajoča, a zgolj na prvi pogled. Dejstvo je, da se iz našega ozemlja v Avstrijo ne valijo množice ilegalnih prebežnikov. Za zdaj. Toda v ozadju avstrijske odločnosti je mešanica pokroviteljskega odnosa do Slovenije in strahu pred ponovitvijo razmer iz leta 2015. Če bi Cerarjeva vlada želela svoje kolege na Dunaju spraviti za mizo in jih prepričati, da se schengensko območje ne začne na Šentilju ali Karavankah, temveč na Obrežju oziroma meji s Hrvaško, bi morali naprej predstaviti recipročne ukrepe. Klasičen quid pro quo torej: če Avstrijci pregledujejo vse potnike na meji s Slovenijo, naj jih odslej tudi Slovenija. Še posebej med poletno sezono, ko se bo iz severa na jug valilo več milijonov turistov, med njimi tudi nemški. In v Nemčiji je potencialno ogromno teroristov in simpatizerjev Islamske države, to pa predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Dosledno pregledovanje potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo bi med vrhuncem turistične sezone ustvarilo kolono avtomobilov do Salzburga, kar bi dobesedno paraliziralo polovico Avstrije. Če se vlada na Dunaju do takrat ne bi želela pogovarjati od odpravi nadzora na meji s Slovenijo, bi se vsekakor pogovarjala takrat. O tem ni dvoma. Toda za takšen ukrep bi morala imeti slovenska vlada jajca. Teh pa nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,886
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,368
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,229
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,942
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,857
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,138
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,070
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,325
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,207